mmhhhhmh SSS S S S S S S S S S S S S S K K K K K K K K K K K £ K ' K K K 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 • • • • R R R R R R R R R R R R R R R R R R r R E E E E E E E ® E E E E E E E E E E E co oo oo oc B e s e d a uredništva pred -vami je zadnja številka letošnjega letnika, ISKER . Glasno breme je od izdaji te šte-vilKe padlo na ramena novega uredništva , ki je iz drugega letnika . slari uredniški odbor pa se s temi vrsticami poslavlja. Lani je bilo izdanin 7 šrevilk ISKER , letos smo do zdaj izdali 7 številK , ta je ze 8. številka. Lah-Ko smo zadovoljni s svojim delom , dasi smo včasih slišali tudi maj negativnega o-b izdaji, večina bralcev našega lista je mnenja, kolikor smo jih pač mogli slišati, da so prispevki dokaj kvalitetni. Zasluga t*emu gre jasno vam vsem, ki ste pridno in Kvalitetno pisali v naš list in sodelovali pri njegovi izdaji. Mladim talentom - semenishikom želimo, da se še izpopolnjujejo v pisanju in porabijo priliKo,da svoje članke priobčujejo v ISKRAH* Od tej priliki se zahvaljujemo odgovornemu uredniku g. pavlu spornu za izdatno pomoč pri urejevanju, Ki jo je nudil vse leto. Zdaj 'j, ko prevzema nov uredniški odbor vajeti v svoje loke, mu ž.elimo kar največ usp^ha pri delu. vsak izid številke zahteva veliko napora, vendar človek nehote začuti neko zadovoljstvo v srcu. pa je le šlo. potrebno je zaupanje v lastno zmogljivost, in ko boste, dragi drugoletniki, obupavali, češ da ni prispevkov, ne tega ne onega, potrudite^se, da sami kaj napišete, samo da se neKaj dela, da pokažete, aa niste le pasivni sprejemalci, ampak da znate tudi ustvarjati, in to vam bo v največje, zadoščenje. S takimi ž.eljami se poslavljamo! i/if'iđz hou OiOuv M u 1 i t e v odhajajočih Gospod , Ti si ljubil možice, hi so na^ večhiat v breme in nas vznemirjajo, množice, hi iiaajo svoja opravila in svoje želje. Nekoč so to zavrgle, Gospod, drugič so Ti preprečile,. .. da 'bi se umaknil v puščavo. Na cvetno nedeljo so nastupile skupaj s Teboj'. Naš bližnji, tahu razposajen, zahtdSven, nenavaden, člo-vešho mravljišče s svojim nemirom, s svojim besom ali pa z zaspanostjo, vse to je T'voje priljubljeno oholje. in tega ne more spremeniti naše ošabno zaničevanje. ■^puščavi nam z lahkoto uspe, da premišljujemo. 4 če hočemo svojemu bližnjemu pomagati, če mu hočemo razveseliti dušo, če mu hočemo obvezati rane, če hočemo- poživiti ugašajoči plamen njegovih hrepenenj, mu moramo ostati blizujf puščava je tišina, mesto je glas , zategnjen hrih , hi ti ne da ponoči zaspati. Krim mesta ti obenem prežene preveč popustljivo nedelavnost. Mesto je brutalno, o tem ni dvoma. Toda stvarnost je vedno brutalna, hot je brutalno rojevanje in umiranje - V mesto si poslal svoje učence na dan svojega vnebohoda in tam je sveti pun piš el nanje. Tudi sveti pavel je na svojin misijonskih potovanjih^ usmerjal svoj korak v mesta. Kobro je vecifi>L, da se mora hvas p-omešati z moko, če naj jo prehvasi. Gospod, nad nehim mestom s^nehoč johal in zanj umrl . Tudi mi moramo, storiti kaj več, hot ua se brez dela umaknemo v podeželski mir. prosimo Te, da nam stojiš ob strani, ho stopamo na ceste, od sonca ožgane, ou burje pometene in ou. dežja sprane. prav taho Te prosimo, aa preuivaš med našimi brati, ki so truani in obteženi. prof. Trstenjak med nami preu Kratkim je prišel na povabilo našega semenišča med nas svetovno znan«prof. dr. Anton Trstenjak, že takojy' ko je stopil v našo sredo, nas je opozoril, da nam ne misli predavati, ker smo predavanj gotovo siti /se vidi, da je psiholog/. 'Najprej je na kratko spregovoril o sedanji moderni potrošniški diužbi. Kaj sploh je potrošniška družba? Mnogo je odgovorov, toda točnega ni. živimo v taki družbi, ki se sama ne zna opredeliti, vse mišljenje spravi na skupen imenovalec -S-R /stimulus - responsum = dražljaj - odziv/. človeka poimenuje kot popolnoma mehanski stroj, vse je samo dražljaj, na drugi strani odziv, sinteza tega pa je produkcija /moderna dialektika/. Človek misli samo na piodukcijo in porabo, vsi cilji so zmehanizirani, v ospredju je samo kvantitativnost. vse, kar je kvalitativno in se ne da Kvantificirati in cesar se ne more meriti na liniji produKcije,je za današnjega človeka brez smisla. Danes so npr. tovarne prisiljene proizvajati le slabe izdelke, ki se bodo čimprej obrabili, da oo povpraševanje po novih, vid imo, da diuŽDa že v principu zanima kvaliteto, gre ji/ samo za produkcijo. Zato tudi uuiiovniški poklic nima tistega ugleda, Kot ga je imel nemoč, vendar je ta pomlic prav zdaj, ko družba ceni samo potrošništvo, človeka le mot robota, mo ignorira vse du-novne vrednote, skrajno potreben, paradoms moderne družbe: čim bolj je Kvaliteta v potrošniški družbi zanemarjena, tem bolj je potreoen aunovnišmi pomlic. po tem »Kratkem» uvodu, je profesor Trstenjak rekel, naj mi maj vprašamo in dajemo pobude za razgovor. _ Kamšna bi bila rešitev te in take družbe? - posameznim ne more nimoii družbe reševati, če pride družba v mrizo, se mora tudi sama rešiti, jaz zaupan v človeka, ker verujem v Boga. sooouna potrošniška družba se bo spet našla po principu akcije in reakcije. Sedaj smo prišli do tistega absurda, ko mnogo ljudi govori o koncu sveta, če se človeštvo ne bo streznilo, se zavedlo, da taka potrošniška miselnost vodi v prepad, bo res propadlo; kjer pa se že zaveda, je to znak rešitve. Rešitev morajo posamezniki v družbi pospeševati. pri tem ima spet aunovnik najboljšo vlogo, ker je usmerjen samo v človeka, ker drugim odpira smisel življenja in s tem sam najde svoj smisel. DruŽDa se ohranja, če ima dovolj idealnih ljudi., ki skušajo, človeka o s misi, j e vati. —g-or-e j--člo vek... or jde smisel mamo v veri? ■ —-ga. mene _j.e. -ge tovori ako.r,._s e veda. na- za .ko ga- -d.ru gp.gpi. t'hs±J_^.ki_-n+ ' - ver en. y jlaj-levsrnlsaJ,.č.a. ml. nakd o-^amaga trans-naadmratl.ghanaln.o p-otrašniško družbo-, -Glo-vak. jar.areoan^ k° ' "4 —L.Ls>: ’ je- i«maže-xr pr eker a. glasna, ^-abri ~rsaka ' • ran s candentalna - tez ena a obrana—j e v zac njin a mah .r cmlglazna. Gotovo- -drž 1 -r-ek • Anima humana,, naturali!er Christiana /človek je po naravi krščanski/, ker mnogi živijo kot kristjani, čeprav dejansko to niso. sodobni svet ni rakO urezbožen, kot mislimo, ie da je za mnoge ljudi Bog ^adonai” /neimenovan/. .. po vašem pravega ateista ni? - Ne, ker po sv. pismu ne moremo reči nobenemu človeku, da bo zagotovo pogubljen y kakšni smeri je duhovnikovo primarno delo v današnji aruž bi? _ vsakdo se danes ra^i o orača na duhovnika, ker mu bolj zaupa in s tem poVdarja njegovo primarno vlogo. Danes so ljudje bolj občutij-';:, m si ne pustijo soliti pameti od kogarkoli. Nočejo samo para.radarske uradnosti, ampak tudi pristno zanimanje n j J.110V - Timave, so danes taki ljudje ki spoštujejo m zaupajo samo še duhovniku. - Ixi pojav maialo.? - po je samo nadomestek za pravo iranseendeneo, ki jim je ni ninče nikoli nudil, prav taica mlaci ina je dokaz, da potrošniška družba ne zadovolji. _ Ali je danes duhovnik sposoben nuditi vse, kar se od njega zanteva? - pa, mora biti» Družba zahtevo. popolnoma drugačnega duhovnika - zahteva praktičnega, vsaka doba ima svoje zanteve in vzgoja se mora za-to tako preusmeriti, da ne bo vzgajala za preteklost, marveč za prihodnjost. - Ali samomorilci res vidijo edino rešitev v samomoru? - seveda jo najdejo, prav zato se ubijajo. V stiski se zavest zoži na eno samo miselno nitko. Nemogoči situaciji, v kaoeri se znajde, noče za vsako ceno ubežati. - Kako vpliva civilizacija na mladino? - Mladi danes, vsaj nekateri,nimajo nobenih idealov, ostalo jim je samo tèlo za užitke. Moderni plesi in glasba v ritmu in jakosti glasu na taki stopnji, da mladi prevpijejo, prekričijo svojo prazno notranjost. Afriška primitivnost je pri nas pomnožena s civilizacijo, z izrodki civilizacije, ki je mladini vzela vse ideale in ji to izživljanje nudi kot surogat. - Kako naj bi se mlad duhovnik približal današnji mladini? - Ce je sodobni duhovnik pravilno usmerjen, bo po notranjem čutu vedel za vsak konkretni primer, kako naj ravna. Da najde pravi prijem, je potrebna zn^stvena izobrazba in oseona zrelost. §e mnogo misli je povedal prof. Trstenjak, -vendar tu ne morem vseh zaoojeti. in še mnogo je neizrečenih vprašanj, ki jin na žalost nismo mogli postaviti. Kaj naj rečem o srečanju? iz celotnega suverenega nastopa prof. ar. Trstenjaka diha velik idealizam in vera v Boga. Na tem mestu se mu v imenu vseh zanvaljujem za njegovo prijaznost, da nas je obiskal, ker vemo, da je izredno delaven in prezaposlen, a si je vseeno utrgal čas za nas. obenem pa izražam upanje, da se bomo še večkrat srečali. Ivan Lovrenčič IO oòfer I I (pQOjs. TT T SPOROČAMO VAM ŽALOSTNO VEST... NEbeške sile so se majale, tabla se je začela solziti in kateder je zajomal. Žalosten četrtošolec se je sklonil nad našega ljubega petrčma /maturantski icljuč/, ga začel krasiti in psihično pripravljati na odhod iz njegovega stalnega bivališča - četr _ tega razreda. Dve dolgi leti je bil z nami, navadili smo se ga mot močnejšega zajtrka. Nikoli nas ni razočaral, zato ni se čudno, da so bile v naših očeh solze in da smo pri prenašanju tresli in majali od razourjenja, čeprav so nekateri neosnovani glasovi govorili, aa je bilo naše majanje oa nečesa drugega, žalostni sprevod je z našim dragim klj{ičedi krenil iz četrtega razreda. Na sredi sprevoda pa je na palici migljal še nekdo - naš stari sovražnim ŠUS ; za katerega je inmviziciQmmo sodišče četrtega razreda smienilo, da mora zaradi čarovništva /pod vplivom njegovih čarovnij so bili profesorji/ na grmado, zakoračili smo na igrišče, kjer so se naši žalosti pridružili nižji letniki in opažen je bil tudi g. spiritual s knjigo /najbrž s pogrebnim obrednikom/, da bi prismodil na pomoč, če bi bilo treba. Slavnostni govornim se je s čustveno prizadetostjo poslovil od ključa in prebral obsodbo šusa, ki je medvtem, zaradi neprisebnosti čuvaja, skoraj pobegnil >z grmade, pravim skoraj, kajti bil je tamo j ujet, privezan na grmado. Vžig, rahel pok, grmada gori - tedaj pa... zamaailo se je kot nad Hirošimo in šusa ni bilo več. Najbrž je bil v zvezi s pemlenščmom. Naš ljubi petrček je to samo od daleč opazoval. Sedaj pa so nastopile minute najhujše tragike. Treba je bilo prodati njega - našega petrčka, našim naslednikom, našim upom, našim zanamcem in idealnim dečmom, naši drugi šoli. pa svečan obred se je vršil v drugem razredu, zato, ker smo se bali, da bi prvarčki ne delali izgredov ali da se nelbi morda s kamšnim desantom na nosača, ključa celo polastili. Dolgo smo se prepirali, Kregali, vpili, celo zapustili smo že razred drugošolcev, toda njihove obupne prošnje in jokanje nas je spravilo nazaj. »Mej auna», da bo mir pri hiši, smo dejali, in prodali Ključ za borih trideset tisoč in vrečko češenj, katero so «medlem- ko smo mi imeli važnej še opravKe, neKi škorci pozooali. Menda imajo svoje gnezdo v prvem razreau. Hm| Dragi znanci in zanamci; Ali se ne sliši prijetno, ko zapojemo tisto maturantsko; Gaudeamus igitur... Š.e nekaj-let ..f-ant je, pa boste v naši..kožit-- Da,še. nekaj ... lei. — Gaudeamus., igitur Kako. ..p rij etno se... slišir—Kajne r poKojni četrtar ... - OSTAL SEM SAM Ostal sem sam v puščavi neizmerni od vas zapuščen. Nič več prijaznih, zdaj obrazov pred sabo ne ugledam. §e.l sem z vami -vas spremil po puščavi in se nadejal, da z vami bom širjavo prehodil in daljavo. Ostal seu sam. v puščavi neizmerni od vseh zapuščen. Né " id im vas * Skrivaj ste mene zapustili. Ves dan me stresno sonce žge, ponoči mraz _ gorje. Ostal sem san v puščavi neizmerni od vseh zapuščen. Vročina me omamlja, mraz mrtvi ; da 36xu bolan in brez moči s* r » ■ o f V/l v». 'i''fr » ! 'fr? ^if Grlo mi je suho, že dolgo vode nisem pil. Studenec iščem, da vode Di se naužil. A kje je zdaj oaza, studenec odrešilni? Vidim» • cazo » Studenec » Blizu sta. Tja stopim. A bil je le privid. in zopet znova se pojavi, fatamorgana neizprosna vabi, moči mi daje nečloveške. Obupujem. Mi mao bo aal požirek vode, če ga poprosim ? A moga tu naj prosim ? 0 ! Bi me lahh.o rešili, a rajši ste me pogubili » Ostal sem sam v puščavi neizmerni oa vseh zapuščen, in vendar privid še traja. Zatorej vem. Studenec le nekje obstaja, iskal ga bodem, in če ga najdem, 1 vam voue bom ponudil. Lupus H- la Nepozabno srečanje / Naš c Disk pri salezijanski arukini v gelimijem / Nekega zgodnjega aprilskega jutra smo nezadovoljni zaslišali ornenje zvonca« počasi smo zapustili tople postelje in se z mačjim umivanjem preselili iz sanjskega v resni-čnji svet. gele tedaj smosse prvzaprav zavedali, kam gremo. Kmalu smo gledali skozi avtobusna okna Vipavo, katero smo puščali za sabo v spokojnem jutru, počasi smo puščali za seboj pomrajino za pokrajino in prav to me je prisililo, da. sem pomislil in si zastavil vprašanje : kaj bom doživel danes, ali bom izpolnil smisel današnjega dne? poaa premotilo me je veselo petje naših fantov in pridružil sem se ter tako pustil to vprašanje odprto. Ob petju smo se kmal^pripelj ali do prve postaje, ki smo'* j o bili namenj4ni obiskati, v gtiški cerkvi nas je sprejel prijazen pater in nam na kratko pbjasnil umetniško delo naših prednikov iz. 12. stol. Da umetniški čut v slovenskem ljudstvu ni zamrl, nam priča umetnina moderne cerkve v Grosupljem, o^a spomenika sta izraz slovenskega duha in sta namenjena istemu c il ju^asmiku človeka z Bogom - pa čeprav sta na zunaj tako različna, oopravili saio se proti Želimljem, Kjer je bil naš glavni cilj dneva, prikazala se nam je v prijetnem oKoiju zgradba želimeljskega semeniškega zavoda, prisrčno sn. se pozuravili z vsemi, ki so nas že pričakovali. V obednici je bilo pripravljeno okrepčilo, nakar so nas povabili, da si ogledamo zavod, obiskali smo Najsvetejše v seme-niški kapeli. Gospod dr. Rudi Borštnik nam je izrazil dobrodošlico in razložil simbolični pomen umetniškega oltarnega dela /Gorše/, ki predstavlja, kako se božje ljudstvo zbira okoli Kristusa v eno potujočo Cerkev. Kmalu po tem smo se raz^kropili po vseh prostorih, kamor je bilo mogoče. Razume se, la smo bili radovedni, saj smo hoteli veleti, kje in karno živijo naši sotrpini, čas je tekel in kmalu smo se odpravili v farno cerkev, kjer smo s mašno daritvijo postali še bolj združeni. Rektor malega semenišča v Vipavi je med mašo v svojem nagovoru omenjal mladega človeka, katerega vedenje ob raznih življenjskih odločitvah meji na predrznost. Ra zgledu svetnikov in prerokov nam je prikazal njihovo resnobo in strah, ko so se v globini svojega bitja zavedeli poslanstva, za katero jih je določil Bog. Človeku je potrebna ponižnost in resna priprava, da bo s čutom odgovornosti rekel Bogu svoj "da", ko ga Bog kliče. - po skupnem uživanju Kristusovega Telesa in K±vi smo začutili, da smo res njegovi bratje in sinuvi nebeškega očeta. S polnim srcem smo se odpravili v obeani&o, kjer smo si napolnili tudi želodce in se s tem pripravili na naporno - «*.! in napeto popoldne. Mizo so bile bogato obložene. Krožniki in žlice so zaropotale in dobrote so zginjale med zobmi. Vendar smo se kmalu unesli in položili žlice na stran, pri-sluhnili smo zdravici želimeljskega g. rektorja , ki a|g je med kosilom pridobil,toliko moči, da je iz srca povedal par besed< "prišli ste iz vipavske (ialine, kjer piha huda burja. Tudi v naših srcih naj zapiha Durja, vernar ne vipavska, ampak burja vstalega Kristusa.5' Za še bolj veselo vzdušje je poskrbel želimeljski seme — niški pevski zbor, ki je zapel nekaj narodnih pesmi. Kmalu za tem je izražil želje in zdravico dr. požar, ki j e ,|^fc.v$hr il, da smo tu na Dolenjcem z branu na tleh slovensKih Klasikov; Trubarja, Jurčiča, Stritarja, Levstika, pinžgarja. vsi nadaljujmo njihove napore za obogatitev slovenske Kulture»Nikakor ne sme zamreti v naših srcih vera naših staršev. Razumljivo je, da je tudi naš zbor zaključil zdravico z nekaj sloveii-sKimi pesmimi. Da pa želimel j ski fantje niso kar tako, smo kmalu videli, saj so se predstavili Kar s pihalne godbo. Udarne Koračnice so nas ponesle in rasKropile po vseh športnih prostorih. Toda. center vsega je bilo le nogometno igrišče., kjer se je odigrala uradna prijateljska tekmajmed 12- Zelimijem in Vipavo. Navijači so oili zelo aktivni na obeh straneh. §e večji hrup je naredila godba na pihala, Ki je hotela z glasnim spodbujanjem pomagala svoji ekipi, da ui zmagala. Igra je bila zelo razburljiva in lahko bi rekli izenačena, vendar je želiceijski ekipi uspelo,zmagati z golom razlike, po pravici čestitamo želimeljski ekipi, vendar tudi naše ne smemo pozabiti, saj se je prav tamo hrabro borila na tujem igrišču, posebno je treoa pohvaliti našega drugega golmana Lovrenčiča, ki je branil drugi polčas ne da bi dobil gol. po tako razburljivem popoldnevu smo se vsi še enkrat- Zbrali v semeniški kapeli in s kratmo pobožnjostjo počastili našega Očeta. Naš. g. spiritual Jožko Beneaetič je izrazil veselje nad vsem, kar Smo tisti dan doživeli. Bog ima v človekovem srcu toliko prostora,»kolikor ga človek daje pravemu in iskrenemu veselju, zahvalil se je za vse, Kar nam je nudila sale-zjanska družina, vse tu morejo narediti le tisti, ki i-majo svoje srce polno Don Boscovega duha.. Nazadnje je izrazil še voščilo, in željo, da oi se skupnost, ki smo jo skovali okrog oltarja ne pretrgala, ampak še,naprej krenila. Zavzetnost, ki se je pokazala pri tekmi, naj bi so pokazala tudi pri tekmah, Ki jih oo terjalo življenje. Srečanje je počasi prihajalo do tistega trenutka, Ko naj oi stisnili roKe in si zaželeli vse lepo. Da pa na poti ne bi omagali, so nas puvabili na obilno malico, pri kateri so naši SEMAFORJI prižgali zeleno luč in pokazali.kaj znajo. Oo slovesu smo predali g. rektorju Rudiju BorštniKu svečo -simool Kristusove luči, katero naj prižgejo, ko oo srca zagrnila tema vsaKdanjih težav. vsaK od nas je prejel v aai knjigo; Ukradli ste mi srce, v trajen spojin. Med pesmijo smo si stisnili roKe in vstopili v avtoous. ge zadnji pogled in že se je zaKrila prijazna žeiimeijska fara, Kjer Smo preživeli teh neKaj lepih uric. Veselje in razigranost se je nadaljevalo sKoraj do Vipave. Veliko je k temu pripomogel g. sporn, Ki je s svojim nastopom izvai iz - 13 vseh ust prijeten smeh. Čiiii oolj smo se bližali Vipavi, tem oolj sme postaj cali zaspani i§. onemogli. Mnogi so se preselili v deželo sanj. V tišini, ki je nastala, sem se spomnil, aa si zjutraj, ko Smo odhajali, nisem zagovoril na neita vprašanja. Ali' si naj Dogovorim zuaj, sem pomislil? Nej Odgovor mi je dar dan. in prizauevanje celotnega une. zadnji odgovor oo dal Gospod, Ki je vse to opazoval in vomii naše Korake„ Gospod, ti ves, Kako lepo je, če se oratj e zoirajo, še lepše je, če se meu. seooj ljubijo. jezerniK M« - Jezo KAJ BOMO V BODOČEM LETU DOŽIVELI? Asfaltirano igrišče ali jutranja telovadba, preu profesorskimi stanovanji se nam ooeta novo asfaltirano igrišče ; in sicer; košarkaško, odoojkarske m morda celo rokouetnu, seveda če ne do podjetje, ki asfaltira »slučajno'1 posauilo. sicer pa viuim icoo priložnost, aa se zopet uvede jutranja telovadba, kàr|uo toliko prostora. Morda se nam pri- družijo animatorji. V 1., -f" Vipavskemu brivcu se o detajo zlati časi. \ V..drugem šolskem, letu oo obvezna fiSòrma za norenje dolgih las. predolge lase uo treoa kratico malo ostrici, sicer se dodo pletle mitkei /kot Jheko.o pravi/ Kdo- do zadolžen za to funkcijo- se1 ni znano. Treba ^o naoaviti cèhtimetersko skalo kjer oo pisalo; predolga, še tolerirane, tolerirano, dovoljeno, zaželjeno kratko, oal-in... .k- k i % "A . s. , Novi » nar aš č a j11 , -.f Zaradi nenaklonjenosti propagandnemu sistemu ou strani t v j. , p ■ semenišcnikoV, ki opravljajo celo protipropa;januno funkcijo /vsaj tako se sliši/, je še vedno- vprašljivo, koliko se bo \ .. - prikazalo no v in prvošolčkov, šo-eolj vprašljivo pa je, koliko V ì ■ oo Ves novih ^prvošolčkov» v. '\ - Visok polet 'druge šole. \ Drugo leto oo letošnja uruga šola prevzela vse važne uolžnosti 'Tekom dogetkov oo vse jasno!» /izjava oobroznanega profesorja/ 1+1=1 Dingo loto /tako je vsaj sporočeno/ eosta mežnarske funkcijo opravljala semeniška Stan in olk. Kajti prvi je dokaj »pri sedi», drugega pa veliko manjka. Mislim, da ju bo za enega ouorega mežnarja. - 15 Osameli «ji _aiìist. Kaže tla aru^o leto ne oo toliku organistov, Kot jin je bilo letos, ua So- se SKoraj prepirali ko.o o o i^rai. če ne oo z »»novo pošiljko»» seiiieniščniKov tuoi Kakega organista, »»program»» v kapeli ne uo, več tako zanimiv. »Zlata»' vreuni basi. pa ne zato, Ker oi taKo peli kot LaoKo Korošec, pač pa zato, ker jih. je zelo malo ali sKoraj nič. Upanje, aa priue z »naraščajem»» tuni Kak oasist, je nižje kot seže glas našega basista L- Korošca. /Morda so oo kno sedanjih, semeniščnikov le usmilil pevskega zoora/. priiiounost semenišča napovedoval ar.pu Man ču» TVKR7 SLuiBOi/A^A sum 7iM$ ! ■ , t ***&■'’ .. .- •+■• 'V'- V ZAMBIJI IN S E V A K I AFRIKI V zadnjem času sta nase semenišče obiskala šafcn misijonarja: p. Radko Ruoež. Dj , ki ueluje v pambiji in avionski redovnik i družbe belih, očetov, ki je deloval v severni^frik . p. R uaež, ki je prišel v uomoVinu na zdravljenje, je bil tokrat ponovno pri nas . orisal na^ je na kratmu svojo mladost in svojo težavno pot do auhcvnišmega in misijonarskega poklica ter nas v nevezanem pogovoru, seznanil z razmerami in svojim delom v Zambiji. poaročje njegovega misijona je zelo obširno in delo zaradi stalnega potovanja naporno. Misijonar mora poznato kakih pet jezikov , da lahm^ men domačini z uspehom uela; saj ima tako -rekoč vsako področje svoj jezim . svago misijonsmo delovanje začenja p. Rudež v Krajih, kjer skoro ni krščanstva, vendar dosega lepe uspehe; krščanske smupnosti rastejo, ustanavlja žup-nijske svete, Ki so mu v ogromno pomoč : domačini so do ori organizatorji in odlični govorniki. zato.Qerkev v zamoiji ne oi utrpela velime škode, če oi morali evropski misijonarji na mah Oditi, saj so vzgojili mnogo odličnim katepistov , kì oi bili lanmo jutri celo duhovnimi. Na svoje^ terenu je zgradil že več funkcijonalnih cermv&m. W i Denar zanje je ...oljil takorekoč čudežno, p RUuež je izdal • ,• .* svoje pesmi v jeziku njnđa-ter j in uglas u il večina po motivih slivenskih ljuusmih pesmi. to. je prva pesmarica v' tem jeziku. Ljudje so jhvaležno sorejeli mer zelo ljubijo glasbo, njihovi otroci so iatedno muzikalični, saj se v eni uri naučijo čez lo pesmi... švicarski misijonar pa nam je primazal delovanje belih oče*1 tov v okolju, ki je precej različno ožjhszamuijskega jživijo $ pretežno med muslimanskim prebivalstvom gevernne /\frike. posisi stvo belih očetov je v nevsiljivem pričevanju o oožji ljuoezni ao vseh ijuai , katere 0lasnimi nočejo uiti s svojim življenj«*3 preuavanje je poživil z zanimivimi diapozitivi tamkajšnji deže-^1 ljudi , njihove Kulture in bogate zgodovine. Bal3§> očetje se trudijo tudi za gospodarski napredem ten dežel, ki so še vou.no precej nerazvite, pater je pripomnil, ua posebno vianin uspe- 'v* h.ov nimajo» ventai pa imajo važno vlogo t.ri počasnem, a vztrajnem zoliževanju meu. muslimani in mristjani. Ooema uiisi jonar j ena smo za njun ooism hvaležni. \v \ i ! r i > \ i 'm i / V 7 . N / /V/ / r~- ■ i Ì \ j r ! / r / \ \ \ « Tisto, Kar je v naši aeželi potreonp razvoja in preno- vitve, je predvsem notranje, duhovno življenje naš in ljudi. \To je vdlima naloga Carhve. Res gre naš narod s hitrimi Koraki po poti razsoja, a žal. samo na materialnem področju . V moralnem in uuhuvnem razvoju človemu pa,smo zaostali, v tem pogledu smo oKrneli. zato moramo najti .nova sreustva in metode, s katerimi Domo uspešneje vojevali""uoj v mrnoralni in duhovni puščavi, za to pa potredujemo velimo sposoonin voditeljev , ki lam dudo mazali pot v duhovnost in religioznost . potreou-jemo\pastir jev, ki so uili v šoli poorega x„astir ja. . nr . K enne th Kaund a, zamoijsmi predsednim \ ■ . \ »r NČ morem vam ooljuoljati niòesaa} drugega Kot gotovost, da oo vaš apostolat air.išmi cerklf 'v korist, panašnje misijon-stvo je predvsem služpa mladim ckrmv^im lin zahteva , da je clo — vem v vsem aa,es na razpolago. Mi \smo iii ostanemo proče , poslani, da ljudem oznanjamo in prinašamo loožje odrešenje... " T.van ^stien, preustojni\m talin očetov - 18 iz maturitetnin nalog naših. maturantom Vsak dan lahko zasleduj emo po časopisih ali poslušamo po radiu ali televiziji, kako človek napreduje v znanosti in tehniki . zasledimo ianko, halo človek uspešno rešuje razne uganke , vozle, Ki se mu oiii vse do zdaj nekaj tujega, nekaj nespoznatnega. Mnoge neznanke postajajo človeku znanke, a človek ostaja človek'* še vedno skrivnost. Nas pa zanima, Kako so gledali razni misleci na človeka. Kako so gledali nanj v antiki, kako humanisti, racionalisti, humanistični ateisti, naturalisti, eksistencialisti, iuturisti in kako gledamo mi, kot Kristjani. Vsi predstavniki ten smeri so gledali na človeka vsak po svoje . vsak ga je osvetlil iz drugega zornega kota, vsak je povedal kaj novega, vsi pa so iskali bistvo človeka, njegov smisel. Naš vzor in vzornik mora biti jezus Kristus. Kristjan mora osebno zrasti najprej kot človek, nato pa kot kristjan in kot tak prerasti/v transcendenco. Bog je naše bistvo . on je nadvse dober in pravičen, zato moramo biti tudi mi dobri in pravični ao vsakega. Kristjan mora v vsakem Človeku videti svojega brata, kajti kot kristjan se mora zavedati, da je vsak človek živi tabernakelj Jezusa Kristusa ... tt Janez očkon , Človek - krona stvarstva in nerazrešljiva skrivnost V začetku našega štetja se pojavi v Judeji človek , ki si upa trditi_ to,česar dotlej ni učil noben filozof : človek ne. umrje, ampak ži\i vekomaj, to je bila prava revolucija. Ljudstvo se je Čudilo koko mero neuk človek tako govoriti ? -13- je^iar bog 7 Da, Bo i je. po njegovi smrti sj začeli njegovi učenci po svetu širiti vero, imenovano krščanstvo.. » • Kot smo viueli je človeK resnični gospodar vsega stvarstva. pooreuii si je -vse na .zemlji. not mu je Bog zapovedal, diradi pa je Ditje, ni je usmiljenja vredno. Mučijo ga problemi in snrivnosti, kimea v nekaterin obdam j ih tako hudi, da si mnogi ljuaje, preavsem mladi, ki teh problemov ne morejo rešiti, vzamejo življenje. Če pogleaamo ostalo st-varstvo. na primer živali, vidimo, da žival vseh teh proolemov nima. p o javi se vprašanje, ali je res, oa je človen najsrečnejšo Ditje na svetu, če pa le malo razmislimo,'vidimo, ua odgovor ni tako težak, pa je človen najsrečnejše Ditje , je resnica. KljuD problemom, ki ga mučijo, ima svobodno voljo in se zaveda samega sebe in svojega življenja, česar nima nooem drugo. Ditje na svetu, podreja si naravo, česar žival ni sposobna, puli skrivnosti in vprašanja, ni ga mučijo, more rešiti s pomoč jo Grofi in s pomočjo Boga . Torej clovej je in ostane krona, stvarstva. ” : o Bojan Burger „ človen _ nrma stvarstva in nerazrešljiva shrivnust r Slovenska družba je danes taka celota, ua je ne more uničiti noDena zunanja ali notranja sila, travico do obstanka je dokazala v preteklih negodnih oruge svetovne vojne, ko je žrtvovala vse , kar soje žrtvovati dalo, samo ua bi živela samostojno in svoDodno. Mn^gi tujci se čuaijo in sprašujejo, kako ,aa so se Slovenci not narod sploh o održali skozi sto letja . Mula peščica ljuui, orez pravega 'voustva in obrambe, prepuščena na miiust in nemilost lakomnim sosedom-- ta peŠčira je preživela vse težkoče in zaživela v veliko, neugasljivo plamenico. Kaj je dejansko vzron za oustuj naše druž.oe ? Na -4^ prvem mestu je treoa omeniti slogo in solidarnost naših pred- 2o nikgv . oo času nevarnosti , narodne stiske so vsi stanovi nastopili kot en mož. Drugi pomemuen dejavnik .je bil ta, da prit nasini bilo slovensKega-aomačega plemstva. Fevdalci so oiii tujci, ki so naše ljudstvo samo izžemali in sejali razil or . upirali se jim niso. sano kmetje, temveč tuni meščani -tuja gospoda je neveue vzpodoujala naše ljrni k slogi.Tret ji najpomemonejši dejavnik pa je oila vera, neomajno zaupanje v i*1 njegovo pomoč. oo turških vdorih ljudje niso bežali v graoove ali mesta, ampak v cerkve, okolic cerkva so gradili oozioja, da so oili čim bližeDožjega varstva, Kljun mnogim, želu težkim preizkušnjam , ljudje niso izguoili zaupanja v uožjo moč in to jih je reševalo in končno rešilo'.' . Začetek naloge pvana Lovrenčiča 0 Stanovi slovenske družbe v zrcalu naše književnosti " zakaj taKo različna mnenja o človeKu , zakaj tako poniževalno mnenje o. nem ? a li ni človem vemo isti z isto naravo? je in bo j Toda njegovo mišljenje je iz roua v rod spremenljivo .2É veliKim napredkom se človeku velikokrat zavrti in s tem pazaoi na svoj prvotni pomen. pozabi, od koa je in kam je namenjen. Ne zaveda se , da je postavljen nad stvarstvom in da uo za vse dajal odgovor . vkljuo vsemu temu ostane vedno tisto bitje, za katerega se Bog zavzema in ga nikodi ne pušča samega. Toda s svojim slauim nagnenjem si sam povzroča trpljenje in solze . Tolstoj je rekel ' Le takra|f-, ko bo med nami živa vera v vstalega Kristusa, jo človek človeku orat. » vedno pa oo ostal človek popotnik K stvarniKu, ki ga kliče v svoje okrilje. Marijan Jezernik , človeK _ Krona stvarstva in^ierazrešljiva sKrivnost * SE MENIŠKA KNcJ/ŽNICA v V1I AV1 ISKRE: o-iasilo seueniš čniicov v Vipavi LETO : VI. ŠTEVILK/, : 8 lO- junija 1974 N / SLOV UREDNIŠTVA: Vipava 149, 65271 Vipava UREJATA : Jurij paljic, Andrej valle ODGOVORNI UREDNIK: Ravel Sporn VINJETE : H« Lupus MATRICE : Jože Žjur RAZMNOŽENO : v 130 izvuuih TISK; Janez celar, Marijan Ruter, /nton Tori ISKRE Inv.št. 19082 Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto VI, =■ (TJ C .§ J2 ig M TO0000"! 90824 Semenišče Vipava 1 908 I ■ I