196
Gospodarske učilnice ali šole za kmetijstvo
v Avstriji (Cislajtaniji).
Ceska dežela ima        18 tacih sol,      Bukovina     1 tako Šolo,
Moravska                     14                      Koroško       1
Šlezija                            2                      Goriško        1
Avstrijska pod Anižo     6                      Kranjsko *)   1 (gozdarsko)
„         nad Anižo     2                      Dalmacija    nobene
Stajarska                       4                      Istra             nobene
Galicija                          3                      Tirolsko        nobene
Te številke nam kažejo, da se v Avstriji širi naprava jako koristnih in neobhodno potrebnih gospodarskih učilnic od leta do leta.
*) Kranjska je že leta 1853. imela šole za kmetijstvo, ki so prestale 1863., ko tadanja nemška večina deželnega zbora ni več dovolila štipendij učencem teh Šol. — Kovaška in živino-zdravniška šola, ki že od leta 1850. obstoji v Ljubljani, sega z nekterimi nauki tudi v kmetijstvo.
Pa res! kako drugače je mogoče pripomoči gospodarstvu če ne po tej poti? — Zgornje številke nam pa tudi spričujejo , da gospodarske učilnice, bodi-si kmetijske, vinorejske, gozdarske, v resnici pospešujejo gospodarstvo, ker vsakemu le nekoliko izobraženemu poljedelcu je znano, v kakem stanu in na kteri ^stopinji je kmetijstvo na Češkem in Moravskem. Čeravno so gospodarske učilnice v ondotnih deželah že mnogo zboljšale,  vendar  se njih  število  še vedno množi,   in
Erav to je dokaz visoke in neprecenljive pomembe metijskih šol. Se ve da morajo biti vredjene vse take učilnice na zdravi praktični podlagi, brez ktere nikdar ne bo zavod popolnoma zadostoval zahtevam in namenu. Zarad tega ostane gotovo veliko vprašanje za prihodnost vsake gospodarske šole: ali ima dovolj obširno posestvo, ktero obsega vse dele gospodarstva. Šola mora biti v gospodarstvu izgled ne le učencem, ki se učijo v šoli, ampak tudi vsi deželi, vsem gospodarjem; ona mora dokazati vspehe, ker le potem, ko vidi prosti kmetovalec res pravilno in umno vred-jeno posestvo, — ko vidi, da vinograd vredjen po novem pravilnem načinu daje dobro vino v množini, ko vidi, da vino po tem načinu pripravljeno postane jako žlahno, zdravo, ki more iti v vesoljno kupčijo, le potem bo verjel in jel posnemati praktične izglede.
Če ima tedaj gospodarska šola dosti obširno posestvo, bo lahko središče tudi za tiste gospodarje, kteri želijo napredovati, pa jim ni prilika bila učiti se v kaki šoli potrebnih vednosti. Pri takih dobro vred-jenih šolah bo mogoče napravljati shode kmetovalcev, kterim se vse razloži in pokaže. Mladenči, učenci kmetijskih učilnic, pa imajo priliko v teku dveh let izuriti se tako, da postanejo sposobni, biti vredni oskrbniki in gospodarji, ali umni mladenči, ki pomagajo sta-risem uredovati posestvo.
Davki se vedno naraščajo, posli zahtevajo dvakrat toliko plačo, časi so drugi, tedaj moramo napredovati in z umnostjo nadomestiti, kar sedanje razmere zahtevajo več. Mi moramo z umnim gospodarjenjem prisiliti, da zemlja daje veče dohodke, in to je mogoče, — le uma in marljivosti je treba!
Da pa postanemo umni gospodarji, treba gospodarskih učilnic, v kterih se tudi kmetijski mladenči, sinovi kmetijskih gospodarjev morejo seznaniti s potrebnimi vednostmi, da postanejo v resnici umni kmetovalci. Čevljar, zidar, tesar itd. vsi se učijo, predno postanejo mojstri; koliko več treba, da se posestnik tudi popred dobro pripravlja in izuči, predno prevzame važno opravilo gospodarstva.
Gotovo je kmetijstvo izvirek blagostanja, podlaga celi državi. Ko bo cvetelo kmetijstvo, ko bodo gospodarji umno kmetovali, bo tudi ljudsko blagostanje se množilo in duševna omika in vsestransk napredek bo sad gospodarskih učilnic.
Vsak začetek je težaven, toda z združenimi močmi bomo dosegli veliki namen: srečno prihodnost naše dežele, in tudi nasprotniki in mlačneži v napredku bodo sčasom spoznali pomen šole in tem bolj jo priporočamo vsem, ki so v resnici pravi napredujaki in domoljubi.                                     Po „Gosp. Listu".
197