560
stvena. Ali kaj se hoče? S tem, ko smo se oprijeli tega načela, smo dali slovo znanstvenim zahtevam; nikdar pa ne damo slovesa — lepoti in čednosti v jeziku!
Sonet.
Zložil An t. Medved
O da se Jahve tudi k meni skloni in sladko zašepeče mi vprašanje: Kaj si želiš: bogastvo, starost, znanje o vseh močeh, o slehernem zakoni?!
Kaj bi zaželel, česa bi ga prosil? Pred njim bi padel na obličje bledo in lepetal s tresočo mu besedo:
O ti, ki sem te v svojih mislih nosil, zahvaljen, da si jasen predme stopil in dvomov temni roj navek razkropil!
Odkod ste bolesti...
Zložil G. K ori tni k.
Odkod ste bolesti, ve cvetke otožne, osamljene vrbe, žalujke, ciprese — uboge kot pesmi, ki sirom po svetu brez cilja jih veter jesenski raznese?
Brez doma, brez strehe, kot potnik na cesti ne trkajte sladko na kraljevska vrata, ne sklanjajte glave, ponosne bolesti, kjer okna bleste se srebrna in zlata.
bami. Jaz za svojo osebo bi bil, če se ne vpelje prvo načelo, zadovoljen s to pisavo tujek, ki nam jo podaje Levčev „Pravopis", dasi je izmed vseh že rabljenih pisav najnedoslednejša in najmanj znan-
Nad mano lesketajo milijoni
nebeških zvezd   Pod njimi sanjam sanje. Ljubezni mar? Umrl sem davno zanje. Potapljam se v povest o Salomoni.
S prijaznim nasmehom na ustnah cvetočih pozdravljajte srca, kjer sije lepota, kjer diha ljubezen po rožah smejočih in nista si znanca resnica in zmota . . .
Hitite po svetu med znance trpine bolesti ponosne, v ljubezni spočete, mladost oživite, ki vene in gine na grudih ljubezni z brezupom odete!