Foto: Tatjana Mohorko
UVODNA BESEDA
Ob zaključku mandata 2010-2014
Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar Foto: osebni arhiv
Počasi se zaključuje šestnajsto leto samostojnosti Občine Hajdina. Po vseh teh letih z veseljem in ponosom ugotavljam, da so tisti, ki so se takrat najbolj trudili v smeri lastne občine, imeli prav, saj so rezultati dela in naš razvoj po posameznih področjih evidentni. Zaključuje se tudi štiriletni mandat sedanje sestave občinskega sveta, kije bil po prejšnjih volitvah bistveno spremenjen, saj se je šestim svetnikom iz prejšnje sestave pridružilo osem novih, od tega kar štiri ženske, kar je izredno pohvalno. Delo občinskega sveta je potekalo preko odborov in komisij, ki so bili že na drugi seji soglasno sprejeti.
Ob standardnih odborih smo formirali tudi Komisijo za infrastrukturo, kije sestavljena iz občinskih svetnikov, ki prihajajo iz vseh naših vasi in so nosilci posameznih projektov ter skupaj z vaškimi oz. gradbenimi odbori in občinsko upravo skrbijo za realizacijo projektov. Drugačen pristop, način dela in vodenje investicij
so poskrbeli za kakovost opravljenih storitev v skladu s finančnimi in terminskimi načrti. S tem smo aktivneje vključili tudi vaške odbore, ki so skupaj z društvi nosilci vaške dejavnosti. Pomembno vlogo v tem mandatu je odigral tudi Strateški svet.
V Strategiji in viziji razvoja naše lokalne skupnosti smo realizirali že veliko zapisanih projektov, zato smo se skupaj s Strateškim svetom lotili priprave novega dokumenta, kije bil v javni razpravi in potrjen tudi na občinskem svetu pod naslovom Trajnostni razvoj lokalne skupnosti do leta 2024. Zavedamo se dejstva, da je bilo treba pristopiti k oblikovanju krovnega razvojnega dokumenta, v katerem bodo usklajeni različni pogledi na prihodnje možnosti razvoja občine, tako pogledi občanov kot pogledi stroke in politike. Sprejete strateške usmeritve bodo v največji možni meri prispevale k izkoriščanju razvojnih potencialov in h kakovosti bivanja v naši občini. Strategija trajnostnega razvoja bo služila kot podlaga za delovanje občine ter drugih lokalnih institucij in organizacij, s čimer bo mogoče zagotavljati boljšo koordinacijo in večjo učinkovitost delovanja. Strategija je hkrati podlaga za pripravo projektov, preko katerih se bo lahko Občina Hajdina vključila v programe regionalne politike na nacionalni in evropski ravni. Če se občina želi aktivno vključiti v omenjene procese, pa mora imeti dorečene svoje razvojne cilje in programe. Pri pripravi in uresničevanju strategije se moramo prvenstveno opreti na lastne sile, saj gre za našo prihodnost, ki si jo moramo zagotoviti predvsem sami. Analiza štiriletnega mandata pokaže, da smo lahko z opravljenim zelo zadovoljni, saj smo poslovali v okviru finančnih in materialnih zmožnosti. Vsakoletni proračuni, ki smo jih v začetku leta sprejeli, so bili sestavljeni skupaj
z vaškimi odbori in občinskimi svetniki iz posamezne vaške skupnosti. Sam osebno sem najbolj zadovoljen z delom občinskega sveta, saj smo pri urejanju problematike sodelovali izredno homogeno in usklajeno. Gradiva so bila dobro pripravljena, na odborih predelana in nato soglasno potrjena, kar dokazuje, da so svetniki ne glede na strankarsko pripadnost ugotovili, da je treba odločitve sprejemati s konsenzom za dobrobit vseh naših občanov. Prioritetni projekt v tem mandatu je bil nadaljevanje izgradnje kanalizacije po vseh vaseh naše občine. Glede na to, da so primarni vodi sedaj v celoti zaključeni, lahko z veseljem ugotavljam, da smo z izgradnjo sekundarnih vodov zagotovili možnost priklopa za 800 od skupno 1177gospodinjstev. Največ državnih in evropskih sredstev smo zagotovili prav za projekt kanalizacije, saj bi bila izvedba samo z občinskimi sredstvi praktično neizvedljiva. Ob izgradnji kanalizacije se je pozornost vzporedno posvečala zamenjavi vodovodnih cevi, ki so bile zaradi dotrajanosti v zelo slabem stanju. Poseben poudarek je bil namenjen izgradnji hodnikov za pešce z razsvetljavo. Najpomembnejši odsek, ki se je po dolgih letih uredil, je od semaforiziranega križišča na Zg. Hajdini (Školibra) mimo pokopališča do železniške proge. Nadaljevanje preko proge do nadvoza v smeri Draženci pa smo uredili skupaj z državo. Urejena je bila tudi relacija ob regionalni cesti skozi naselje Skorba in del Hajdoš. V Dražencih se je na novo uredil hodnik za pešce z razsvetljavo na relaciji Nemec-Kodrič, na Spodnji Hajdini pa od Gasilskega doma do Šparavčka oz. do konca naše občine. Novo podobo je dobilo tudi vaško središče v Slovenji vasi z ureditvijo križišča, hodnikom za pešce z razsvetljavo.
2
September 2014
V tem obdobju smo uredili projektno dokumentacijo, zagotovili zemljišča in realizirali prvo fazo projekta ureditve ceste s pločnikom in razsvetljavo v smeri Poslovno-stanovanjskega centra po Zg. Hajdini do Sitarjeve kapele. Na področju cest smo uspešno zaključili investicijo Gajec v Gerečji vasi, asfaltirali javno pot od vodovodnega črpališča do Krulca v Skorbi, povezovalno cesto od Mariborske do 1. mitreja, povezavo med Skorbo in Gerečjo vasjo ter povezavo od osnovne šole mimo vodovoda v smeri Gerečje vasi. Ustrezno se je poskrbelo tudi za krpanje udarnih jam, preplastitve krajših delov cestišč, postavitev ustrezne prometne signalizacije. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo poskrbeli za večjo prometno varnost naših občanov (talne oznake, dodatni prometni znaki ...). Glede na evropske direktive za zmanjšanje svetlobne onesnaženosti in glede na to, da smo ena od najbolj osvetljenih slovenskih občin, smo že začeli projekt racionalizacije javne razsvetljave. Osnovna šola je bila v tem obdobju deležna velike podpore lokalne skupnosti, saj je bilo ob financiranju redne dejavnosti veliko vloženega tudi v nadstandardne storitve. Kljub novemu vrtcu je bilo potrebno, glede na veliko povpraševanje otrok iz naše občine, dodatno zagotoviti še prostore za en oddelek. Ob energetski sanaciji starega dela šole se je veliko storilo v notranjosti in zunanjosti šole. Uredili smo prometni režim v okolici osnovne šole in zagotovili nujno potrebno parkirišče. Omenjeno bo služilo tudi novemu športnemu parku, kije nastal ob šoli. Projekt izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo, ograjo in razsvetljavo, igrišča za odbojko na mivki z razsvetljavo, atletske steze, trim steze ob vodnem črpališču in preplastitve obstoječega rokometnega igrišča z umetno maso ne bo koristil samo učencem, ampak tudi drugim športnikom in rekreativcem iz naše občine.
Preureditev je dočakala tudi mrliška vežica na pokopališču, kjer smo ob notranjosti, kuhinji in sanitarijah obnovili tudi fasado ter zagotovili
dodatna parkirišča in žarne grobove. Urejena sta tudi okolica in vhod v 1. mitrej na Sp. Hajdini. Še letos bo poskrbljeno tudi za sanitarije, priklop električne energije in vode. Prav tako seje del sredstev namenil za obnovo naših kulturnovarstvenih spomenikov. Veliko truda je bilo namenjeno ureditvi statusa črpališč vodnih virov Skorba, saj si prizadevamo, da se Občini Hajdina prizna poseben status pri oskrbi s pitno vodo.
Kot lokalna skupnost smo aktivno sodelovali pri pripravljanju in izvedbi državnih projektov, kjer pa moramo priznati, da se žal tudi ni vedno prisluhnilo željam in zahtevam naših občanov, ki smo jih posredovali na določena ministrstva. Tukaj predvsem mislim na rešitev prečkanja proge v naselju Zgornja Hajdina, ki se izvaja v sklopu rekonstrukcije železnice Pragersko-Hodoš. Intenzivno smo sodelovali z lastnikom zemljišč na lokaciji ob izvozu AC v naselju Zgornja Hajdina in lastnikom večine zemljišč ob PSC Hajdina pri iskanju občini prijaznih projektov. Tudi pri gradnji Medgeneracijskega doma smo ustvarili vse prostorske pogoje za začetek, vendar je lastnika zemljišč zaustavila gospodarska kriza. Veliko prepočasi pa se s strani države ureja sprememba prostorskih planov, tako daje upravičeno nezadovoljstvo nekaterih naših občanov, veliko prihodnjih investitorjev pa je zato raje odšlo v drugo državo. Uspešni smo bili tudi pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev za realizacijo projekta komasacije, ki ga bomo nadaljevali z izgradnjo namakalnih sistemov. Z Dravskimi elektrarnami Maribor smo realizirali dogovor o izgradnji potrebne zaščitne ograje kartodroma v Slovenji vasi za zmanjšanje hrupa in zagotavljanje normalnih pogojev življenja za vaščane, ki so v neposredni bližini.
Veliko pozornosti seje namenilo izboljšanju prostorov, v katerih delujejo naša izjemna društva (vaški, športni in gasilski domovi). Projekt Martinova središča in evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega nam je namenil sredstva za obnovo in ureditev učilnice, prostora
v Poslovno-stanovanjskem centru ter opreme v »stari pošti«, kjer so novi prostori naših zvez in društev. Ob obeh občinskih domovih (Skorba, Draženci) so bili deležni urejanja tudi gasilski dom na Hajdini (notranjost, fasada), v Hajdošah (mansarda, fasada) in Slovenji vasi (garaže, sanitarije, sejna soba, kuhinja). Z rušitvijo stanovanjske hiše pred gasilskim domom na Hajdini smo poskrbeli za boljšo preglednost križišča. V skladu z zakonodajo je občina poskrbela za požarno varnost in v tem obdobju so gasilska društva iz občinskega poveljstva bogatejša za štiri gasilska vozila (PGD Slovenja vas, PGD Gerečja vas, PGD Hajdina in PGD Draženci). Ob tem je poskrbljeno za primerno opremljenost, zamenjavo dotrajanih in poškodovanih hidrantov, preventivno dejavnost, permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra. Tradicijo organizirane gasilske dejavnosti v naši občini potrjuje 100 let PGD Hajdina, 80 let PGD Gerečja vas, 60 let PGD Hajdoše in 40 let PGD Slovenja vas. Številni odlični rezultati na gasilskih tekmovanjih potrjujejo strokovno in sistematično delo. Hajdoški tekmovalci so se kot olimpijski prvaki za vedno zapisali v zgodovino gasilskih olimpijad kot »najbolj gasilska vas«. Odlično so nastopali starejši gasilci iz Gerečje vasi in Hajdoš, nastopi najmlajših pa so dobra popotnica za prihodnost. Športna društva, ki se vključujejo v Športno zvezo občine Hajdina, so dosegala zavidljive rezultate v individualnih in kolektivnih športnih panogah. Odlično je zaživela otroška nogometna šola, v katero je vključenih 120 otrok iz vseh vasi naše občine. Ob tradicionalni panogi -nogometu se pojavljajo in dosegajo odmevne rezultate tudi klubi v drugih športnih panogah. Občina je poskrbela za izboljšanje pogojev za treninge in tekme večini športnih panog. Ob novem športnem parku ob osnovni šoli in telovadnici so se uredili tudi prostori klubov in društev ter legalizacija objektov in igrišč. Za sodoben namakalni sistem pa so bogatejša nogometna igrišča na Hajdini, v Gerečji vasi in Skorbi.
3
Zveza kulturnih društev, k! jo vodi občinska svetnica Hilda Bedrač, združuje vsa kulturna društva, ki so nam v tem obdobju pripravila številne nove predstave in prireditve. Najbolj odmevne so vsekakor bile predstave ob 100-letnici delovanja Kulturno-prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina. S svojimi projekti pa vedno znova navdušujejo naše občanke, ki so vključene v društva žena, deklet in gospodinj. Društvo s Hajdine je bilo tudi prejemnik državnega Valvazorjevega priznanja, njihova članica Silva Brodnjak pa je postala ambasadorka programa SVIT. Člani planinskega društva so ob vsakoletnem programu pohodov prehodili tudi približno 300 km dolgo Martinovo pot iz madžarskega mesta Szombathely do cerkve sv. Martina na Hajdini. Kar dve naši društvi sta v tem mandatu praznovali 60 let uspešnega delovanja, lovska družina in društvo upokojencev, kije tudi naše najštevilčnejše društvo. Veliko truda pa je bilo potrebno, da smo oživili organizacijo Rdečega križa, kije bila pri nas že aktivna, sedaj pa je ponovno poskrbela za odmevne projekte. Postali smo bogatejši še za Turistično društvo Mitra, ki vsako leto poskrbi za izbor najlepših objektov v
občini, izdajo turistične publikacije in razglednic o naši lokalni skupnosti ter širok nabor drugih projektov.
Izredno ponosen sem, ko se ozrem na delovanje naših društev, ki so v tem obdobju poskrbela za našo promocijo in prepoznavnost v širšem prostoru. Že koledar prireditev in dogodkov za vsako leto, ki smo ga izdali, je prikazal široko paleto dejavnosti naših občanov. Seveda bi bila bistveno manjša prepoznavnost teh dogodkov, če ne bi za to poskrbeli prispevki na kabelski televiziji SIP TVin v Hajdinčanu. Zahvala gre torej tudi odgovorni urednici Tatjani Mohorko in njenim sodelavcem. Posebej se je treba zahvaliti našemu župniku naddekanu Marijanu Feslu, ki je vedno pripravljen na sodelovanje. V njegovih prostorih je bilo organiziranih veliko prireditev, vključno s tradicionalno Iz mošta vino - pridi na Hajdino.
Menim, da se v naši občini lahko z veseljem in ponosom ozremo na storjeno. Pri vključevanju investicij smo se držali že uveljavljenega načela, da bodo imeli prioriteto projekti, ki bodo sofinancirani iz evropskih in državnih skladov. Tukaj sta se pokazali tudi preudarnost in enotnost občinskih svetnikov, ki so sprejemali
September 2014
odločitve na osnovi strokovnih argumentov, za kar se jim tudi zahvaljujem. Pohvaliti je treba zaposlene v občinski upravi, ki so poskrbeli za pripravo projektne dokumentacije za številne javne razpise, kjer smo bili uspešni, in lastna občinska sredstva oplemenitili še z državnim in evropskim sofinanciranjem. Seveda je podobno kot v drugih lokalnih skupnostih bistveno več želja in potreb, kot je realnih možnosti. Pri snovanju novih projektov je potrebna sistematičnost, pri ljudeh pa velikokrat tudi razumevanje in potrpežljivost. Na tem mestu se zahvaljujem obema podžupanoma, občinskim svetnikom, občinski upravi, predsednikom in članom vaških odborov, predsednikom društev, organizacij in vsem drugim, ki so v tem obdobju pripomogli k razvoju in promociji naše občine. Naša enotnost, ustvarjalnost in pokončna drža so garancija za svetlo prihodnost naše skupnosti, nadaljnji razvoj in izboljšanje kakovosti življenja vseh naših občanov.
Mag. Stanislav Glažar,
župan Občine Hajdina
OBVESTILO
Krajane naselij Slovenja vas, Gerečja vas in Hajdoše obveščamo o nadaljnjih aktivnostih glede izvajanja komasacijskega postopka v letošnjem letu.
Izvajalec geodetskih del na komasacijskem območju Hajdina 1 Geodetski zavod Celje, d. o. o., nadaljuje izvedbo komasacijskih postopkov. Upravna enota Ptuj je skupaj s predstavniki izvajalca geodetskih del opravila razgrnitev osnutka predloga nove razdelitve in obravnavanje pripomb na razgrnjen predlog nove razdelitve komasacijskega območja Hajdina 1. Pripombe so bile obravnavane 10. 9.2014 v prostorih občine Hajdina. Vsi komasacijski udeleženci so bili povabljeni na obravnavanje pripomb na elaborat predloga
nove razdelitve komasacijskega območja. Na podlagi obravnavanih in v večini primerov uspešno rešenih pripomb bo izvajalec geodetskih del pripravil vse potrebno za prenos novih parcel v naravo. Oktobra oz. takoj po spravilu pridelkov se bodo prenesle v naravo parcele nadomestnih zemljišč, ki so namenjene komasacijskim udeležencem po izvedeni komasaciji. Vsi komasacijski udeleženci bodo seznanjeni z lego na novo dodeljenih nadomestnih parcel. To pomeni, da se režim obdelave na vseh zemljiščih znotraj komasacijskega območja po spravilu jesenskih pridelkov v letu 2014 spremeni in nadaljuje na novo načrtovanih parcelah. Decembra 2014 se bodo agenciji za kmetijske trge predali izmenjevalni formati
novega stanja za uskladitev gerkov in izdajo potrdil (Upravna enota Ptuj), ki bodo služili kot dokazilo o novem parcelnem stanju za potrebe subvencij. Na UE Ptuj boste od januarja do marca 2015 uredili gerke po novem stanju v naravi. Še v istem letu bo Upravna enota izdala odločbe o novi razdelitvi komasacijskega območja Hajdina 1. Po pravnomočnosti teh odločb sledi še vknjižba novega stanja v zemljiško knjigo.
Komasacijski udeleženci nimajo nobenih stroškov v zvezi s komasacijo, zaželeni pa so strpnost, razumevanje in dobro sodelovanje v prid vseh udeleženih v postopku.
O vseh aktivnostih, ki bodo sledile, bo občina zainteresirane obveščala tudi preko občinskega glasila Hajdinčan.
4
September 2014
Opravljena dela na področju infrastrukture v obdobju 2010-2014
V mandatnem obdobju 2010-2014 je bilo v Občini Hajdina uspešno zaključenih kar nekaj pomembnih naložb na področju infrastrukture, kar bo nedvomno veliko prispevalo k napredku občine in k boljši kakovosti življenja občank in občanov. V tem sestavku vam predstavljamo investicije po posameznih naseljih Občine Hajdina do jeseni 2014.
KEfl Naložba v vem prihodnost
ta^rajOKWmraift EVROTKA UNIJ*
»Operacijo je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013 prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi razvojne prioritete Razvoj regij.«
IZGRADNJA FEKALNE KANALIZACIJE
Izgradnja fekalne kanalizacije predstavlja prednostno usmeritev na področju gradnje infrastrukture v Občini Hajdina. Izvedeni so bili naslednji projekti:
Izgradnja kanalizacije v naseljih Zg. in Sp. Hajdina
Projekt se je izvajal na podlagi javnega razpisa RRP 2010-2012. Predmet projekta je bila izgradnja kanalizacijskega omrežja v delih naselij Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina z naslednjimi odcepi:
-	kanal 3.0, odcep od RJ 9 do RJ 1 - gravitacijski, v dolžini 322,49 m
-	kanal 3.10, odcep od RJ 12 do RJ 134 - gravitacijski, v dolžini 296,16 m
-	kanal 3.9, odcep od RJ 15 do RJ 134 - gravitacijski, v dolžini 231,09 m
-	kanal 3.8, odcep od RJ 17 do RJ 115 - gravitacijski, v dolžini 216,16 m
-	kanal 4.0, odcep od RJ 24 do Č 4.2 - gravitacijski, v dolžini 21,60 m
-	kanal 4.5, odcep od Č 4.2 do RJ 118 - gravitacijski, v dolžini 94,00 m
-	kanal 4.0, odcep od Č 4.2 do RJ 18
-	gravitacijski, v dolžini 106,20 m
-	kanal 1.3, odcep od RJ 13 do Č 2 do RJ 7 - gravitacijski, v dolžini 196,00 m
-	kanal 1.0 - tlačni, v dolžini 181,30 m
-	kanal 1.0 - tlačni, v dolžini 123,20 m
-	kanal 1.0, odcep od RJ 9 do Č 1
-	gravitacijski, v dolžini 226,00 m
-	črpališče Č 1
-	črpališče Č 2
Z izgradnjo navedenih odcepov se je omogočila priključitev 75 gospodinjstev na sistem fekalne kanalizacije v Občini Hajdina. Celotna vrednost investicije je znašala 547.436 evrov, od tega je bila finančna konstrukcija operacije naslednja: nepovratna sredstva EU 372.448 evrov, 21. člen ZFO (država) 54.354 evrov, lastna sredstva 120.634 evrov.
Izgradnja kanalizacije v naseljih Slovenja vas in Gerečja vas Slovenja vas
-	kanal v dolžini 203,00 m
-	kanal 16.0 v dolžini 258,00 m Gerečja vas
-	kanal 6.6 v dolžini 414,00 m
-	kanal 6.6.1 v dolžini 106,00 m
-	kanal 6.6.2 v dolžini 57,00 m, črpališče 1 in tlačni vod 88,00 m
Z izgradnjo navedenih odcepov se je omogočila priključitev 50 gospodinjstev na sistem fekalne kanalizacije v Občini Hajdina. Celotna vrednost investicije je znašala 149.238 evrov, od tega je bila finančna konstrukcija operacije naslednja: 21. člen ZFO (država) 54.354 evrov, lastna sredstva 94.884 evrov.
Kanalizacija, vodovod v Gerečji vasi
IZGRADNJA KANALIZACIJE V OBČINI HAJDINA
Projekt se je izvajal na podlagi javnega razpisa RRP 2013-2014. Predmet projekta je bila izgradnja kanalizacijskega omrežja v delih naselij Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina, Draženci, Skorba in Slovenja vas z naslednjimi odcepi: Slovenja vas
-	kanal 18.0 v dolžini 273,00 m, odcep RJ 19 (na kanalu 14.0) do RJ 11
-	kanal 17.2 v dolžini 178,00 m, odcep od RJ 7 (na kanalu 17.0) do RJ 137 (na kanalu 9.1.0)
Skorba
-	kanal 9.1.3 v dolžini 228,00 m, odcep od RJ 9 do RJ 2
-	kanal 8.2 v dolžini 179,00 m, odcep od RJ 13 (na kanalu 8.0) do RJ 4
-	kanal 8.3 v dolžini 122,00 m, odcep od RJ 14 (na kanalu 8.0) do RJ 4
-	kanal 8.4 v dolžini 88,00 m, odcep od RJ 15 (na kanalu 8.0) do RJ 2
Draženci
-	kanal 1.0 v dolžini 610,00 m, odcep od RJ 35 do RJ 60
5
September 2014
Win Obilni tipava obar* Hantln» |
Rdeče označeni odseki bodo po podpisani pogodbi zaključeni septembra 2015.
Zgornja Hajdina
-	kanal 4.2 v dolžini 256,00 m, odcep od RJ 70 do RJ 82
-	kanal 4.2.2 v dolžini 246,00 m, odcep od RJ 99 do RJ 77 (na kanalu 4.2)
Spodnja Hajdina
-	kanal 1.1 v dolžini 200,00 m, odcep od Č 1 do RJ 6
Z izgradnjo navedenih odcepov se je omogočila priključitev 86 gospodinjstev na sistem fekalne kanalizacije v Občini Hajdina. Celotna vrednost investicije je znašala 471.580 evrov, od tega je bila finančna konstrukcija operacije naslednja: nepovratna sredstva EU 186.675 evrov, 21. člen ZFO (država) 106.282 evrov, lastna sredstva 178.623 evrov. Izgradnja kanalizacije v naselju Hajdoše
-	kanal 11.4 v dolžini 81,70 m, odcep od RJ 31 do RJ 6
-	kanal 11.6 v dolžini 178,00 m, odcep od RJ 34 do RJ 8
-	kanal 11.7 v dolžini 204,00 m, odcep od RJ 37 do RJ 218
Z izgradnjo navedenih odcepov se je omogočila priključitev 21 gospodinjstev na sistem fekalne kanalizacije v Občini Hajdina. Vzporedno z izgradnjo kanalizacije smo na vseh odcepih, kjer nam je uspelo doseči dogovor z upravljavci komunalne infrastrukture, položili v zemljo PVC--kanalizacijo za takojšno ali kasnejšo položitev zračnih vodov. Tukaj gre predvsem za NN elektro vode, telefonijo, javno razsvetljavo, CaTV.
Kanalizacija in pločnik na Zg. Hajdini preko proge
REKONSTRUKCIJE OBČINSKIH CEST IN IZGRADNJA PLOČNIKOV
Na področju cestne infrastrukture so se najprej finančno poravnale obveznosti pri projektih, ki so bili izvedeni v sklopu projekta Celovito varovanje vodnih virov Dravskega polja - I. faza, tako imenovan Konzorcij.
-	Rekonstrukcija lokalne ceste LC 328 291 pri OŠ Hajdina
-	Izvedba odvodnjavanja meteornih voda v naselju Hajdoše
-	Izvedba odvodnjavanja v naselju Slovenja vas pod gostiščem Slo-
venski hram - Izvedba širitev in podaljšanja asfaltnih prevlek na odcepih, kjer se je gradilo primarno kanalizacijsko omrežje Prav tako se je v sklopu izgradnje kanalizacije izvedel hodnik za pešce ob javni poti JP 829 601 v naselju Zg. Hajdina. Zaradi dotrajanega spodnjega in zgornjega ustroja se je ob izgradnji kanala 6.6 v naselju Gerečja vas asfaltiral del ceste na odcepu križ proti vodovodu.
6
September 2014
Na podlagi načrta razvoja in vzdrževanja občinskih cest za obdobje 2011-2014 so se asfaltirali in izgradili pločniki na naslednjih občinskih cestiščih:
-	ob lokalni cesti LC 328 221 se je na odcepu Školiber-pokopališče Hajdina-železniški prehod izgradil pločnik s kolesarsko stezo ter javno razsvetljavo v širini 2,50 m in v dolžini 568,00 m
-	asfaltiranje javne poti JP 829 352 v dolžini 480,00 m, odcep Gajec
-	rekonstrukcija javne poti JP 829 411 v dolžini 550,00 m, odcep Krulčeva kapela-črpališče Skorba
-	izgradnja hodnika za pešce ob regionalni cesti R2-454/1400 v naselju Hajdoše v širini 2,25 m in v dolžini 258,00 m
-	izgradnja pločnika ob lokalni cesti LC 328 041 v naselju Draženci, odcep Kodrič-Nemec v širini 1,60 m in v dolžini 470 m
-	asfaltiranje javne poti JP 829 351, odcep Galun-Gajec
-	izgradnja pločnika ob lokalni cesti LC 328 251 v naselju Spodnja Hajdina, odcep križišče pri GD Hajdina-Šparavček v širini 1,60 m in v dolžini 540 m
-	asfaltiranje javne poti JP 829 841, odcep I. mitrej-Ma-riborska cesta v dolžini 560,00 m
-	asfaltiranje lokalne ceste LC 328 291, odcep vodo-vod-Gerečja vas
-	rekonstrukcija in dograditev lokalne ceste LC 328 221 z izgradnjo hodnika za pešce in kolesarje z javno razsvetljavo v naselju Zgornja Hajdina, odcep PSC Hajdi-na-Sitarjeva kapela, I. faza
-	ureditev vaškega jedra Slovenja vas
Pločnik z razsvetljavo do pokopališča
Modernizirana je tudi cesta Gajec v Gerečji vasi.
Izgradnja hodnika za pešce in razsvetljave ob regionalni cesti na relaciji Kodrič-Nemec v Dražencih
Letos poleti je bila zaključena rekonstrukcija ceste in pločnika od PSC do Sitar-jeve kapele na Zg. Hajdini.
Vaško središče Spodnja Hajdina je dobilo novo podobo.
Pločnik in razsvetljava ob glavni cesti v Hajdošah sta urejena.
7
September 2014
IZGRADNJA JAVNE RAZSVETLJAVE
-	Izgradnja javne razsvetljave ob regionalni cesti R2-454/1400, odcep Skorba-Hajdoše v dolžini 1.174,00 m
-	Izgradnja javne razsvetljave ob lokalni cesti LC 328 041 v naselju Draženci, odcep Kodrič-Nemec
-	Izgradnja javne razsvetljave ob lokalni cesti LC 328 251 v naselju Spodnja Hajdina, odcep križišče pri GD Hajdina-Šparavček
Na področju javne razsvetljave se je na celotnem območju občine izvedla energetska prenova, ki je izvedena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja UMVSOO (Uradni list RS, št. 81/2007 in 109/2007). Uredba predvideva, da morajo občine do konca leta 2016 zamenjati svetilke z energijsko varčnimi, svetila pa morajo imeti ravno steklo. Prav tako se mora poraba energije zmanjšati na 44,5 kWh na prebivalca. Celotna investicija se pokriva iz prihranka električne energije.
Vaško središče Slovenja vas je sredi septembra v fazi izgradnje.
Izgradnja kanalizacije in razsvetljave v ulici pri Mohorku v Skorbi
Športni park Hajdina je dobil namakalni sistem, letos bodo tam postavili še tribune.
Pogled na novozgrajeni športni park z atletsko stezo pri osnovni šoli
Razsvetljava in pločnik ob regionalni cesti v Skorbi
20. septembra je modernizirana cesta ob železnici od Zg. Hajdine do Dražencev.
8
September 2014
REKONSTRUKCIJE DOTRAJANIH VODOVODOV
-	Zamenjava vodovodnega cevovoda DN 110 v dolžini 310,00 m v naselju Zgornja Hajdina
-	Zamenjava vodovoda v naselju Gerečja vas ob izgradnji kanala 6.6
ŠPORTNI OBJEKTI
Na lokaciji Osnovne šole Hajdina se je pristopilo k ureditvi Športnega parka, katerega prvotni namen je bil dopolniti in izboljšati pogoje za izvajanje predšolske in osnovnošolske športne dejavnosti kakor tudi za vsa organizirana društva in rekreativce. V ta namen so se izgradili naslednji športni objekti:
-	nogometno igrišče z umetno travo in razsvetljavo dimenzije 40 x 20,0 m (sofinancirano s strani Fundacije za šport RS v višini 30.000 evrov, postavitev Nogometna zveza Slovenije)
-	igrišče za odbojko na mivki z razsvetljavo
-	atletska steza 4 x 60,00 m z umetno maso
Gradnjo obeh objektov je sofinancirala Fundacija za šport
RS v višini 46.986 evrov.
-	Preplastitev obstoječega rokometnega igrišča z umetno maso (Fundacija za šport RS je sofinancirala 16.554 evrov)
V sklopu opravljenih del se je moral prestaviti v zemljo
elektro daljnovod, uredilo se je tudi parkirišče, ki se v
osnovi uporablja za zaposlene v OŠ in vrtcu.
UREDITEV KOMUNALNE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE
Evropa investira v podeželje
E K R P
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Republika Slovenija
Republika m Slovenija
Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
»Operacijo delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa financira v podeželje - program razvoja podeželja 2007-2013 v okviru ukrepa 322 - obnova in razvoj vasi iz PRP2007-2013. Sofinancerska sredstva so v celoti namenska sredstva Evropske unije, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih zanaša največ 75 %.« Sredstva bodo izplačana iz proračunskih postavk:
-	9200 Program razvoja podeželja 2007-2013 - delež EU
-	9201 Program razvoja podeželja 2007-2013 - delež SLO
V sklopu projekta Ureditev komunalne in prometne infrastrukture na območju Občine Hajdina je omogočena priključitev na kanalizacijsko omrežje 48 gospodinjstvom. Izvedeni so naslednji odcepi kanalov in rekonstruirana nekatera cestišča:
Tudi v Dražencih so nekatere investicije, med drugim velik del kanalizacijskega sistema, že zaključene.
Draženci
Izgradnja sekundarne kanalizacije:
-	kanal 1.4 v dolžini 257,5 m, odcep od RJ 32 do RJ 10
-	kanal 1.3.1 v dolžini 42,5 m, odcep od RJ 4 do RJ 10
-	kanal 1.3 v dolžini 212,5 m, odcep od RJ 23 do RJ 30
-	kanal 1.3.1 v dolžini 100 m, odcep od RJ 18 do RJ 4 Rekonstrukcija cestišč:
-	LC 328 221 v dolžini 750 m, šir. 5,50 m + 1 x 0,50 m, odcep nadvoz AC-JP 829 861 (odsek kanalov 1.4 in 1.3)
-	JP 829 704 v dolžini 100 m, šir. 3,5 m + 2 x 0,50 m, odcep od LC 328 221 do JP 829 701 (odsek kanala 1.3.1)
Investicije v Dražencih
Asfaltno prevleko je dobilo parkirišče pri ribniku RD Žejne ribice.
9
Ob 100-letnici je novo podobo dobil tudi gasilski dom PGD Hajdina, ob njem pa je občina poskrbela za rušenje starejše hiše in razširitev parkirišča.
Med letošnjimi poletnimi počitnicami je bila na starejšem delu šolske zgradbe izvedena energetska sanacija.
Zgornja Hajdina
Izgradnja sekundarne kanalizacije:
-	kanal 4.6 v dolžini 220 m, odcep od RJ 122 do ČRP 4.3
-	ČRP 4.3
Rekonstrukcija cestišč:
-	JP 829 431 v dolžini 220 m, šir. 3,5 m + 2 x 0,50 m, odcep do r2-454
-	kanal 4.6 se preko črpališča ČRP 4.3 priključi na kanal 4.0
Skorba
Izgradnja sekundarne kanalizacije:
-	kanal 6.0 v dolžini 53 m, odcep od RJ 50 do ČRP 53
-	ČRP RJ1, odcep pod Koštomajem
-	kanal 6.2 v dolžini 117 m, odcep od RJ 1 do RJ 5
-	tlačni vod v dolžini 64 m, odcep od RJ 1 do RJ 53
Rekonstrukcija cestišč:
-	JP 829 281 v dolžini 53 m, šir. 3,50 m + 2 x 0,50 m
-	JP 829 251 v dolžini 120 m, šir. 3,20 m + 2 x 0,50 m
September 2014
Gerečja vas
Izgradnja sekundarne kanalizacije:
-	kanal 10.3 v dolžini 197 m, odcep od RJ 11 do RJ 16
-	kanal 10.2 v dolžini 42 m, odcep od RJ 6 do RJ 9
Rekonstrukcija cestišč:
-	LC 328 261 v dolžini 197 m, šir. 5,50 m + 2 x 0,50 m, odcep mimo gasilskega doma
-	LC 829 704 v dolžini 42 m, šir. 5,50 m + 2 x 0,50 m
Celotna vrednost investicije je znašala 511.086 evrov, od tega je bila finančna konstrukcija operacije naslednja: nepovratna sredstva EU 280.945 evrov, lastna sredstva 230.141 evrov. Pri izvedbi večjih državnih projektov sta bila v sklopu AC Slivnica-Draženci izgrajena pločnik od odcepa za ribnik do križišča pri železniškem prehodu pri pokopališču in kanalizacijski odcep v naselju Draženci proti podhodu za pešce. Ob graditvi proge se je izvedlo tudi asfaltiranje javne poti JP 829 271 v dolžini 1000,00 m, odcep Wiliams-pokopališče v naselju Zgornja Hajdina.
Pred nekdanjo hajdinsko pošto, kjer imajo svoje prostore društva in klubi v hajdinski občini.
10
September 2014
m__
I Nabiba v vašo prihodnost
rSM4U FIM^NUPA EVRLS^KAUNI^
Brarfli'"h is&Ol
w*5itsW«K>
»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi razvojne prioritete Razvoj regij.«
NADALJEVANJE ŽE ZAČETIH PROJEKTOV
Izgradnja sekundarnih odcepov kanalizacije v naseljih Občine Hajdina
Projekt se izvaja na podlagi javnega razpisa RRP 2014-2015. Predmet projekta je izgradnja odcepov izgradnje kanalizacije v vseh naseljih Občine Hajdina v skupni dolžini 4.426,00 m. Draženci
-	kanal 1.0 v dolžini 168,00 m, odcep od RJ 61 do RJ 64 - podaljšanje
-	kanal 1.6 v dolžini 163,00 m, odcep od RJ 37 do RJ 6
-	kanal 1.3 v dolžini 145,00 m, odcep od RJ 36 do RJ 40
-	kanal 1.2 v dolžini 220,00 m, odcep od RJ 23 do RJ 29
Spodnja Hajdina
-	kanal 7.0 v dolžini 328,00 m, odcep od RJ 51 do RJ37
Gerečja vas
-	kanal 10.0 v dolžini 76,00 m, odcep RJ 107 do RJ 3
-	kanal 6.7 v dolžini 87,00 m, od-
Gasilski dom Hajdoše v jubilejnem letu 2014 v novi preobleki, namensko pa je urejana tudi mansarda nad domom. Foto: Stanko Kozel
cep od RJ 134 do RJ 4
-	skupna dolžina: 1.187,00 m Skorba
-	kanal 6.2 v dolžini 93,00 m, odcep od RJ 45 do RJ 5
-	kanal 7.1 v dolžini 130,00 m, odcep od RJ 2 do RJ 3
-	kanal 7.2 v dolžini 182,00 m, odcep od RJ 4 do RJ 6
-	kanal 6.1 v dolžini 184,00 m, odcep od RJ 12 do RJ 5
Zgornja Hajdina
-	kanal 4.3 v dolžini 165,00 m, odcep od RJ 3 do RJ 107
-	kanal 3.4 v dolžini 121,00 m, odcep od RJ 96 do RJ 23
-	kanal 3.5 v dolžini 65,00 m, odcep od RJ 10 do RJ 22
Gasilski dom PGD Slovenja vas (nove garaže, vozilo)
-	kanal 3.6 v dolžini 121,00 odcep od RJ 105 do RJ 21
Slovenja vas
-	kanal 17.3 v dolžini 130,00 m
-	kanal 17.4 v dolžini 157,00 m
-	kanal 17.5 v dolžini 130,00 m
-	kanal 17.6 v dolžini 130,00 m
m,
Prenovljena mrliška vežica s prodajalno cvetja
Okolica 1. mitreja
11
September 2014
PGD Draženci (novo vozilo)
Hajdoše
-	kanal S 4.0 v dolžini 80,00 m
-	kanali S 18.0, S 20.0, S 20.1, S 21.0 v dolžini 125,00 m
-	kanala S 16.0, S 16.1 v dolžini 158,00 m
-	kanala S 14.1, S 14 - tlačni v dolžini 108,00 m
-	črpališče Č 4 na kanalu S 14.1
-	kanal S 11.0 v dolžini 101,00 m
-	kanala S 11.1, S 11.1 - tlačni v dolžini 189,00 m
-	črpališče Č 3 na kanalu S 11.1
-	kanala S 7.0, S 8.0 v dolžini 155,00 m
-	kanal S 13.0 v dolžini 383,00 m
-	kanali S 5.0, S 5.1, S 5.2, S 5.0 -tlačni v dolžini 332,00 m
-	črpališče Č 2 na kanalu S 5.0
Z izgradnjo omenjenih odcepov se bo omogočila priključitev na javno kanalizacijo 120 gospodinjstvom. Celotna vrednost investicije bo znašala 1.094.686 evrov, od tega je finančna konstrukcija operacije naslednja: nepovratna sredstva EU 854.419 evrov, lastna sredstva 240.267 evrov.
Pripravila: Občinska uprava Hajdina
Podpisana pogodba v vrednosti 1,1 milijona evrov
V prostorih občine Hajdina so župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk in direktor Komunalnega podjetja Ptuj mag. Janko Širec podpisali pomembno pogodbo za nadaljevanje izgradnje sekundarne kanalizacije na območju vseh sedmih naselij v občini. Pogodbena vrednost znaša 1,1 milijona evrov, od tega je pogodba s CP Ptuj vredna dobrih 624 tisoč evrov, pogodba s ptujskim Komunalnim podjetjem pa okrog 450 tisoč evrov.
Sofinancerski delež države pri tej investiciji je 85-odstotni, saj je bila občina Hajdina uspešna na tako imenovanem osmem razpisu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so bila za regionalne razvojne programe še na voljo evropska sredstva iz finančne perspektive, podaljšane do septembra 2015. Sicer pa je razpis bolj znan po tem, da so župani in njihovi sodelavci vloge zanj 5. maja opolnoči vlagali na bencinskih servisih po vsej Sloveniji. Hajdinska občina bo torej sredstva porabila za nadaljevanje izgradnje sekundarne kanalizacije v dolžini 4426 m, izgrajen a bod o tri prečrpal išča, n a n ovo pa se bo na kanalizacijski sistem, poleg dosedanjih že 800 gospodinjstev, lahko priključilo dodatnih 120, od skupaj 1170 gospodinjstev v občini. Dela so se začela takoj po podpisu pogodbe, zaključena pa morajo biti do septembra 2015.
Besedilo in foto: TM
Župan mag. Stanislav Glažar je 18. septembra z Martinom Turkom, predsednikom UO CP Ptuj (na levi), in mag. Jankom Šircem, direktorjem KP Ptuj (na desni), podpisal pogodbo za izgradnjo sekundarne kanalizacije na območju vseh sedmih naselij občine Hajdina.
12
September 2014
Delovanje in ugotovitve NO v mandatu 2010-2014
Pred nami je zaključek mandatnega obdobja 2010-2014, v katerem so trije člani nadzornega odbora (NO) občine Haj-dina opravili vrsto pomembnih nalog. Predsednik NO dr. Marjan Leber je zatrdil, da so naloge opravili po najboljših močeh, z ustrezno strokovnostjo in učinkovitostjo ter zagotovili, da so aktivnosti v občini potekale skladno z zakonskimi predpisi, optimalno razporejenimi stroški in termini.
V štiriletnem obdobju so se člani NO sestali na 16 sejah, na katerih so najprej uskladili poslovnik NO v skladu s Statutom občine Hajdina in določil v Uradnih listih RS. Sicer pa je bila osnovna naloga NO, kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini, nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb v občini, tako je v pogovoru povedal dr. Leber in dodal: »Pri tem NO ugotavlja porabo proračunskih in državnih sredstev v skladu z nameni, ki so bili določeni v proračunu, in z določili Zakona o javnih naročilih ter drugih predpisov. NO torej nadzoruje premoženje občine oz. namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna.«
Vsako leto znova ste imeli v rokah pomembne dokumente občine, opravili zahtevno in odgovorno delo, čemu pa ste dejansko dali poseben poudarek v tem mandatnem obdobju? Dr. Marjan Leber: »Vsako leto smo pregledali zaključni račun poslovanja občine in polletna poročila o izvrševanju proračuna občine Haj-dina. Tekoče smo spremljali gibanje finančnih tokov, prihodkov in odhodkov ter zadolževanje občine. Poseben poudarek smo dali spremljanju pravilnosti izvajanja investicij po razpisani dokumentaciji.« So bili v tem obdobju potrebni tudi izredni nadzori?
Dr. Marjan Leber: »Seveda smo opravili tudi nekaj izrednih nadzorov, kot npr. nadzor stroškov za porabo električne energije in vzdrževanja razsvetljave, kjer smo ugotovili znatno
višje stroške v primerjavi s sosednjimi občinami, zato smo predlagali optimizacijo in posodobitev javne razsvetljave. Pri izvedenem nadzoru investicije Vrtec Hajdina smo ugotovili nekatera odstopanja (neracionalna izvedba, neugodna pogodba o javno-zasebnem partnerstvu) in nanje opozorili občinski svet. Predvsem smo v mandatu spremljali potek javnega naročanja, v nekaterih društvih pa smo izvedli nadzor porabe proračunskih sredstev.«
Dr. Leber, kakšne so ugotovitve nadzornega odbora ob koncu štiriletnega mandata v občini Hajdina? Zanima nas predvsem ravnanje vodstva občine z občinskim premoženjem? Kaj ste ugotovili?
Dr. Marjan Leber: »Posebej želim izpostaviti ugotovitev, da so občinski svet, občinska uprava in župan v tem mandatu s premoženjem občine ravnali smotrno, razvojno naravnano z enakomerno porazdelitvijo investicij v vseh delih občine, pri tem pa je zelo pomembno, da se občina ni prekomerno zadolževala.«
Kašno je bilo vzdušje v samem NO, kako ste sodelovali in do kakšnih ugotovitev ste prišli? Dr. Marjan Leber: »Čeprav člane NO imenuje občinski svet, pri tem pa nekako poskuša zagotoviti zastopanost posameznih političnih strank, moram poudariti, da smo člani delovali složno, konstruktivno in popolnoma odmaknjeno od politične pripadnosti. Seveda se zavedamo, da je eno-
Dr. Marjan Leber: »Tudi vnaprej bomo morali preseči politične okvire in graditi na složnosti, ki edina zagotavlja uspeh.« Foto: arhiv Leber
tnost v današnjih turbulentnih časih nujna, če želimo uspešno razvijati skupnost, v kateri živimo. Zato bomo tudi vnaprej morali preseči politične okvire in graditi na složnosti, ki edina zagotavlja uspeh.«
TM
13
September 2014
28. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
Avgusta se je občinski svet sestal na 28. redni seji, ki je bila 28. avgusta
2014	ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 27. redne seje.
2.	Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hajdina, s katerim se določijo kriteriji za delno povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hajdina.
3.	Sklep o plačilni dinamiki sofinanciranja izgradnje OŠ dr. Ljude-vita Pivka Ptuj, s katerim se Mestni občini Ptuj na podlagi Sporazuma za izgradnjo OŠPP dr. Ljudevita Pivka s telovadnico sofinancira izgradnja le-te v deležu 5,50 % investicije, kar znaša 101.946,82 EUR. Občina Hajdina kot soustanoviteljica OŠPP dr. Ljudevita Pivka bo plačala svoj delež v letu
2015	v znesku 50.973,41 EUR in v letu
2016	v znesku 50.973,41 EUR.
4.	Soglasje za dodatna dela, s katerim Občinski svet Občine Hajdina izdaja soglasje za dodatna dela, ki niso bila predvidena pri popisu del za ureditev komunalne in prometne infrastrukture na območju Občine Hajdina. Javni razpis je bil objavljen na portalu javnih naročil z dne 31. 1. 2014 pod
zaporedno številko: JN1257/2014. Do dodatnih nepredvidenih del prihaja pri rekonstrukciji lokalnih cest.
1.	V naselju Draženci na LC 328 221 predstavljajo nepredvidena dodatna dela zamenjavo dotrajane asfaltne prevleke in vgradnjo grobe plasti asfalta z zamenjavo obstoječega tampona, ki v naravi predstavlja zemljino ter se mora zamenjati z gramozom. Vrednost dodatnih del znaša 39.892,25 EUR brez DDV.
2.	V naselju Gerečja vas na LC 328 261 predstavljajo nepredvidena dodatna dela zamenjavo dotrajane asfaltne prevleke in vgradnjo grobe plasti asfalta z zamenjavo obstoječega tampona, ki v naravi predstavlja zemljino ter se mora zamenjati z gramozom. Vrednost dodatnih del znaša 24.086,06 EUR brez DDV.
Tako znaša vrednost dodatnih del skupaj 63.978,31 EUR brez DDV. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Hajdina za leto 2014 na proračunski postavki št. 1502226 - Ureditev komunalne in prometne infrastrukture v Občini Hajdina.
5. Sklep o potrditvi sistemizacije Osnovne šola Hajdina z enoto vrtec,
in sicer: Občinski svet Občine Hajdina daje soglasje k sistemizaciji za šolsko leto 2014/15:
Naziv delovnega mesta	Število delovnih mest
Pomočnikravnatelja	1,00
Vzgojitelji	6,00
Pomočnikvzgojitelja	6,00
Organizatorprehrane	0,10
Organizator zdravstveno higienskega režima	0,10
Hišnik	0,33
Svetovalni delavec	0,20
Računovodja	0,40
Poslovni sekretar	0,40
Delavci v kuhinji	2,45
Čistilka	1,40
Perica	0,50
6. Sklep o potrditvi Ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2013, s katerim Občinski svet Občine Hajdina ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Hajdina za leto 2013.
Občinski svet se je seznanil s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za januar-junij 2014.
Občinska uprava
Atila odkrit med platnicami nove knjige Ivana Sivca
Ljubiteljem branja sporočamo, daje pred dnevi izšla četrta knjiga iz tetralogije Rimljani na naših tleh z naslovom Atila, šiba božja.
Avtor Ivan Sivec je idejo za ta del zgodovine dobil tudi med obiski Hajdine in Ptuja, zato bo zadnji del še toliko bolj zanimiv, saj se dogaja tudi v naši neposredni bližini. Predstavitev knjige bo na Hajdini 25.10.2014.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Tako je videti ovitek knjige o Atili, ki naj bi imel svoje poslednje počivališče v naši bližini.
14
September 2014
Varno v novo šolsko leto
Začetek novega šolskega leta zmeraj s seboj prinese nove obveznosti, ki so povezave tudi z varnostjo najmlajših udeležencev v prometu. Tega se še kako dobro zavedajo v občini Hajdina, v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policiji, redarski službi in šoli, ki v prvih šolskih dneh strnejo moči in na nevarnih odsekih šolske poti s prostovoljci poskrbijo za varno prečkanje ceste.
Na analizi SPVCP Občine Hajdina so se zbrali vsi odgovorni za varnost otrok v prometu.
Od prvega do petega septembra smo na terenu srečali kar nekaj prostovoljcev, članov Društva upokojencev Hajdina in Planinskega društva Hajdina, ki so prijazno priskočili na pomoč navkljub slabemu vremenu, ko je bilo na šolski poti tudi manj pešcev in kolesarjev. Tako predsednik DU Hajdina Anton Cestnik kot tudi predsednik PD Hajdina Jože Majerhofer sta dejala, da oboji z veseljem pomagajo in si za to vsako leto posebej rezervirajo čas, hkrati pa so ponosni, da je to njihov prispevek k večji varnosti mladih v prometu.
Vse se je dobro izteklo, je 4. septembra na skupnem druženju v gostilni Koštomaj poročal predsednik SPVCP Občine Hajdina Viktor Markovič, ki se je vsem sodelujočim v prvih septembrskih aktivnostih prijazno zahvalil, posebej tudi občini in županu mag.
Stanislavu Glažarju, ki ima velik posluh za še večjo varnost otrok v prometu. Pojasnil je, da so nekaj dni pred prvim šolskim dnem v občini znova
Na enem od prehodov za pešce na Zg. Hajdini smo srečali prostovoljce iz DU Hajdina.
namestili opozorilne table, temeljito pregledali šolske poti, avtobusna postajališča, obnovili talne označbe in dodobra poskrbeli za varen začetek še enega šolskega leta. Za vso skrb in prizadevnost se je vsem vpetim v to zgodbo zahvalil tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki je na skupnem srečanju pri Koštomaju v Skorbi dejal, da se tudi v občini zelo trudijo, da bi najmlajše v prometu obvarovali vsakršne nevarnosti. Sicer pa občina vsako leto znova poskrbi za kak kilometer dodatnih varnih poti, tako za pešce kot za kolesarje, in tako bo ostalo tudi v prihodnje, je še dodal župan Glažar.
Besedilo in foto: TM
Na prehodih so bili pešci, ki ob jutrih prečkajo zelo prometne ceste, redki, zato je bila tem posvečena posebna skrb.
15
September 2014
Predstavitev skupnega kandidata za župana Občine Hajdina - mag. Stanislava Glažarja
V petek, 19. septembra 2014, je potekala predstavitev skupnega kandidata strank SDS, SD in SLS ter s podporo NSi za župana Občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja.
sameznih naseljih. Poskrbeti je treba za boljše in pravočasno obveščanje o občinskih odločitvah. Občinska uprava je servis za občane, zato se je treba dovolj hitro odzvati na izpostavljeno problematiko. Najpomembnejši segment pa je pridobivanje dodatnih sredstev s strani države, evropskih in drugih virov ter tako obogatiti lasten proračun. Osnovna ugotovitev je, da se morajo prihodnji projekti načrtovati realno in ne dajati všečnih predvolilnih obljub, kot to počno nekateri drugi.« Na koncu je vse občanke in občane povabil na lokalne volitve z željo, da svoj glas zaupajo tistim, v katere verjamejo in ki so to s svojimi dejanji že dokazali. V nadaljevanju so pred sed nik Občinskega od bora SDS, dr. Marjan Leber, predsednik Občinskega odbora SD, Uroš Gojkovič, in predsednik Občinskega odbora SLS, Karl Svenšek, predstavili razloge za skupno kandidaturo mag. Stanislava Glažarja za župana Občine Hajdina.
Tatjana Mohorko
Uroš Gojkovič, predsednik OO SD Hajdina: »Zgodba o skupnem sodelovanju z gospodom Glažarjem je dolga že kar nekaj let. Po izjemnem sodelovanju v okviru občinskega sveta je našim idejam in pobudam prisluhnil tudi kot župan Občine Hajdina, tudi na področju mladih, ki je nam, Socialnim demokratom, še posebej pomembno. Zanj niso pomembni zgolj infrastrukturni projekti, marveč tudi projekti z vsebino, zato verjamemo, da bo svoje znanje in bogate izkušnje še naprej uporabljal za enakomeren razvoj Občine Hajdina ter višjo kakovost življenja vseh občank in občanov.«
Dr. Marjan Leber, predsednik OO SDS Hajdina: »V Občinskem odboru SDS Hajdina kandidiramo za župana našega člana mag. Stanislava Glažarja, saj je s svojim dosedanjim delom dokazal, da z veliko pozitivne energije zna in zmore uspešno voditi Občino Hajdina. Predvsem ga odlikujejo dobre organizacijske sposobnosti, visok nivo osebnih vrednot in sposobnost združevanja različnih mnenj v kulturnem dialogu. Zato mu odločno dajemo svoj glas!«
Karl Svenšek, predsednik OO SLS Hajdina: »Po uspešnem delu in sodelovanju v občinskem svetu v iztekajočem se mandatu se v Občinskem odboru SLS nismo odločili za svojega kandidata, ampak za podporo skupni kandidaturi mag. Stanislava Glažarja.«
16
Utrinek s tiskovne konference, na kateri so svoja stališča ob prihajajočih lokalnih volitvah podali (z leve proti desni): Karl Svenšek, mag. Stanislav Glažar, dr. Marjan Leber in Uroš Gojkovič. Foto: Maja Leber
V uvodnem delu se je mag. Stanislav Glažar najprej zahvalil za podporo strankam in izpostavil odlično sodelovanje v iztekajočem se mandatu, saj jim je »uspelo preseči mejo med posameznimi strankarskimi interesi v korist vseh občank in občanov. Takšen način dela bo tudi v naslednjem mandatu. V odborih in komisijah si želim
kompetentne in strokovne sodelavce ne glede na politično pripadnost. Program, ki temelji predvsem na zaključkih s strani občinskega sveta sprejete Strategije trajnostnega razvoja občine, vključuje uravnotežen razvoj vseh delov in področij dela naše občine. Preko vaških odborov želim lokalno samoupravo približati občanom v po-
September 2014
Obisk evropske poslanke, mag. Tanje Fajon, v Občini Hajdina
Septembra je Občino Hajdina obiskala tudi evropska poslanka Socialnih demokratov, mag. Tanja Fajon.
Ob tej priložnosti jo je sprejel župan Občine Hajdina mag. Stanislav Gla-žar in ji predstavil ključne značilnosti občine. Med drugim je s ponosom povedal, da je v Občini Hajdina aktivnih veliko društev, predstavil je glavne infrastrukturne projekte in njihovo financiranje z evropskimi sredstvi. Fa-jonova je v nadaljevanju pohvalila pri-
Letošnji štiridnevni program je na prizoriščih v središču mesta obiskovalcem ponudil številne prireditve, vse od lutkovnih predstav, tržnice, gledaliških predstav, stand up komedije do koncertov in še mnogo več. Poudarek letošnjega festivala je bil na srednjeveških tržnicah, saj so v okviru prireditve potekale kar tri tržnice s skupno več kot 40 stojnicami: srednjeveška tržnica, kulinarična tržnica in srednje-
Evropska poslanka se je srečala z ekipo Socialnih demokratov Hajdina, na skupni fotografiji se jim je pridružil tudi župan Občine Hajdina, mag. Stanislav Glažar.
zadevanja župana in občinske uprave za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije ter ob tem ponudila pomoč in podporo. Po sprejemu pri županu je obiskala Občinsko organizacijo Socialnih demokratov Hajdina, kjer ji je predsednik Uroš Gojkovič predstavil ekipo, ki bo na lokalnih volitvah nastopila s slo-
Ob obisku je evropska poslanka, mag. Tanja Fajon, prejela simbolično darilo, ki ga sestavljajo izdelki hajdinskih društev.
ganom Skupaj za Hajdino. Izpostavil je predvsem raznolikost kandidatov, saj zastopajo malodane vse generacije in palete poklicev. Želja Socialnih demokratov Hajdina je oblikovanje močne lokalne skupnosti predvsem na področju gospodarskega razvoja občine, infrastrukture in kakovostnega preživljanja prostega časa vseh generacij. Mag. Tanja Fajon je izrazila podporo ekipi Socialnih demokratov Hajdina in željo po čim boljšem rezultatu, posebej je bila zadovoljna z dejstvom, da so ženske in moški na listi zastopani enakovredno.
Besedilo in foto: Maja Leber
Hajdoški rokodelci tudi na srednjeveških tržnicah
Od četrtka, 28. avgusta, do nedelje, 31. avgusta, je v Mariboru potekal jubilejni festival Špasfest. V teh dneh se je na mestnih ulicah in trgih v starem mestnem jedru zvrstilo več kot 30 dogodkov, že 10. leto zapored pa ga je organiziralo Gospodarsko interesno združenje Stari Maribor, ki v staro mestno jedro privabi številne generacije obiskovalcev.
veška tržnica rokodelcev Občinske turistične zveze Maribor. Tokrat je na srednjeveški tržnici prvič barve hajdinske občine preko TD Mitra Hajdina zastopala predstavnica hajdoških pletarjev Marija Žunkovič z bogato in pestro ponudbo pletar-skih izdelkov, na katere smo v občini še posebej ponosni. Zahvaljujoč TD Mitra, ta stara obrt zagotovo ne bo šla v pozabo, saj je promocija izdelkov te
Predstavnica hajdoških pletarjev Marija Žunkovič je zastopala barve občine Hajdina na srednjeveški tržnici v Mariboru. Foto: MZ
obrti vedno večja in ponudba bogatejša, s pomočjo organiziranih pletar-skih delavnic pa se bo zagotovo prenesla tudi na prihodnje rodove.
MI
17
September 2014
Na predvečer dneva državnosti je bil slavnostni govornik na osrednji občinski proslavi župan mag. Stanislav Glažar.
Navkljub skromnemu obisku je prireditev lepo uspela in nastopajoči so se izkazali v najlepši luči, saj so vse lepe besede in pesmi posvetili domovini, ki jo velikokrat premalo spoštujemo. V kulturnem programu so nastopili: pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, mešani pevski zbor DŽD Ge-rečja vas, mladi glasbenici Minea in Nika, ljudske pevke KD Skorba, plesna skupina KD Hajdoše, s svojimi verzi pa so se predstavile domače ustvarjalke Olga Vidovič, Cecilija Bernjak in Terezija Filipaja. Njene pesmi je prebrala Manja Gabrovec.
Lepo je bilo tudi slišati, da so se odločilni dogodki naše osamosvojitve zgodili pred 23 leti, ko smo dobili to, kar smo sanjali stoletja - svojo samostojno, suvereno in demokratično dr-
Ponosno praznovali dan državnosti
Na predvečer dneva državnosti, 24. junija, so se na Hajdini z lepo slovensko besedo, pesmijo in plesom poklonili domovini Sloveniji. Po slovesni maši za domovino v farni cerkvi sv. Martina, ki jo je daroval naddekan Marijan Fesel, je sledila še osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti v kulturni dvorani DU Hajdina v organizaciji občine Hajdina in Zveze kulturnih društev občine Hajdina.
žavo Slovenijo. 25. junija torej obeležujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
»USPELO NAM JE DOSEČI ZAVIDLJIVE REZULTATE NA ŠTEVILNIH PODROČJIH ŽIVLJENJA IN DELA«
Slavnostni govornik na prireditvi župan mag. Stanislav Glažar je v uvodnih besedah spomnil na veličino dela častnega občana, pisatelja, kulturnika, politika, borca za samostojno, neodvisno in demokratično Slovenijo Franca Jeza, ki se je zavzemal za nastanek slovenske države. Dodal je, da je relativno mladi državi v tem obdobju uspelo doseči zavidljive rezultate na številnih področjih življenja in dela, in tudi, da je praznični dan priložnost, da vsem črnim prerokom izven naše dr-
žave in vsem tistim v naši državi s ponosom predstavimo številne uspehe, ki smo jih dosegli v kratki zgodovini samostojne države. »Prav je, da si priznamo in se hkrati zavemo tudi vseh pomanjkljivosti, ki jih moramo v prihodnjih letih še popraviti, da bo življenje naših državljank in državljanov še lepše. Ob današnjem prazniku dokažimo svetu in sebi, da smo kljub surovi in marsikdaj nenaklonjeni zgodovini razvoja našega naroda skozi preteklo zgodovino danes dovolj samozavestni, da znamo složno braniti naše interese.
Seveda pa se moramo zavedati, da tega svečanega dogodka zagotovo ne bi bilo brez številnih naporov, odrekanj in žrtev. Zato je prav, da se na današnji dan spomnimo in zahvalimo vsem tistim, ki so k nastanku te države največ pripomogli. Vsem tistim, ki so za to državo žrtvovali lastna življenja, pa naj veljata večna čast in slava.«
TM
Mašo za domovino je daroval naddekan Marijan Fesel.
18
September 2014
Prijetni utrinki z letošnje proslave ob dnevu državnosti Foto: TM, SŽ
Spoznali in okusili tudi občino Hajdina
Letošnje poletje so ZRS Bistra Ptuj, Terme Ptuj, Radio--Tednik Ptuj in Javne službe Ptuj predstavile čisto svež dogodek Spoznaj in okusi v Termah Ptuj, kjer so pod novim pokritim amfiteatrom potekale predstavitve občin in društev z območja Ptuja, Jeruzalem-Ormoža, Slovenskih goric in Haloz.
V okviru tega projekta se je v prvem predstavitvenem terminu poleg MO Ptuj in občine Dornava predstavila tudi občina Hajdina, ki se je s predstavitvijo svojih regionalnih posebnosti domačim in tujim gostom tokrat še posebej izkazala.
Občina Hajdina je bila najštevilčnejše zastopana tako s številom društev kot tudi njihovih članov in članic. Predstavili so se: Društvo žena in deklet občine Hajdina kot Rimljanke s svojo pestro rimsko kulinariko, Društvo gospodinj Dra-ženci kot zeliščarice s ponudbo zelišč in njihovih proizvodov, Društvo žena in deklet Gerečja vas s svojimi družabnimi projekti vse od košnje trave na stari način do turnirja v paveršnopsu, Društvo žensk Hajdoše s svojo predstavitvijo oblačil in kulinarike izpred stotih let, niso manjkali niti haj-
Skupina iz Gerečje vasi pri stojnici TD Mitra Hajdina Foto: arhiv društva
dinski kletarji in kletarji iz Skorbe s ponudbo svoje rujne kapljice, Hajdoški pletarji s predstavitvijo in tudi prodajno stojnico, stojnice TD Mitra Hajdina z gostinsko ponudbo, za katero sta tokrat poskrbela Gostilna Čelan in Caffe Art Vogrinec.
Zanemariti ne gre niti širše predstavitve občine, za katero je poskrbel podžupan občine Hajdina Franc Mlakar, in pestrega odrskega programa, v katerem sta se predstavila Učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina s popularnimi pesmimi in Katja Markež kot Lolita, ki je občino in dogajanje predstavila na svojstven, hudomušen, predvsem pa všečen način.
MI
Občina Hajdina se je v Termah Ptuj predstavila skupaj z MO Ptuj in občino Dornava.	Foto: Matija Brodnjak
19
September 2014
15 let hajdoškega kulturnega društva
V Hajdošah so 19. septembra s prijetno slovesnostjo obeležili 15-letnico domačega kulturnega društva, ki nosi ime po sokrajanu, kulturnem ustvarjalcu Valentinu Žumru. Ob manjšem jubileju so hajdoški kulturniki izdali tudi priložnostno zloženko, vanjo pa zapisali vse o društvu od ustanovnega občnega zbora do danes, na kratko predstavili vse sekcije in skupine, ki so nekoč in so še danes temelj v delovanju društva.
Ob 15-letnici so se kulturniki za dobro sodelovanje zahvalili občini Hajdina, županu mag. Stanislavu Glažarju, predsednici ZKD Hajdina Hildi Bedrač in društvom, s katerimi jih vežejo prijateljske vezi.
Predsednica Valerija Tekmec je ob jubileju dejala: »Čeprav smo po stažu mlajše društvo, smo v tem času veliko dose-
KD Valentin Žumer Hajdoše je s Štajerskimi frajtonarji prepoznavno daleč naokoli.
gli. Zato se nam je zdelo prav, da ob tej obletnici pripravimo prireditev izključno z nastopi naših članov, ki so imeli priložnost pokazati rezultate svojega trdega dela in truda. Posebej ponosni smo na našo članico recitatorske sekcije Olgo Vidovič, ki bo prav v teh dneh izdala svojo drugo zbirko pesmi z naslovom Lepo je biti ženska.«
TM
Foto: Valerija Kirbiš
Poromali s Hajdine do Slovenje vasi
Kakor vsako leto na praznik 15. avgusta so se na romarsko pot s kolesi tudi na letošnji praznični dan podali hajdinski romarji. Začetek romarske poti je kot običajno pri kapeli na Zg. Hajdini, romarska pot pa se je zaključila v Slovenji vasi.
Na poti do romarskega cilja v Slovenji vasi s postankom v Gerečji vasi, kjer za njihovo popotno okrepčilo vsako leto poskrbi VO Gerečja vas.
Hajdinski romarji na kolesih so iz leta v leto številčnejši.
V tamkajšnji Marijini cerkvi so se udeležili praznične maše, ki jo je daroval prelat Vinko Vegelj. »Romarska pot« pelje čez hajdinska polja, mimo Ce-stnikovega križa in skozi Gerečjo vas, kjer se pri gasilskem domu romarji za kratek čas tudi ustavijo na majhnem okrepčilu, za kar vsako leto poskrbi tamkajšnji vaški odbor.
MI
Foto: JL
20
September 2014
Na lojzovo pri vaškem križu
Na god sv. Alojzija, 21. junija, se Gerečani že tradicionalno zberejo pri sv. maši pri kapeli in vaškem zvoniku, ki poteka v organizaciji VO in vaških društev. Vaški zvonik v obliki križa ima tudi svoj pomen, na katerega se sicer redko spomnimo, zato smo se obrnili na Janeza Kiseljaka, tudi nekdanjega predsednika VO Gerečja vas in člana organizacijskega odbora za postavitev zvonika, ki je za ohranitev te verske in kulturne dediščine pripravil naslednji kratek zgodovinski pregled.
Obeležje v spomin in opomin, ki sredi vasi nikoli ne sameva.
NEKOČ ...
Pred osemnajstimi leti je Alojz Kai-sersberger kot pobudnik in predsednik organizacijskega odbora vodil postavitev zvonika. Oblikoval ga je akademski kipar Viktor Gojkovič, zvonik z zvonom je 21. junija 1996 posvetil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Pater Branko Cestnik je sodeloval z odborom za postavitev zvonika v pripravah na njegov blagoslov. Na pogostitvi, ki jo je pripravil Štefan Turn-šek v zahvalo za obnovo kapelice, ki je v njihovi lasti, vendar na razpolago tudi vaščanom, je bil ob patru Cestniku prisoten še pater iz Španije, ki je posebej pohvalil združeno simboliko križa in zvona. V želji, da zvok zvona ne bi bil preveč moteč za bližnje sosede, je reguliran s kratkim časom zvo-njenja.
Postavitev samega zvonika je, kot sem omenil, potekala 21. junija leta 1996, na dan, ko goduje sv. Alojzij. Tisti dopoldan je bila izredna nevihta z
grmenjem, in ker so bili vsi sodelujoči pri postavitvi popolnoma premočeni in zgarani, je vse do danes obveljala predsednikova ideja, da bo ta dan postal simbolen za vse Gerečane. Ob blagoslovu zvona je tudi predsednik odbora poudaril namen zvonika, ki simbolično predstavlja spomin na vsakega Gerečana, ki je živel v naši vasi. Letos se spominjamo stote obletnice začetka prve svetovne vojne, zato je bila daritev posvečena tudi žrtvam in trpljenju naših dedov in njihovih družin v tej vojni moriji. Veliko krajev ohranja spomin na spominskih obeležjih o usodi svojih prednikov, ki so proti svoji volji morali sodelovati v raznih oblikah človeških morij. Naša naloga ni, da sodimo in obsojamo, lahko se samo postavimo v njihovo vlogo in si predstavljamo njihove takratne stiske in težave. Za vse Gerečane, ki so ostali morda nekje na frontah ali so pokopani neznano kje, pa njihov poslednji dom na svojstven način simbolizira vaški zvonik v obliki križa.
Ob tem delu in razmišljanju mi je uspelo zbrati seznam žrtev druge svetovne vojne in ubite po njej, težje je zbrati podatke o Gerečanih, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni. Zato vabim vse, ki poznajo usodo svojih prednikov, da jo predstavijo tudi nam in širši javnosti.
Tako je v svojih besedah na kratko opisal pomen in postavitev vaškega obeležja - križa Janez Kiseljak, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. ... IN DANES
Pri maši, ki je darovana za vse Gere-čane, je prisotnih vedno večje število vaščanov kot tudi okoličanov. Verjamemo, da bodo to lepo tradicijo nadaljevali, kar je ob koncu maše zagotovil tudi sedanji prizadevni predsednik vaške skupnosti. Po maši, nagovoru gostov in kratkem kulturnem programu je bila v organizaciji že utečenega tima vaških društev pogostitev za vse udeležence, ob glasbi ansambla pa se včasih tudi kdo zavrti na asfaltni cesti sredi vasi.
Janez Kiseljak, Magda Intihar
Že utečen tim, ki vsako leto poskrbi za pogostitev udeležencev Lojzovega praznika.
Iz leta v leto se na lojzovo pri sveti maši zbere vse večje število vaščanov in okoličanov. Foto: MI
21
September 2014
Romana Kiseljak in njeni likovniki - mladi in nekoliko manj mladi
Minilo je leto dni, odkar smo na Hajdini ustanovili Likovno-fotografsko sekcijo občine Hajdina, ki je v svoje vrste pritegnila štiriindvajset članov, željnih likovnega in fotografskega znanja. Med pretežno žensko ekipo je tudi nekaj moških predstavnikov, od osnovnošolcev do tistih iz tretjega življenjskega obdobja, vsi pa se radi srečujejo ob sredah ob 18. uri v likovni učilnici OŠ Hajdina.
Sredi turniškega parka je naša sogovornica Romana Kiseljak na julijski likovni delavnici uživala ob skiciranju večstoletnih dreves. Zmotili smo jo za kratek pogovor.
Ta je že enaintrideset let tudi službeni drugi dom njihove strokovne mentorice Romane Kiseljak, učiteljice likovne umetnosti na OŠ Hajdina in OŠ Breg. Skupaj z vodjo sekcije Cecilijo Bernjak skrbita za to, da se mladi in nekoliko manj mladi učijo likovne abecede, nekateri, ki imajo za seboj že nekaj ljubiteljske likovne kilometrine, pa izpopolnjujejo znanje, ki so ga v preteklosti osvojili vsak na svoj način. Zelo smo veseli, da so se sekciji pridružili tudi nekateri osnovnošolci, saj to pomeni obliko medgeneracijske-ga sodelovanja, ki ga naša strokovna mentorica odlično usklajuje. Pri njenih urah je vedno zanimivo in delavno. Nikogar ne sili k delu, a vendarle je v učilnici tišina in vsi so zamaknjeni v risalni list pred seboj in motiv, ki ga prenašajo na papir. Kako vse drugače je to med mladim živžavom, med katerim je začela kot Romana Igličar leta 1982 na breški osemletki. Na Ptuj je prišla iz sosednjega Maribora, iz Miklavža, kjer je v delavski družini preživela otroštvo v družbi mlajše sestre in brata. Še vedno se rada vrača domov k staršema, kamor jo odpelje kateri od njenih treh »fantov«. Zadnja leta je to
spet pogosteje mož Stanko, prej pa sta sinova Peter in Matjaž, kot mlada voznika, rada odigrala vlogo šoferja. Romana kljub vozniškemu izpitu raje sedi na desnem sedežu in med potjo opazuje lepote narave, posebej ljubi so ji obmorski in planinski motivi, ki jih s svojimi očmi v mislih preslikava na papir in jim daje svojo podobo. Včasih jih ujame v objektiv fotoaparata, ki jo pogosto spremlja na njenih poteh. Ob tem se često spominja otroštva pri babici in dedku, kjer je pridno pomagala pri delu na kmetiji. Še danes zelo rada dela na vrtu ob hiši, ki si jo je družina Kiseljak zgradila v Njivercah. »Pri vrtnarjenju se sprostim in preklopim na domači program,« pove nadvse skromna Romana, ki pa se ji oči zasvetijo, ko se spomni mladosti v družini, kjer so radi in veliko prepevali. Tudi ona je kot drugi sopran dodala svoje k ubrani melodiji - Smetanova Vltava je ena njenih najljubših. »Risanje smo vsi v družini nasledili po mami, ki nas je vedno presenečala z novimi motivi,« izvemo o mladosti učiteljice Romane. Če o sebi bolj malo pove, je bolj zgovorna, ko pogovor nanese na njene učence. Malo sva pobrskali po spominu, kaj vse so njeni likovniki s svojim ustvarjanjem dosegli v šolskem letu 2013/14. »Sodelovali smo na različnih likovnih natečajih. Februarja smo se odzvali na razpis Smučarske zveze Slovenije Planica in otroci. Tema natečaja je bila enakost, vključenost, športni duh in varovanje narave v Planici. Z likovnimi izdelki so sodelovali: Lara Tumpej, Matevž
Vaupotič, Urška Kiselak, Nina Štumberger in Jure Drevenšek.
Na likovnem natečaju Naravne in druge nesreče - Voda! Kaj storiti, da nesreče ne bo, ki ga je razpisalo Ministrstvo za obrambo RS, so se s svojimi izdelki predstavili: Ana Pleteršek, Lana Vajda, Tjaša Šterbal, Niko Križnik, Alisa Krasniq, Janina Škrinjar, Nuša Steiner in Nina Štumberger. V ožji izbor sta se uvrstili deli Janine Škrinjar, učenke 8. a-razreda, in Lane Vajda, učenke 6. a-razreda. Za svoja dosežka sta bili povabljeni na prireditev, na kateri sta jima bili podeljeni priznanji.
Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je razpisalo likovni natečaj s sloganom Zelenjava na krožniku poskrbi, da nas želodček ne boli. Za sodelovanje so dobili priznanja: Ana Kokol in Mihaela Gojkovič iz 7. b in učenci 8. a-razreda. Na likovnem natečaju Kruh naš vsakdanji, ki je potekal v sklopu državne razstave Dobrote slovenskih kmetij, sta sodelovala Nina Štumberger in Nik Volgemut, učenca 8. a-razreda. Likovni izdelek Nine Štumberger je bil razstavljen. Odzvali smo se tudi na likovni natečaj Likovni svet otrok na temo Prijateljstvo. Sodelovali so: Barbara Toplak, Urška Tomčič in Matevž Vaupotič; izdelek Matevža Vaupotiča, učenca 7. b-razreda, je bil izbran za razstavo, za kar je prejel priznanje.« Naša sogovornica ima nedvomno tudi kakšno zaslugo pri izbiri poklica dveh njenih nekdanjih učenk, ki se je radi spominjata.
22
September 2014
Irma Brodnjak, univerzitetna dipl. pedagoginja in prof. umetnostne zgodovine, zaposlena v Galeriji Murska Sobota kot kustosinja pedagoginja in dokumentalistka: »Na ure likovnega pouka na OŠ Hajdina imam lepe spomine predvsem zaradi učiteljice Romane. Pri delu nas je znala izredno nevsiljivo usmerjati, glasno pohvaliti in tudi nasmejati, saj nam je na koncu velikokrat povedala kakšno šalo, zaradi katere smo si potem snov bolj zapomnili. Njena zasluga je, da sem na ptujski Gimnaziji uživala pri umetnostni vzgoji, ki je bila usodna za mojo poklicno usmeritev.« Klarisa Sipoš, diplomirana slikarka, je Osnovno šolo Breg zaključila leta 2005: »Prav dobro se spominjam učne ure, pri kateri nas je gospa Romana Ki-seljak pri likovnem pouku učila osnov barvnega kroga in mešanja osnovnih barv. Ta ura se mi je najbolj vtisnila v spomin, saj sem se takrat največ naučila. Gospa Kiseljak se je pri svojih urah trudila biti potrpežljiva kljub razigranemu razredu. Učno snov je prav rada ponovila, če je v celoti nisi takoj razumel.
Rada se spomnim, kako mi je pri kakšni stvari priskočila na pomoč. Hvaležna sem ji za vsako spodbudno besedo, ki mi jo je izrekla, saj sem jih ponesla naprej v svet umetnosti in slikarstva.«
Stanka Vogrinec, članica Likovno-fo-tografske sekcije občine Hajdina: »Bila sem učenka naše mentorice na OŠ Hajdina in ure likovnega pouka so bile med mojimi najljubšimi predmeti. Po šoli sem nekaj časa opustila misel na risalne pripomočke, dokler nisem ob neki priložnosti naletela na likovno kolonijo. Branko Gajšt me je uvedel v slikanje v oljni tehniki in nastalo je nekaj motivov. Ko pa sem izvedela, da bo na Hajdini likovna sekcija, sem se med prvimi prijavila, in če le morem (delo v izmenah), pridem ob sredah z velikim veseljem na naše delavnice. Ob predavanju svoje nekdanje učiteljice Romane se povrnem v neponovljiva osnovnošolska leta.«
Ravnateljica Osnovne šole Hajdina Vesna Mesarič Lorber je svojo sodelavko takole predstavila: »Romana Kiseljak, učiteljica likovne umetnosti, je bila tudi moja učiteljica na OŠ Breg. Že nekaj let sva sodelavki in poznam jo kot osebo, ki s svojo skromnostjo nikoli ne stopa v ospredje, vendar je vedno pripravljena sodelovati in pomagati s svojimi bogatimi izkušnjami. Zadnja štiri leta je na OŠ Hajdina vodja strokovnega aktiva, v katerega so vključene vse učiteljice razrednega pouka, ki poučujejo likovno umetnost. Z njo zelo dobro sodelujejo, izmenjujejo izkušnje, ideje, skupaj tudi načrtujejo delo na področju likovne umetnosti na nivoju šole. Sodeluje pri pripravah scen za šolske prireditve in pripravah različnih razstav, kjer je izražen njen smisel za estetiko. Svoje znanje in izkušnje s področja likovne umetnosti je v zadnjem letu začela prenašati tudi na člane Likovno-foto-grafske sekcije občine Hajdina, v katero se vključujejo tudi naši učenci. S tem je ustvarila vez med šolo in lokalno skupnostjo v luči medgeneracij-skega sodelovanja. S strani sodelavcev OŠ Hajdina in OŠ Breg je bila letos predlagana za Žgečevo priznanje za uspešno pedagoško delo na področju likovne umetnosti. Romani iskreno čestitam ob prejemu priznanja dr. Franja Žgeča in ji želim še veliko navdiha in novih idej pri likovnem ustvarjanju ter uspeha pri pedagoškem delu.« Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg: »Učiteljica likovne umetnosti oz. likovne vzgoje Romana Kiseljak je polovično zaposlena na OŠ Breg že 32 let in je na tem mestu nadomestila priznanega profesorja in akademskega slikarja Albina Lugariča. Ves ta čas prenaša svoja bogata ustvarjalna znanja s področja likovne umetnosti na generacije učencev in jih nenehno spodbuja k ustvarjanju s pomočjo različnih likovnih tehnik. Z učenci sodeluje na različnih likovnih natečajih znotraj slovenskega prostora. Rezultat teh aktivnosti so bili številni nagrajeni izdelki učencev in že večkratni spon-
V učilnici je njena vloga drugačna. Pravi, da se v svoji poklicni karieri prvič srečuje z odraslimi učenci in je z njihovim delom zelo zadovoljna. To je ob prvi obletnici delovanja sekcije tudi največ, kar smo si pobudniki za ustanovitev lahko želeli.
zorirani obiski učencev na smučarskih skokih v Planici, kamor običajno popelje likovno motivirane učence obeh šol. V zadnjih letih je bila ob svojem rednem pedagoškem delu soobliko-valka in realizatorka scenskih idej na vseh šolskih prireditvah in tudi v okviru nalog medšolskega sodelovanja znotraj MO Ptuj. Ob prejemu Žgeče-vega priznanja ji v imenu učencev in delavcev šole iskreno čestitam.« Kot zaključek, poleg čestitk mentorici Romani ob prejemu Žgečevega priznanja, še misel predsednice Likovno--fotografske sekcije občine Hajdina, Cecilije Bernjak, ki povzema hvaležnost vseh njenih odraslih učencev: »V Romaninem zavetju se sestajamo in se likovno izobražujemo. Ima veliko znanja. Razdaja se za nas in za vse smo ji iskreno hvaležni. V njeni skromnosti se počutimo bogate.«
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Od leta 2002 do danes je priznanje dr. Franja Žgeča prejelo 16 pedagoških delavcev OŠ Hajdina: Danica Serdinšek (2002), Olga Serdinšek (2003), Kristina Žuran (2004), Majda Korošec (2005), Silva Hajšek (2006), Dragica Rozman (2007), Mateja Draškovič (2008), Tatjana Pačnik (2009), leta 2010 je takratni ravnatelj Jože Lah prejel plaketo dr. Franja Žgeča, Nataša Štumberger in Irena Mušič Goznik (2011), Branka Gaiser in Karmen Jerenko (2012), Tatjana Habjanič in Tatjana Lukovnjak
(2013),	Romana Kiseljak in Dragica Kosi
(2014).
23
September 2014
PREGLEDNIK
Pred začetkom novega likovnega obdobja
Tretjega septembra smo se v dvorani Društva upokojencev Hajdina sestali člani Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina in naredili letni obračun svojega dela. Predsednica Cecilija Bernjak nas je seznanila s podrobnim poročilom o dosedanjem delu in programom za leto 2014/15. Odločili smo se za 15 evrov članarine. Prvo delovno srečanje je bilo v sredo, 17. septembra.
Kljub dopustom in službenim zadržanostim je bila udeležba na delovnem sestanku izjemno dobra in razprava zelo konstruktivna.
Na kratko smo ponovili vsa doslej predelana poglavja, da utrdimo doslej osvojeno znanje. Tako kot prvo leto bomo imeli tudi letos na voljo prostor v Osnovni šoli Hajdina, za kar se vodstvu šole že vnaprej lepo zahvaljujemo. Odločili smo se, da bomo v oktobru organizirali sekcijsko likovno-fotografsko kolonijo. Cilj enodnevnega ustvarjalnega druženja je, da bi vsak udeleženec izbral motive, ki bi jih likovno ali fotografsko upodobil in jih predložil v izbor za drugo skupinsko razstavo sekcije, ki bo ob letošnjem občinskem prazniku v dvorani Društva upokojencev na Haj-dini. Zbirno mesto bo v soboto, 4. 10. 2014, ob 9. uri pred dvorano DU na Hajdini, od koder bi se odpravili »na teren«. V primeru slabega vremena se ob isti uri zberemo v likovni učilnici OŠ Hajdina. Mogoče bi vsak izmed udeležencev že vnaprej razmislil o motivu, ki mu je najbolj znan in bi ga želel predstaviti obiskovalcem razstave. Pričakujemo motive iz vseh sedmih vasi, ki lahko zajemajo pokrajinske posnetke, posamezna vaška obeležja, znamenja, zanimiva drevesa, cvetje ali kaj drugega, po lastni presoji. Prva kolonija bi bila bolj splošne narave, za v prihodnje pa se bomo morda odločali za bolj konkretna tematska področja.
Prijave zbirava predsednica Likovno-fotografske sekcije občine
Hajdina Cecilija Bernjak, tel. 041 932 401 in tajnica Silvestra
Brodnjak, tel. 040 258 964. Rok za prijave je sreda, 24. 9. 2014.
Člani sekcije si zelo želimo, da bi se nam pridružil še kdo izmed hajdinskih občanov, ki mu je likovno ali fotografsko ustvarjanje zanimivo. Veseli bomo vsakega novega klica, prav tako tudi učencev iz Osnovne šole Hajdina.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
Junija so izvedle popoldansko ekskurzijo v Spodnje Podravje.
Sodelovale so pri predstavitvi občine Hajdina v ptujskih Termah.
V oddaji Kuharije so se predstavile s sadnimi juhami in kremami.
Enega redkih sončnih dni so preživele na Aninem pikniku.
Avgusta so na rednem sestanku pregledale delo za pretekle mesece in naredile načrt za
jesen, predvsem pa so večer posvetile svoji članici Anici Stumberger ob okrogli obletnici.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
Junija so sodelovale na rimskem taboru v Ljubljani ob 2000-letnici Emone, sodelovalo je
osem članic. Pripravile so degustacijo jedi po rimskih receptih.
22. 6. 2014 so si ogledale Festival idrijske čipke v Idriji.
24. 6. 2014 so obiskale Kmetijo tete Marte v Cerovcu, kjer so si ogledale pranje volne.
28. 6. 2014 so tekmovale na Krompirjadi v Dornavi, pomerilo se je 33 ekip. Članice Društva
žena in deklet občine Hajdine so pripravile najbolj okusen krompir in prejele pokal za prvo
mesto.
28. 6. 2014 so sodelovale na predstavitvi občine Hajdina v Termah Ptuj. Julija so sodelovale na Jakobski kuhli - prejele so zlato jakobsko kuhlo. 13. 7. 2014 so pripravile razstavo ročnih del v Margečanu na Hrvaškem ob njihovem krajevnem prazniku.
28.	7. 2014 so sodelovale na tekmovanju Prleški pisker v Juršincih, kjer so si prikuhale tretje mesto.
8. 8. 2014 so se udeležile svečane seje mestnega sveta Varaždinskih Toplic ob njihovem občinskem prazniku.
22., 23. in 24. 8. 2014 so sodelovale na prireditvi Ave, Emona v Ljubljani. Pripravile so degustacijo rimskih jedi in sodelovale v povorki po mestnih ulicah. Konec avgusta so se udeležile rimskih iger na Hajdini in pohoda z oljenkami od rimskega tabora do 1. mitreja; prav tako so pripravile rimsko večerjo za senatorje in goste.
29.	8. 204 so pripravile tudi degustacijo rimskih jedi na ptujskem gradu v sklopu prireditve Dnevi poezije in vina, za sodelujoče v literarnem natečaju Kintija, ljubim te.
30.	8. 2014 so sodelovale na rimski povorki po ulicah Ptuja in pripravile rimsko večerjo v taboru.
KD SKORBA
Junija in julija so pevke opravile še nekaj nastopov in med drugim sodelovale tudi na prireditvi ob državnem prazniku, v organizaciji ZKD občine Hajdina. Poletni čas so namenile krajšemu oddihu, s septembrom pa ponovno začele redne vaje, saj je jesenski čas namenjen različnim prireditvam ob trganju grozdja in pripravi na Večer vinskih pesmi, ki ga pevke organizirajo vsako leto. Ob tem se bodo udeležile še drugih prireditev na povabilo.
Čez poletje so si tudi člani gledaliških skupin privoščili nekaj oddiha in hkrati snovali zamisli in ideje za jesensko kulturno dogajanje na vasi. Skupaj so se ponovno zbrali ob koncu avgusta in se dogovorili za proslavo ob 30-letnici gledališke skupine KD Skorba, ki jo bodo izpeljali 18. 10. 2014. Na prireditvi bodo igralci prejeli Linhartove značke oziroma zahvale društva za dolgoletno delo na gledališkem področju.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
Članice društva so junija pomagale pri pripravi in izvedbi Lojzovega praznika v Gerečji vasi. Julija so se z drugimi nastopajočimi društvi predstavile na predstavitvi Spoznaj in okusi v Termah Ptuj.
Letošnje počitnice so bile za društvo zelo športno obarvane, saj so se članice ob torkih redno družile na bovlanju in tako vzdrževale kondicijo ter se prijetno družile. Obenem so zbirale ideje in možnosti za predstavitev njihovega novega projekta.
Pripravila: Sanja Kokol
24
September 2014
Osnovna šola Hajdina stopila v novo šolsko leto 2014/15
Počitnice, ki vsako leto prehitro minejo, so za nami in spet se podajamo na enoletno pot odkrivanja novih znanj, razvijanja sposobnosti, gradnje medsebojnih odnosov ... Tako kot vsa leta doslej bomo tudi letos pri našem vzgojno-izobraževalnem delu sledili naši viziji, ki pravi: »S kakovostnim učnim procesom učence usposabljamo za pridobivanje znanja in jih vzgajamo v celovite osebnosti, ki bodo sposobne sporazumevanja in spoštljivega odnosa do soljudi ter bodo znale sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Z dobrimi medsebojnimi odnosi gradimo mostove zaupanja med učenci, učitelji, starši in lokalno skupnostjo.« Želimo si, da bi z naše šole odhajali učenci, ki ne bodo imeli samo znanja, ampak tudi pozitivne vrednote, da bodo sposobni za odgovorno življenje, v katerega so poslani, in bodo znali sprejemati odločitve ter za njih prevzemati odgovornost. Šolo v tem šolskem letu obiskuje 236 učencev, ki so razporejeni v 12 oddelkov. Med njimi je tudi 32 prvošolčkov. Tudi letos šolsko delo bogatijo projekti. Nadaljujemo projekt Zdrav življenjski slog, vključili pa smo se še v nov projekt z naslovom Dvig kulturnega in socialnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, ki ga izvajamo preko Šole za ravnatelje. V okviru tega projekta se bo izvajalo veliko zanimivih aktivnosti za vse učence.
Občina Hajdina je letos poskrbela, da
je stari del šole dobil novo fasado, za kar ji seveda velja iskrena zahvala in priporočilo za vnaprej, saj je stara šola prenove potrebna tudi v notranjosti. Zaključila so se dela v športnem parku in sedaj imamo urejeno nogometno igrišče z umetno travo, igrišče za odbojko na mivki, atletsko stezo in rokometno igrišče, na katerem je bila urejena preplastitev s plastično maso. Tako imamo sedaj zelo dobre pogoje za izvajanje športa. Učencem in učenkam v novem šolskem letu želim veliko uspeha in prijetnega počutja v šoli. S starši si želim dobrega sodelovanja. Povezujejo nas skupni cilji in le s sodelovanjem nam jih bo uspelo uresničiti. Upam tudi na dobro sodelovanje z občani Občine Hajdina in z društvi kot tudi z Občino Hajdina. Doslej je bilo to sodelovanje prijetno in uspešno. Verjamem, da bo to šolsko leto, ki je pred nami, zanimivo, prijetno in uspešno.
Vesna M. Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina
NAPOVEDNIK
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
Ob rednih srečanjih enkrat v mesecu se pripravljajo na zaključek letošnjega projekta, ki bo predstavljen zadnji petek v oktobru.
KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE
KD Valentin Žumer Hajdoše vabi na prireditev ob 15-letni-ci delovanja društva, ki bo v petek, 19. 9. 2014, ob 19.00 v GD Hajdoše.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
Septembra načrtujejo ekskurzijo ter trganje in kožuhanje koruze.
KD SKORBA
Igralci bodo začeli vaje za novo gledališko predstavo, tako odrasla kot otroška skupina. Društvo bo sodelovalo tudi na vseh prireditvah, ki bodo potekale v jesenskem času na vasi in v okviru občine.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
V jesenskih mesecih je pred njimi še ena od kuharskih delavnic z mojstrico Lidijo Zebec, načrtujejo še jesenski izlet po domovini, pripravo in nadaljevanje barvanja te-kstilij, krojenje in šivanje ter pripravo na predstavitev tega projekta.
Hkrati se na jesenska gostovanja pripravljajo tudi člani MePZ DŽD Gerečja vas.
Pripravila: Sanja Kokol
Prvi september na OŠ Hajdina
Ponedeljkovo jutro, 1. septembra 2014, bo učencem OŠ Hajdina prav gotovo ostalo v lepem spominu. Vstopili so v obnovljeno šolsko zgradbo v starejšem delu, za kar je občina Hajdina poskrbela med poletnimi počitnicami.
Prvi šolski dan na OŠ Hajdina
25
September 2014
Učiteljica Dragica se je posvetila svojim prvošolcem v 1. a.
V živahnem prvem šolskem jutru v novem šolskem letu se je učencem OŠ Hajdina pridružil tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki je vsem zaželel uspešno delo, posebej pa se je srečal z letošnjimi prvošolci in njihovimi starši. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da ima šola tudi letos dva prva razreda.
Šolska himna in nagovor ravnateljice Vesne Mesarič Lor-ber za začetek, potem pa spoznavanje z razredniki in letošnjimi novostmi v šolskem programu. 235 učencev se je na prvi šolski dan razporedilo v 12 oddelkov, posebej zanimivo pa je bilo v 1. a- in 1. b-razredu, kjer je letos 32 prvošol-cev, z njimi pa se bodo skozi leto družile dve Dragici - Kosi in Rozman ter dve Mojci - Ornik in Purg.
Besedilo in foto: TM
Razigrano in zanimivo je bilo tudi v sosednjem 1. b
V Termah 3000
Terme 3000 ali Moravske toplice me spominjajo na prijeten dan počitnic. Ob 11. uri sva se s teto odpravili v Moravske toplice. Ko sva bili že v Murski Soboti, sva se malo izgubili, ampak potem sva videli tablo za Moravske toplice. Prispeli sva. A v termah je bilo skoraj vse zasedeno, da sva komaj našli prostor za sedenje. Najprej sva šli na moder tobogan. Na njem je bila »fora« to, da tobogan ni vodil v enega izmed bazenov, ampak nazaj do stopnišča. Nato sva šli na temno moder tobogan, ki je vodil ven v bazen. Šli sva v olimpijski bazen, kjer sem teto hotela »potunkati«. Samo da ne boste mislili, da mi ni uspelo. Ona je hotela iti v neko zdravilno vodo. Če ste že bili v
Moravcih, veste, kako to smrdi. Nato sva šli na kosilo. Jaz sem imela manjšo nesrečo. Ker so bila spolzka tla, mi je spodrsnilo in pladenj mi je padel na tla. Ko sva pojedli, sva šli počivat na brisače. Čez kako uro sva šli v olimpijski bazen in opazovali, kako se ljudje vozijo z raketo po zunanjem toboganu. Šla sem še skočit s skakalne deske in potem sva se odpravili domov.
Metka Šimunkovič, 5. a
Prvi šolski dan so prvošolci dodobra izkoristili in se skupaj zbrali v razredu, kjer jih je tistega dne čakalo kar nekaj presenečenj.
Počitnice na morju
Ura je bila 6.00. Mama me je zbudila. Zelo sem se že veselila počitnic. Na morju sem si takoj oblekla kopalke in skočila v vodo. Na glavi sem imela očala za vodo. Ko sem zaplavala, je bila voda zelo mrzla, a čez čas je postala topla. Potopila sem se in zagledala male ribe, ki so plavale mimo mene. Bile so različnih barv: oranžne, rumene in rahlo srebrne. Ko sem glavo potisnila iz vode, sem najprej opazila veliko sonce. Mama in očka sta mi povedala, da je čas za kosilo. Šli smo v mesto in tam jedli lignje, pomfrit in čevapčiče. Po kosilu smo šli nazaj na plažo. Prišli smo do ležalnikov. Takoj sem se ulegla na enega izmed njih. Čez čas sem šla nazaj v vodo. Mama me je vprašala, ali bi skočila s pomola. Najprej me je bilo malce strah, potem pa sem si upala, ker voda ni bila preveč globoka. Bližal se je večer. Spakirali smo stvari in odšli domov.
Sergeja Kolarič, 5. a
Počitnice
Prvi teden počitnic sem preživel na morju z babico, dedkom in bratom. Imeli smo toplo
in lepo vreme. Morje je bilo čisto in lepo. Ko smo prišli domov, me je sošolec Tadej povabil na angleški tečaj. Učila nas je gospa Sonja. Pogovarjali smo se v angleščini. En teden po tem so prišli Švedi. Ogledali smo si Ptujski grad, klet in se s Čigro peljali po naši ptujski reki Dravi. Otroci smo se
sporazumevali v angleščini. Nato sem šel z mamico, atijem in bratom ponovno na morje. Imeli smo zelo lep apartma. Bil je nov. Bilo je zelo lepo. Voda je bila topla in tudi vreme je bilo lepo. Zadnji dan smo vsi skupaj šli gledat tekmo v Split. Počitnice so bile res prijetne.
Luka Pišek Svenšek, 5. a
26
September 2014
Nov projekt na OŠ Hajdina
Projekt se imenuje Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti in poteka preko Šole za ravnatelje. Kot že ime pove, se v projektu izvajajo vsebine v celotni lokalni skupnosti, s katerimi izboljšujemo medsebojne odnose, se med-generacijsko povezujemo, ukvarjamo s telesnimi aktivnostmi in se kulturno izobražujemo.
Večina teh aktivnosti temelji na pro-stovoljstvu, tako s strani otrok, staršev, širše lokalne skupnosti kot tudi nas, učiteljev. Pri projektu ni nekega stalnega urnika, ampak se vsebine dogovarjajo in prirejajo sproti. Šole so oblikovane v mreže. V naši mreži so tako zraven nas še OŠ Cirkulane - Za-vrč, OŠ Duplek in OŠ Starše. Vsaka šola izvaja aktivnosti, za katere se sama odloči, nekaj aktivnostih pa je takšnih, kjer sodelujemo vse štiri šole hkrati. Na naši šoli bomo izvajali naslednje vsebine:
-	Sklad šolske opreme: zbiranje in menjava starih šolskih potrebščin, knjig, športne opreme ...
-	Postani moj tutor: učenec 8. in 9. razreda dobi enega učenca iz 1. razreda in mu skozi vse leto po-
Namesto predvidenih osmih vadbenih skupin je bilo zaradi premajhnega števila vadečih oblikovanih le sedem skupin. Do vključno 6. razreda je imel vsak razred svojo skupino, medtem ko smo morali zaradi premajhnega števila otrok izjemoma oblikovati skupino iz treh zaporednih razredov (7., 8. in 9. razred). Zaradi šolarjev vozačev smo
maga pri šolskih obveznostih, ga obišče pri OPB-ju, mu pomaga pri navajanju na novo okolje ...
-	Prostovoljec.sem: učenci, vključeni v to skupino, pomagajo pri različnih kulturnih prireditvah v šoli in lokalni skupnosti, pomagajo hišniku pri urejanju okolice, sodelujejo pri opravilih na šolskem vrtu ...
-	Šport krepi in združuje: udeležba pri različnih športnih tekmovanjih, ogled športnih prireditev
-	Predstavitev poklicev: predstavitev s strani ljudi, ki dejansko opravljajo ta poklic
-	Medgeneracijsko povezovanje:
Simbioza, Dan druženja in gibanja vseh generacij, sodelovanje z
vadbo organizirali pred poukom in po njem, tako da so imeli vsi učenci možnost obiskovanja. S sredstvi, ki smo jih bili deležni v okviru projekta, smo učencem krili predstavitve nekaterih športov, nabavili pa smo tudi veliko športnih rekvizitov za športe, ki jih otroci še niso poznali oz. preizkusili.
različnimi skupinami občanov
-	Individualna učna pomoč: pomoč za učence z učnimi težavami
-	Knjiga, ta me briga: organizacija bralnega maratona, pravljičnih uric, bralnega večera .
-	Kulturna dediščina: spoznavanje in obujanje ljudskih običajev, ki so značilni za naše kraje
-	Izmenjava učencev: pouk in bivanje za kratek čas na drugih šolah v mreži, sprejemanje otrok iz drugih okolij v našega ...
-	Mreženje partnerskih šol: organizacija skupnih aktivnosti
Cilji, ki smo si jih v projektu zadali, so: seznanitev vodstva in učiteljev ter staršev o pomenu SKK, zmanjševanje velikih razlik med dosežki učencev, spodbujanje vzajemnosti, skrbi za sočloveka in dobronamernosti, razvijanje jezikovnih kompetenc in vrednot, medgeneracijsko povezovanje ter preoblikovanje odnosov in tkanje družbenih vezi.
Projekt nam predstavlja velik izziv. Počeli bomo stvari, ki jih še nismo. Verjamem, da bodo po končanem projektu učenci bogatejši, prav tako pa tudi vsi tisti, ki bomo te aktivnosti izvajali. Rok Marinič, koordinator projekta
Zdrav življenjski slog
v
na OŠ Hajdina
Na Osnovni šoli Hajdina smo v šolskem letu 2013/14 prvič izvajali projekt Zdrav življenjski slog. Glede na to, da nismo imeli predhodnih izkušenj, smo s potekom programa zadovoljni. Otrokom smo pri rednih urah predstavili vse športe, ki smo jih predvideli v razpisu, vendar v malo drugačnem vrstnem redu in obsegu.
27
September 2014
K sodelovanju smo povabili kar nekaj športnih društev, tako iz bližnje kot tudi daljne okolice. Potrudili smo se po najboljših močeh in poiskali športne panoge, ki jih otroci nimajo možnosti spoznati pri rednih urah športa ali so manj priljubljene na našem lokalnem območju. Te predstavitve so potekale med sobotno ali počitniško vadbo. Tako so se otroci seznanili s športi, kot so tenis, vodne aktivnosti, judo, golf, strelstvo, drsanje, plavanje in konjeni-štvo. Člani društev so bili zadovoljni z aktivnostjo in zavzetostjo otrok in so tudi izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju v projektu. Kar nekaj otrok je začelo vadbo določene športne panoge po tej predstavitvi. Kljub veliki želji otrok se še vedno pojavijo težave, kadar morajo starši plačevati razne vadnine, članarine ali uporabnine. Ker starši niso finančno sposobni otroku
omogočiti vadbe določenega športa, je kar nekaj otrok prikrajšanih za to. Na našem območju je kar nekaj šol, ki sodelujejo v tem projektu. Naša šola je sodelovala z osnovnima šolama Kidričevo in Cirkovce. Med jesenskimi počitnicami smo se vse tri šole pomerile v košarki v Cirkovcah, med prvomajskimi počitnicami pa smo se v Kidričevem z gostitelji pomerili v nogometu, košarki in odbojki. V toplejših mesecih smo na naši šoli nameravali organizirati turnir v odbojki na mivki, vendar šole niso mogle zagotoviti dovolj velikega števila učencev ali prevoza učencev na kraj tekmovanja, tako da smo se dogovorili, da turnir izvedemo v naslednjem šolskem letu. Za naslednje šolsko leto predvidevamo tudi kakšne skupne pohodniške in kolesarske aktivnosti. V projekt ZŽS je bilo vpisanih 66 % naše šole. Dejanska udeležba je bila nato nekoliko manjša. Nekaj otrok so verjetno vpisali kar starši sami in vadbe sploh niso obiskovali, nekateri so jo obiskovali občasno, spet drugi le med sobotno in počitniško vadbo ali pri vsebinah, ki so bile njim po godu. Konstantno najvišji obisk je imela skupina 1. razreda, kjer le dva učenca nista obiskovala ZŽS. Pri urah sobotne in počitniške vadbe je udeležba nihala. Največkrat se je aktivnosti udeležilo med 10 in 20 učencev. Največja udeležba je bila pri predstavitvah novih športov in aktivnostih, ki so tradicionalno popularne na našem območju. Glede na to, da smo imeli dejansko
manjše število skupin od prijavljenih, smo morali organizirati večje število ur te vadbe. Tako smo med poletnimi počitnicami imeli organizirano vadbo do sredine julija in nekaj dni avgusta. Udeležba je bila sicer manjša, a so otroci, ki so prišli, vadili zelo zavzeto. Po večini smo izvajali aktivnosti, ki so si jih zaželeli.
Zelo sem bil presenečen in obenem navdušen nad odzivom staršev. V veliko pomoč so bili pri aktivnostih, ki so potekale v drugih krajih, saj so sami poskrbeli za prevoze otrok. Moje mnenje je, da je ta projekt pozitivno vplival na učence na več nivojih. Najpomembnejši sta fizična in motorična sposobnost učencev. Z dvema dodatnima urama redne vadbe na teden so se telesne sposobnosti otrok izboljšale. V naslednjem šolskem letu se bomo potrudili, da bi tudi starše aktivno vključevali k uram sobotne ali počitniške vadbe.
Pri načrtovanju programa bomo poskušali obdržati vse stvari, ki so se nam zdele uspešne, neuspešne pa bomo zamenjali. Prav tako si želimo, da bi učenci še bolj redno hodili k rednim uram vadbe in se aktivneje vključevali v sobotno in počitniško vadbo. Najpomembneje pa je, da učenci teh ur ne vidijo kot obvezo, ker so jih k projektu vpisali starši, ampak da z veseljem obiskujejo ure Zdravega življenjskega sloga in na njih zavzeto sodelujejo.
Rok Marinič, strokovni sodelavec za Zdrav življenjski slog
28
September 2014
Spet v šoli
Vesela sem, da spet vidim šolo, prijatelje in da Učilnica je odlična, v 4. razredu je nekaj novih sem spoznala novo učiteljico. RIA	predmetov. ELIZABET
Med počitnicami mi je bilo dolgčas po prijateljici Rii Ani, pogrešala sem tudi druge sošolce. LAURA
Vesel sem, da sem v 4. razredu in da sem spoznal novo učiteljico ter spet srečal sošolce. LEON
Komaj sem čakal, da se začne pouk in da vidim sošolce. V šoli imam najraje matematiko in športno. BORUT
Počitnice so mi hitro minile, vesel sem, da sem v drugi učilnici. MARK
Komaj sem čakal, da vidim, kje bom imel pouk, in da vidim prijatelje. ALJAŽ
Nova učiteljica nas bo veliko naučila. MONJA
Vesela sem, da lahko končno spet obiskujem pouk in imam odlično učiteljico. TIA
Ko sem prišla v šolo, mi je bila najbolj všeč nova učilnica. NIKA
Med počitnicami sem se že veselil pouka. NAL
Iz tretjega razreda sem vstopila v 4. razred, učilnica je v starem delu šole. Učiteljica je v redu. LORA
Vesela sem, da so končno minile počitnice in da vidim tri najboljše prijateljice: Manco, Majo in Loro. ŠANAJA
Med počitnicami sem komaj čakal, da pridem spet v šolo, da vidim svoje prijatelje. ANTONIO
Čeprav sem se imel med počitnicami lepo, sem pogrešal svoje sošolce. MARCEL
Počitnice so hitro minile in komaj sem čakal, da vidim svoje sošolce. PATRICK
Zdaj sem v 4. razredu, imamo novo učiteljico Natašo, vesela sem, da vidim svoje sošolce.
MAJA
Komaj sem čakala, da se začne pouk. Nova učiteljica mi je zelo všeč. Najbolj sem pogrešala prijateljico Majo. MANCA
Učenci 4. razreda z učiteljico Natašo Štumberger
Prihod v 4. razred
Prihod v 4. razred se mi je zdel sprva malo težak. Ampak ko sem zagledala svoje sošolke in sošolce, mi je bilo bolje. Najbolj me je bilo strah nove učiteljice. Zdaj, ko sem jo spoznala, sem ugotovila, da je zelo prijetna in prijazna učiteljica. Kaj kmalu sem se prav tako navadila na druge učilnice. Prvi dan sem imela zelo težko torbo. Učiteljica nam je rekla, da lahko učbenike in nekaj delovnih zvezkov pustimo v šoli. Zdaj pa se že veselo učimo.
Šanaja Zupanič Robar, 4. a
Prve šolske dni
V šoli je lepo. Iz tretjega smo prestopili v četrti razred. Na urniku imamo različne predmete: matematiko, slovenščino, družbo, naravoslovje in tehniko, likovno, športno in glasbeno umetnost, nemščino in angleščino. Dobili smo tudi novo učiteljico Natašo Štumberger. V razredu nas je 18. Deset je deklet in fantov osem. Med seboj se dobro razumemo. Učilnico imamo v starem delu šole. Moji sošolci so: Manca Matjašič, Maja Klaneček, Šanaja Zupanič Robar, Ria Ana Hotko, Laura Jambrovič, Monja Lončarič, Tia Pleteršek, Nika Sitar, Elizabet Šuler, Patrik Sitar, Borut Korez, Marcel Karo, Leon Wolf, Aljaž Janžekovič, Antonijo Pintarič, Mark Antonij Žumer in Nal Raner. Rada hodim v šolo.
Lora Šadl, 4. a
Športno društvo Biba se giba - Biba telovadi
Športno društvo Biba se giba je novonastalo društvo, ki želi otroke že v zgodnjem otroštvu seznaniti in spodbujati s športnimi dejavnostmi ter jim omogočiti čim bolj pestro in kakovostno vadbo, jih navdušiti z različnimi rekviziti, da bodo že v zgodnjem otroštvu pridobili veliko izkušenj in ljubezni do ukvarjanja s športnimi dejavnostmi tudi kasneje.
V šolskem letu 2013/2014 so v telovadnici vrtca OŠ Haj-dina in v OŠ Sveta Trojica organizirali vadbo Biba telovadi za predšolske otroke, stare 3-6 let, ki je potekala pod vodstvom prof. športne vzgoje Ivane Fekonja in Aleša Pože-garja.
Vadba, v katero je bilo na obeh lokacijah vključenih 28 otrok, je potekala enkrat tedensko in je bila sestavljena iz elementarnih oz. tekalnih iger, gimnastičnih vaj in naravnih oblik gibanja (plazenje, lazenje, plezanje, zadevanje, metanje ...) skozi različno postavljene poligone, kjer so otroci razvijali osnovno in finomotoriko. Vadba bo potekala tudi v tem šolskem letu in se bo začela oktobra, vabljeni so vsi otroci. Želja društva je, da se vadba razširi v čim več okoliških vrtcev.
Za dodatne informacije smo na voljo na e-naslovu bibasegiba@gmail.com.
Otroci iz vrtca Hajdina s priznanji ob zaključku vadbe
29
September 2014
September - nov začetek
Vsi, ki ste bili v teh dneh v okolici vrtca Najdihojca Hajdina, ste lahko slišali in videli, da je ta ponovno oživel. Po poletnih mesecih, ko se je število otrok zaradi počitnic prepolovilo, se je s 1. septembrom naš vrtec napolnil do zadnjega kotička.
Naši novinčki iz oranžne igralnice so se že podali na sprehod.
Večina otrok naš vrtec že pozna, za 25 otrok pa pomeni prihod v vrtec novo poglavje v njihovem življenju. Novinci bodo v vrtcu spoznali vrstnike, urili se bodo v navezovanju socialnih stikov, se preizkušali v reševanju manjših nesoglasij in kaj kmalu se bodo meje med njimi in otroki, ki so že dalj časa v vrtcu, zabrisale. Vseh 115 otrok, kolikor jih je trenutno vpisanih, ima možnost igre, spoznavanja novih, zanimivih vsebin, prepevanja, plesa in pridobivanja najrazličnejših sposobnosti. Vse to in še več se dogaja v naših šestih igralnicah, v skupnem prostoru, za aktivnosti pa uporabljamo tudi hodnike, ki jih ob teh priložnostih nekoliko pregradimo, s čimer poskrbimo za večjo varnost. Veliko možnosti za igro in vodene dejavnosti nam nudijo travnato igrišče, bližnji gozdiček, prav tako pa športna igrišča v neposredni bližini vrtca.
Letos je ostalo nekaj otrok iz občine Hajdina brez možnosti varstva v domačem vrtcu. Upamo, da jim bomo lahko omogočili vpis z naslednjim šolskim letom, ko vrtec zapušča rekordno število otrok. V vrtcu imamo namreč 28 predšolskih otrok - prihodnjih prvošolcev. Že drugo leto zapoje
Med poletjem smo se igrali tudi gledališča.
red jih, da zadostimo pravilnikom in normativom, delimo v dve najstarejši skupini vrtca. Pri tem vsem prihodnjim prvošolcem omogočamo, da sodelujejo v aktivnostih, namenjenih njim (minimaturanti, plavalni tečaj, udeležba na taboru, nočitev v vrtcu ...), hkrati pa spodbujamo vsakodnevno sodelovanje vseh v najrazličnejših dejavnostih, skupni igri, delavnicah.
V novem šolskem letu si želimo vedoželjne, iskrive in nasmejane obraze vseh otrok, prijetnega sodelovanja s starši in drugimi družinskimi člani ter sodelovanja z našim bližnjim okoljem.
Pomočnica ravnateljice za Vrtec Viktorija Vrabl
Kadar starejši otroci pripovedujejo mlajšim, je zanimivo prisluhniti.
Tako smo uživali v bazenčkih in na sončku v poletnih dneh.
30
September 2014
Družinski kolesarski izlet
V okviru Športnega društva Draženci ob sekcijah nogometa in ženske rekreacije od letos naprej deluje tudi kolesarska sekcija.
Počitek se je med potjo še kako prilegel.
Člani sekcije smo ob koncu šolskega leta organizirali družinski kolesarski izlet. Vabilu se je odzvalo več kot 40 udeležencev, najmlajši med nami je štel šele tri leta. V nedeljo, 22. junija, smo se zbrali pred vaškim domom v Dražencih, od koder smo krenili na
pot skozi Turnišče preko Puhovega mosta do Rance. Tam smo se starši okrepili s pijačo, otroci pa so energijo nabrali s sladoledom. Nato smo pot nadaljevali proti ptujskemu mestnemu parku, kjer so imeli otroci čas za preizkušanje igral. Med postankom z
Na izlet s kolesom od Dražencev do Ptuja in nazaj
malico smo odpravili tudi nekaj tehničnih težav in pot nadaljevali preko mostu pri Ribiču do draženske jame, kjer smo se ob pijači in jedači še dolgo zabavali. Otroci in starši smo preizkušali še svoje spretnosti v različnih športnih aktivnostih. Udeleženci smo preživeli prijeten popoldan v naravi, ob lepem vremenu in v dobri družbi. Ob zaključku smo sklenili, da bi takšen izlet na zadnjo nedeljo v šolskem letu lahko postal stalnica v društvenem koledarju, saj je bil odziv udeležencev zelo pozitiven.
Besedilo in foto: Alen Moge, Damijan Cebek
Hajdošani na trim kolesarjenju
Okrog trideset ljubiteljev kolesarjenja iz Hajdoš in okolice se je 22. avgusta navkljub nekoliko slabemu vremenu podalo na trim kolesarjenje po bližnji okolici.
Tudi na letošnjem trim kolesarjenju se je zbralo lepo število rekreativcev.
Kolesarji so že tradicionalno startali v Hajdošah.
Na tradicionalni kolesarski dogodek jih je povabil VO Hajdoše, kolesarji pa so se zbrali na startu pri hajdoškem gasilskem domu, kjer jih ne kratko nagovoril tudi vaški predsednik Mirko Abraham. Ko je bila skupina zbrana, so kolesarji sedli na kolo in se odpeljali iz Hajdoš, kamor so se vrnili po nekaj urah, v Hajdošah pa jih je čakala tudi manjša pogostitev.
Besedilo in foto: TM
31
September 2014
V Slovenji vasi tekmovalo 21 enot
Enkratno vzdušju je tudi letos botrovalo uspešni izvedbi 12. tekmovanja za pokal Slovenje vasi, ki so ga slovenjevaški gasilci pripravili na praznični dan, 25. junija, v športnem parku v Slovenji vasi. Tekmovanja se je udeležilo 15 moških in 6 ženskih ekip z različnih koncev države, tekmovalci pa so se tokrat pomerili v vaji z motorno brizgalno in metu torbice.
Med člani je slavila ekipa PGD Podgorci.
Pogled na tekmovalni prostor
Najboljšim so na zaključni razglasitvi podelili pokale in priznanja, še prej pa so jih nagovorili predsednik tekmovalnega odbora in predsednik PGD Slovenja vas Uroš Matjašič, podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec, ekipam
pa sta za dober rezultat čestitala tudi podpoveljnik GZS Zvonko Glažar in vodja tekmovanja Ignac Skaza. Med člani je slavila ekipa PGD Podgorci pred ekipama PGD Starše in PGD Cvetkovci, v konkurenci članic pa
Čestitka in pokal za zmagovalke - članice PGD Haj-doše
je pokal za prvo mesto tudi letos prejela ekipa PGD Hajdoše, druga je bila ekipa članic PGD Šmartno na Pohorju, tretja pa ekipa PGD Mihovce - Dragonja vas.
Besedilo in foto: TM
Četrtič tekmovali pionirji in pionirke
V nedeljo, 31. avgusta, je pri gasilskem domu v Gerečji vasi potekalo IV. tekmovanje pionirk in pionirjev za pokal Gere-čje vasi. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip iz občine Hajdina in bližnjih gasilskih društev, k uspehu tekmovanja pa je letos pripomoglo tudi lepo sončno vreme.
Tekmovanje je potekalo brez zapletov, pionirji in pionirke so se tudi tokrat pomerili v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Najboljše ekipe so na koncu prejele pokale, čestitali pa so jim tudi župan mag. Stanislav Glažar, podpoveljnik OP Hajdina Iztok Ogrizek, predsednik PGD Gere-čja vas Aleš Purgaj in predsednik vaške skupnosti Marjan Rozman.
V vaji z vedrovko so se odlično znašli mladi hajdinski tekmovalci.
32
Pionirke PGD Gerečja vas so bile druge v svoji kategoriji.	Tudi ekipi pionirjev PGD Hajdoše je v Gerečji vasi uspelo narediti dobro vajo.
Pri pionirjih je zmagala ekipa PGD Starošince pred ekipo PGD Hajdina 1 in PGD Hajdina 2. Pri pionirkah je slavila ekipa PGD Spuhlja, na drugo mesto so se uvrstile domačinke PGD Gerečja vas in na tretje mesto ekipa PGD Hajdoše.
Besedilo in foto: TM
Uspešno so se predstavili tudi pionirji PGD Slovenja vas pod mentorskim vodstvom Damijana Pleterška.
V taboru več kot 200 mladih gasilcev
Letošnja 22. in 23. avgust so mladi gasilci s širšega Ptujskega, tudi iz občinskega poveljstva Hajdina, preživeli v taborniškem duhu na območju PGD Spuhlja in v prijetnem okolju športnega parka v Spuhlji pri Ptuju, kjer je potekal že osmi tabor pionirk in mladine OGZ Ptuj.
Ob zaključku tabora v Spuhlji pri Ptuju še spominski posnetek Foto: Janez Liponik
33
Mladi hajdinski gasilci z mentorji Foto: arhiv društva
Več kot 200 se jih je družilo v dveh dneh, drugo leto zapored pa jim je ponagajal dež, zato so nedeljsko taborniško druženje morali žal odpovedati. Sicer pa je bilo oba taborniška dneva zanimivo in razgibano, posebej slovesno pa
September 2014
tudi na dan otvoritve tabora, ko so mladi izobesili mladinsko zastavo in prisluhnili pozdravnim nagovorom nekaterih gostov, med katerimi sta bila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič. Vodja tabora Janko Fišinger, sicer tudi predsednik komisije za delo z mladino v OGZ Ptuj, je z ekipo mentorjev pripravil zanimiv program aktivnosti, v katerega so vključili veliko gibanja, ogled kmetije in Rance Ptuj, spoznali so delo policistov in pripadnikov Slovenske vojske, taborniško vzdušje pa je popestril še reper 6pack Čukur. Ob tem velja omeniti še ekipo, ki je oba dneva poskrbela za odlično prehrano in v sobotnem jutru mlade tabornika presenetila še s petsto svežimi palačinkami. Vendarle pa sta se tudi letos v taboru prepletala izobraževanje in zabava, saj so v ptujski območni zvezi prepričani, da samo nova znanja o gasilstvu, izkušnje in širša razgledanost na nekoliko zabaven, sproščen način lahko veliko doprinesejo mladi generaciji gasilcev.
TM
Gasilska vaja posvečena hajdoškemu jubileju
Dan pred osrednjo slovesnostjo ob 60-letnici PGD Hajdoše so gasilci v okviru OP Hajdina uspešno izpeljali eno večjih in množičnih gasilskih vaj, v kateri so za potrebe »gašenja« na gospodarskem poslopju Romana Glažarja v Hajdošah predstavili verigo, dolgo okrog 600 metrov, ki so jo speljali do dravskega kanala. V akcijo so vključili tudi reševanje ponesrečenca in gašenje tlečega ostrešja.
Reševanje z lestvijo v vaji Hajdoše 2014
Ob dravskem kanalu, ob motorki, smo med vajo srečali operativca Franca Klemna iz PGD Slovenja vas in podpoveljnika OGZ Ptuj Dušana Vojska.
Na kraj dogodka je tokrat prispelo 57 operativcev z 11 vozili iz petih gasilskih društev, poleg Hajdoš še iz Slovenje vasi, Gerečje vasi, s Hajdine in iz Dražencev. Vodja intervencije Stane Žumer, poveljnik PGD Hajdoše, je ob zaključku vaje pojasnil, da je bil prvotni cilj vaje, da gasilci preizkusijo znanje in izurjenost, tudi vzpostavitve verige motork, hkrati pa preizkusijo tudi razpoložljivo tehniko in opremo. Več o pomenu in uspešnosti vaje so sicer povedali na kasnejši analizi, vendarle pa je bila vaja po prvih besedah Žumra uspešna, za kar se je zahvalil vsem sodelujočim.
34
September 2014
Delovni posvet operativcev PGD Draženci
Tudi župan mag. Stanislav Glažar
in poveljnik OP Hajdina Ivan Glažar sta bila ob koncu vaje zadovoljna in hkrati navdušena, ker so gasilci tokrat na terenu preizkusili spet nekaj novega. V zahvali gasilcem se jima je pridružil še podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, ki se je posebej zahvalil načrtovalcem vaje - ti so po njegovem mnenju zelo skrbno
Zaključek vaje in poročanje vodje intervencije Staneta Žumra poveljniku OP Hajdina Ivanu Glažarju
načrtovali nalogo za vsakega gasilca, kar je bilo še toliko bolj zanimivo. Da pa vsak nima take sreče, da bi imel na svojem dvorišču toliko gasilcev,
je na koncu dejal Roman Glažar, ki se je gasilcem zahvalil tudi z majhno pozornostjo.
Besedilo in foto: TM
Šest desetletij hajdoškega gasilstva
Leto 2014 je praznično leto za PGD Hajdoše, osrednja slovesnost ob 60-letnici gasilskega društva je bila v soboto, 30. avgusta, pred obnovljenim gasilskim domom. Slovesnosti so se udeležili mnogi vabljeni gostje, med njimi tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, poveljnik Podravske regije Dušan Vižintin, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber, naddekan Marijan Fesel pa je ob tej priložnosti opravil še slovesen blagoslov obnovljenega gasilskega doma in podobe sv. Florjana.
V Hajdošah je bil zadnjo avgustovsko soboto velik gasilski dogodek.
Slovesnost so začeli letošnji jubilanti, člani moškega pevskega zbora PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, ki prav tako v tem letu obeležujejo štiri desetletja ubranega petja, s slavnostnimi nagovori pa so slovesnost obogatili: predsednik PGD Hajdoše Davorin Vidovič, poveljnik GZS Franci Petek, ki je čestital gasilcem za izjemno prizadevnost in se jim zahvalil za dobro opravljanje gasilske službe, negovanje našega nacionalnega bogastva ter za vse izjemne gasilske dosežke na velikih tekmovanjih, Marjan Meglič pa je ob čestitki dejal: »Vsi odmevni rezultati z gasilskih tekmovanj katerega koli ranga puščajo v zgodovini vašega društva bogato sled. S ponosom se lahko ozrete na
prehojeno pot in jo obogatite s sedanjostjo. Bogastvo je v ljudeh, gasilcih,
ki so člani vašega gasilskega društva. Imejte to vedno znova pred očmi.«
35
»NOSILCI DRUŠTVENEGA, DRUŽBENEGA IN DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA«
Gasilci iz Hajdoš so v občinskem poveljstvu zagotovo prepoznavni po marljivosti in doslednosti pri tekmovanjih, vzdrževanju gasilskega doma in opreme ter na izobraževalnem področju, je v svojem nagovoru med drugim poudaril poveljnik občinskega poveljstva Ivan Glažar, hajdinski župan Glažar pa je dejal, da hajdoški gasilci v svoji bogati zgodovini niso opravljali le nalog, ki jim jih je predpisala država ali lokalna skupnost, ampak so bili tudi povezovalci vaškega življenja. »Stalna pripravljenost pomagati drugim, humanost, permanentno strokovno usposabljanje in izobraževanje so privedli do dejstva, da so bili nosilci društvenega, družbenega in družabnega življenja.
September 2014
V kulturnem programu so zaigrali tudi hajdoški Štajerski frajtonarji.
Ob jubileju so v Hajdošah simbolično odprli obnovljeni gasilski dom. Pri rezanju vrvice so se županu mag. Stanislavu Glažarju pridružili predsednik in poveljnik društva ter pionirji PGD Hajdoše.
Vsem hajdoškim gasilcem se iskreno zahvaljujem za ves trud in opravljeno delo ter čestitam ob visokem jubileju in številnih uspehih, z željo po zglednem sodelovanju tudi v prihodnje,« je še povedal Glažar.
Davorin Vidovič in Stane Žumer, predsednik in poveljnik PGD Hajdoše, sta na slovesnosti podelila številne zahvale občini, društvom in posameznikom, ki so veliko doprinesli k uspešnemu in dobremu delovanju gasilskega društva. Poveljnik GZS Petek in regijski poveljnik Vižintin sta ob tej priložnosti PGD Hajdoše izročila gasilsko odlikovanje 2. stopnje, posebna priznanja in odlikovanja so še prejeli: Ivan Furek odlikovanje 2. stopnje, Anton Glažar odlikovanje 1. stopnje in Ivan Glažar plamenico 2. stopnje, Peter Pernat pa prejel potrdilo o napredovanju v čin višji gasilec.
36
September 2014
Dobitniki zahval PGD Hajdoše v jubilejnem letu 2014
ZGODOVINA DRUŠTVA V JUBILEJNI PUBLIKACIJI
Ob pomembnem jubileju so v PGD Hajdoše izdali tudi posebno publikacijo, v njej pa obudili del spominov na šest desetletij hajdoškega gasilskega društva od ustanovitve do danes. Četudi društvo ne vodi posebne kronike spominov, so mnogo teh našli med starimi zapisi in fotografijami, pri starejših članih, ki so se spomnili bogate zgodovine gasilskega društva. Že od nekdaj je imelo društvo poseben pomen za razvoj Hajdoš, Skorbe in bližnje okolice, z njim so se bogatile
prijateljske vezi in v ospredju sta bili prizadevnost in solidarnost gasilcev, ki so pripravljeni pomagati v vsakem trenutku. Četudi se je spominov nabralo za obsežno knjigo, so se prvič v zgodovini društva odločili, da zapišejo le glavne poudarke iz bogate zgodovine. Jubileju gasilskega zbora so dodali še mnogo zanimivih olimpijskih zgodb tekmovalk in tekmovalcev, se spomnili ustanovnih članov, častnih predsednikov in poveljnikov. Kratek povzetek iz bogate zgodovine PGD Hajdoše in pomembnejše zgodovinske utrinke je na slovesnosti
Ivanu Glažarju plamenica 2. stopnje
predstavila Hilda Bedrač.
Tatjana Mohorko Fotografije: Stanko Kozel
PGD Hajdina organiziralo pregled gasilnih aparatov
Po lanskem odzivu članstva v društvu smo letos organizirali pregled gasilnih aparatov za vaščane Zgornje in Spodnje Hajdine.
Julija smo v sklopu rednih mesečnih vaj in s podjetjem Vargas-Al iz Kidričevega vaščanom razposlali letake in jih obvestili, da lahko svoje gasilnike prinesejo na pregled, prav tako pa je bilo možno kupiti čisto nov gasilni aparat. Člani društva so pripravili tudi predstavitev uporabe ga-silnika ob izbruhu požara in pravilno gašenje z njim. Tudi v naslednjem letu bomo vaščanom omogočili, da bodo lahko prinesli gasilnike na pregled zadnjo julijsko nedeljo. S tem bi radi pripomogli k večji varnosti v naših gospodinjstvih.
Zlatko Horvat, poveljnik PGD Hajdina
Na Hajdini so pregledovali gasilnike.
37
September 2014
Gasilski izlet PGD Gerečja vas
Tako kot prejšnja leta so tudi letos gasilci iz Gerečje vasi konec avgusta organizirali gasilski izlet za vse vaščane in simpatizerje društva. Tokrat so se odločili za ogled Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in poklicne gasilske enote Aerodroma Ljubljana.
Gasilci so si z veseljem ogledali razpoložljivo tehniko gasilske enote na ljubljanskem letališču.
Gerečani pred Tehniškim muzejem Slovenije v Bistri pri Vrhniki Foto: Uroš Paveo
Vozni park poklicne gasilske brigade letališča Brnik
V soboto, 23. 8., se je pred gasilskim domom v Gerečji vasi zbrala 59-glava druščina, ki je kljub dežju nestrpno čakala na izlet. Najprej so se odpravili proti Vrhniki na ogled Tehniškega muzeja Slovenije. Ob prihodu v Bistro so se razdelili v dve skupini, da bi skupaj z vodiči lahko opravili kakovostnejši ogled. Obe skupini sta si z zanimanjem ogledovali prostore, v katerih so se zvrstili starodobna vozila, orodja za obdelovanje zemlje in lesa, delovni stroji, muzeji lovstva in ribolova ter tekstila, slišali pa so tudi zgodbo o razvoju elektrifikacije in »našem« rojaku Nikoli Tesli. Največje navdušenje je nastalo ob ogledu motorjev in avtomobilov iz bližnje preteklosti ter ob zbirki limuzin, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Po končanem ogledu, ki je trajal dobri dve uri, je vse skupaj čakalo kosilo v bližnji restavraciji.
Izlet se je nato nadaljeval proti Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Tam so izletnike pričakali poklicni gasilci Aerodroma Ljubljana. Vodja izmene je zbrane nagovoril in jim predstavil delo, ki ga opravljajo tamkajšnji gasilci, ter jim razkazal vozila in opremo. Delo, akcije, intervencije ter oprema poklicnih gasilcev na letališčih so seveda specifični in se razlikujejo od standardnih gasilskih del in opreme. Tako gasilci na letališču ob požarni straži skrbijo še za ureditev vzletne steze, pregon ptic, ki bi ovirale vzlete in pristanke, odmrznitev motorjev letal, prevoz invalidnih oseb ipd. Prav posebna pa so njihova vozila. Najnovejša pridobitev, s katero se lahko pohvalijo, je Rosenbauer Panther, ta-
kšno vozilo premore 12000 l vode in 1000 l penila, poganja pa ga motor s 1000-konjskimi močmi. Po predstavitvi vozila, nekaj odpeljanih krogih po letališču in skupni fotografiji se je obisk poklicnih gasilcev na letališču končal.
Sledila je vožnja do veselega zaključka gasilskega izleta v Kamniško Bistrico na piknik center Pri Jurju. Tam je izletnike pričakal prijeten prostor pod kozolcem, pripravljena pa sta bili tudi hrana in pijača. Kljub slabemu vremenu se je razpoloženje dvignilo, za kar
sta poskrbela kuhano vino in glasba iz frajtonaric gasilskih prijateljev iz Tuhinja in mladega gasilca Aljaža Nahbergeja. Dež pa ni ustavil nekaterih ljubiteljev sprehodov, ki so si kljub temu ogledali poletno rezidenco jugoslovanskega predsednika Tita, ki je bila v bližini.
Čas je tako hitro minil in vsi skupaj so se nato v poznih večernih urah dobre volje vrnili v Gerečjo vas. Izlet je bil uspešen, zato ga z veseljem pričakujemo tudi drugo leto.
ML
38
September 2014
Ekskurzija hajdinskih gasilcev
V soboto, 30. avgusta, smo se člani PGD Hajdina s partnerji odpravili na strokovno ekskurzijo. V sklopu rednih mesečnih vaj smo si ogledali največje skladišče naftnih derivatov v Sloveniji, v Kopru, ki spada pod okrilje Petrola.
Med ogledom smo videli rezervoarje, v katerih skladiščijo derivate, ter vse zaščitne in protipožarne sisteme, ki morajo biti v skladu z zakoni. Prav tako smo si ogledali polnilnico za tovorna vozila in železniško prečrpali-šče, kjer lahko derivate raztovarjajo ali natovarjajo za različna podjetja po Evropi. Seveda nismo pozabili na Gasilsko brigado Koper, kjer so nas toplo sprejeli in nam predstavili njihovo delovanje, z veseljem pa smo si ogledali tudi njihov vozni park, kjer je izstopalo njihovo prvo vozilo, restavrirano v njihovi garaži.
Emil Ogrizek, predsednik PGD Hajdina
Hajdinčani pred Gasilsko brigado Koper
Na pohodu gasilk GZS
Štiri članice PGD Gerečja vas so bile 5. julija 2014 v družbi cveta slovenskih gasilk, ta dan je namreč potekal že šesti pohod gasilk iz vse Slovenije v organizaciji Komisije za članice Gasilske zveze Kamnik na Menino planino. Na pohodu je bilo zastopanih tudi nekaj drugih članic iz OGZ Ptuj.
Članice PGD Gerečja vas s predsednikom na Bibi planini
Foto: Uroš Paveo
Blizu 200 gasilk iz vse Slovenije se je odpravilo na Menino planino, med njimi tudi članice PGD Gerečja vas s članicami prijateljskega gasilskega društva PGD Zg. Tuhinj in PGD Podvinci.
Za prevoz so poskrbeli v PGD Podvinci. Pohoda se je udeležilo kar 187 gasilk z vseh koncev Slovenije. Seveda je gasilkam družbo delalo tudi nekaj gasilcev in otrok, tako da je bila skupina pohodnikov res velika, saj je štela kar 231 udeležencev. Skupini gasilk OGZ Ptuj se je pridružil tudi predsednik PGD Gerečja vas Aleš Purgaj. Po jutranji dobrodošlici gostiteljev na Bibi planini so članice najprej po-
kramljale ob kavici in pecivu, nato pa krenile na pot. Po pobočjih planine so šle mimo Oltarne peči, Šavnic in Golega vrha ter nato prispele na Menino planino. Od tam se je gruča gasilk odpravila do najvišjega vrha Menine, Vi-vodnika (1508 m), zatem pa nazaj do izhodišča. Skupino so spremljali tudi izkušeni planinski vodniki. Lepa poletna sobota je pohodnicam in pohodnikom ponujala čudovito
naravo z razgledi, s polnimi pašniki živine in pobočji zdravilnih zelišč. Dovolj časa je bilo tudi za prijeten gasilski ali manj gasilski klepet. Med drugim so se članice PGD Gerečja vas srečale tudi s članicami prijateljskega gasilskega društva Zg. Tuhinj. Ves dan je za prešerno razpoloženje skrbel harmonikar, ki je nosil na eni strani nahrbtnik, na drugi pa harmoniko. Ob zaključku poti sta gasilke čakala topla malica in spominsko darilce. Zaključno dogajanje so popestrile tudi družabne igre. Udeleženke so domov odšle dobro razpoložene in s prijetnimi vtisi zanimivega dne.
AP
39
September 2014
Hajdošanke z druženji polepšale letošnje poletje
Na junijskem sestanku smo se dogovorile, da nadaljujemo druženje tudi v prihajajočem poletju. Tako smo 23. junija organizirale popoldansko ekskurzijo v Spodnje Podravje. Že takoj ob vstopu v avtobus smo začele spoznavati zgodovino naseljenosti in značilnosti krajev, skozi katere smo se peljale proti Ormožu.
Na obisku v ormoški bolnišnici ...
Pod strokovnim vodenjem smo si ogledale in spoznale ogromen kompleks ormoške vinske kleti. Koliko dela, truda, energije, predvsem pa znanja je treba vložiti, preden pride končni produkt. Nekaj tega smo na koncu tudi pokusile. Za presenečenje vseh 32 udeleženk sem poskrbela, ko sem se dogovorila z Majdo Keček, direktorico Psihiatrične bolnišnice Ormož, za ogled njihove ustanove. Z veseljem nas je sprejela in prav vse presenetila, saj nam je posve-
tila kar debelo uro in pol svojega časa. V predstavitvi bolnišnice skozi zgodovino do današnje vsebine na našem območju smo šele doumele vlogo te ustanove. Z zanimanjem smo prisluhnile predstavitvi bolezni današnjega časa in načinom njihovega zdravljenja. Bile smo deležne tudi pogostitve, kasneje pa smo si ogledale še razstavo del, ki nastajajo v delovnih terapijah. Za poučno druženje smo direktorici iskreno hvaležne. V Gorišnici smo si ogledale skulpturo iz železnih kri-
Čestitka predsednice Majde Turnšek slavljenki Anici Štumberger
žev, ki jo je sestavil in vanjo vložil ure in ure dela kipar Franc Tobias, dan pa smo zaključile v gostilni Villa Monde. Junija smo članice sodelovale s Turističnim društvom Mitra pri predstavitvi občine Hajdina v Termah Ptuj. Z veseljem smo se odzvale tudi povabilu Radia Ptuj in pripravile prijeten kuharski večer s pripravo sadnih juh in krem za oddajo Kuharije. Anin piknik je že naša tradicija; 31. julija smo se zbrale na športnem prostoru v Hajdošah in preživele prijeten popoldan. Avgustovski skupni sestanek v gasilskem domu je bil nekaj posebnega. Med ustanovnimi članicami in zaslužna za tekoče društveno delo je vseskozi naša Anica Štumberger, ki je julija prestopila osmo desetko. Po čestitki, zahvali, podarjenem spominskem darilu in šopku je sledila pogostitev s prijetnim druženjem.
Majda Turnšek Foto: arhiv društva
Prijeten popoldan na Aninem pikniku v hajdoškem športnem parku
Hajdoške gospodinje so se preizkusile tudi v pripravi sadnih juh in krem za oddajo Kuharije na Radiu Ptuj. Foto: Estera Korošec
40
September 2014
Draženčanke aktivne tudi med poletjem
Draženske gospodinje so zadnjo junijsko soboto izkoristile za kolesarjenje. Iz domačega kraja so se podale na pot v Haloze, po Dravinjski dolini do gostišča Špajza na Bregu pri Majšperku.
V Špajzi so se okrepčale, potem pa so se odpravile s kolesi proti domu. Predsednica draženskih gospodinj Zdenka Godec je povedala, da je kratko popoldansko druženje dalo še eno idejo za ponovni sprehod v naravo - za pohod na Donačko goro.
Tudi ta predlog so gospodinje po krajšem počitku z veseljem sprejele. Prvo soboto v avgustu so naročile avtobus, ki je polovico pohodnic zapeljal do Stoperc, kjer je članica Helena, sicer izkušena planinka, prevzela vodenje po poti »čez staro grabo« do Rudijevega doma in na vrh Donačke. Vse tiste, ki so bile prvič na planinarjenju, je čakal še pravi planinski krst.
Popoldan se jim je pridružila še druga polovica Dražen-čank, ki jih je na skupno druženje v Zeleno dolino pri Maj-šperku pripeljal voznik Pajnkiher. Tam so z veseljem občudovale zanimive in razigrane papige, lepo urejeno okolico za počitek, za konec pa so jim pripravili odlične jedi z žara, je še povedala Godčeva in dodala, da so piko na i dali veseli muzikanti, ki so jim polepšali večer. Dogovor ob koncu druženja je bil, da se jeseni ponovno srečajo na še kakšnem krajšem izletu.
TM
Zlata jakobska kuhla za kuharsko »trojko« s Hajdine
Po nekaj letih sodelovanja na Jakobski kuhli v Jakobskem Dolu, ki jo organizira Društvo kmečkih žena Jakob v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije, se je 13. julija 2014 končno zgodilo to, da je kuharska ekipa Društva žena in deklet občine Hajdina tudi uradno dokazala svoje kulinarične sposobnosti.
Prejšnja leta se je to videlo le po tem, da je bil njihov kotel med prvimi pripravljen za pomivanje posode. Letos pa so bile za svojo »kislo župo« nagrajene z zlato kuhalnico. Dragici Vegelj, Mariji Tement in Angelci Mlakar čestitamo in želimo, da njihovo specialiteto enkrat poskusimo tudi
41
Sončen avgustovski dan so draženske žene in dekleta izkoristile za pohod na Donačko goro in za obisk prelepih kotičkov v Halozah.
Kolesarke iz Dražencev so se ustavile pri Špajzi na Bregu pri Majšperku. Foto: arhiv društva
Zmagovalni »trojki« v predpasnikih: Dragici Vegelj, Mariji Tement in Angelci Mlakar sta se na odru pridružili tudi predsednica komisije Darinka Zorko (skrajno levo) in Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije (desno). Foto: arhiv društva
na Hajdini.
Silvestra Brodnjak
September 2014
Hajdinske ženske so znova navdušile z rimskimi jedmi
Letošnje poletje so bile članice Društva žena in deklet občine Hajdina zelo aktivne. Udeležile so se osrednje prireditve letošnjega praznovanja 2000 let Emone, ki je potekala med 22. in 24. avgustom v Ljubljani.
Tudi letos na rimski povorki
Letos so se prvič preizkusile v pripravi prleškega piskra.
Za pripravo rimskih jedi je potrebno veliko časa in dobre volje.
Čebula velikanka
Priprava rimske večerje za senatorje
Hajdino so predstavljale v pristnih navdušile s svojimi avtentičnimi oble-rimskih oblekah, obiskovalcem pa kami rimskih meščank in izbranim ponujale najrazličnejše rimske jedi in nakitom. Hkrati so pripravile tudi po-pijačo. Konec avgusta so se vključile gostitev ob zaključku prireditve Dne-tudi v pripravo sedmih rimskih iger na vi poezije in vina na Ptujskem gradu, Ptuju. Udeležile so se pohoda z oljen- kjer so obiskovalci lahko pokušali rim-kami in pripravile večerjo v rimskem ske jedi. taboru za senatorje in njihove goste. Tudi letos so se udeležile rimske po-vorke po ptujskih ulicah. Gledalce so
Besedilo in foto: Rozalija Lončarič iz Skorbe je pri 77 letih pridelala Estera Korošec čebulo velikanko. Fotozapis: Estera Korošec
42
September 2014
Marta Gregorc, dobri človek leta 2013 po izboru bralcev Naše žene, je zelo zanimiva osebnost, ki se ukvarja z marsičim. Tokrat smo spremljale, kako poteka pranje ovčje volne. Pridružile so se nam tudi članice kmečkih društev z ormoško-jeruzalemskega konca in tudi iz Gorenjske in Notranjske so prišli gostje, ki že dalj časa z zanimanjem spremljajo Martino dejavnost. Kljub dežju in gromu smo ob zvokih harmonike in tamburic, ob petju ter plesu spremljali delo, ki terja hitre roke in veliko vode ... Zato so pomagali tudi gasilci.
Avgusta smo bili priča žetvi lanu. Ko pa bodo lanena vlakna primerna za tkanje, bomo kmetijo Marte Gregorc obiskale tretjič in tudi same preizkusile, kaj pomeni pesem »Trla baba lan«. Na kolovratu bomo predle nit, nato pa na statvah stkale pravo laneno platno.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Tri velike kadi so vsaj petkrat napolnili s svežo vodo ...
Hajdinčanke prisostvovale pranju volne in žetvi lanu
Na predvečer dneva državnosti, 24. 6. 2014, se je nekaj članic Društva žena in deklet občine Hajdina udeležilo posebnega opravila, ki ga pri nas ne poznamo. Obiskale smo Kmetijo tete Marte v Cerovcu Stanka Vraza.
Župan čestital nogometnim prvakom
Konec junija je bil v prostorih občine Hajdina sprejem starejših dečkov U-15 nogometne šole Golgeter Hajdina. Osvojili so naslov prvaka v sezoni 2013/2014 v MNZ Ptuj.
Ekipa starejših dečkov U-15 NŠ Golgeter Hajdina - prvaki sezone v družbi župana Glažarja in njegovih so- Zmagovalna majica tudi za prvega moža občine delavcev	Hajdina
Za ta izjemni uspeh jim je čestital valne ekipe Bojana Piška in predse-	Besedilo in foto: TM
župan mag. Stanislav Glažar, ki je na dnika ŠZ Hajdina Sandija Mertlja. sprejem povabil tudi trenerja zmago-
43
September 2014
Nogometni začetek poletnih počitnic
Športna zveza občine Hajdina je skupaj z Otroško nogometno šolo Golgeter Hajdina uspešno organizirala že 14. Poletno šolo nogometa za otroke, stare od 5 do 13 let. Tudi letošnje brezplačne šole nogometa se je udeležilo ogromno število otrok - več kot 130, tudi deklice so bile prisotne - ki so se v prvem tednu letošnjih počitnic »podili« po dveh igriščih NK Hajdina.
Osnovni namen šole je bil popestritev oz. zapolnitev prostega časa najmlajšim, zabava za otroke ter ne nazadnje tudi navdušiti čim več mladih za aktivno igranje nogometa. Strokovni kader so večinoma sestavljali trenerji domače (občinske) nogometne šole Golgeter Hajdina, ki so takšnih projektov iz preteklosti že vajeni. Kljub velikemu zanimanju otrok, ki so na »tedensko nogometno zabavo« prišli tudi iz krajev izven občine Hajdina (Ptuj, Zlatoličje, Videm in Kidričevo), je bilo po organizacijski plati za projekt odlično poskrbljeno, otroci so se primerno zabavali, igrali nogomet in druge »nogometne igre«. Zadnji dan šole je sledil vrhunec, zabava z žonglerjema bratoma Ma-lek, animacija z baloni, pice, skupinsko fotografiranje za zgodovino in podelitev spominskih majic vsem otrokom udeležencem. Otroci so bili seveda z vsem ponujenim zelo zadovoljni, navdušenja niso skrivali niti njihovi starši. Vsi skupaj so obljubili, da se bodo še vrnili k temu projektu, velika večina udeležencev pa, da bodo redno igranje nogometa nadaljevali v Otroški nogometni šoli Golgeter Haj-dina.
Vsekakor je to zelo spodbudno za nadaljnji razvoj te šole, ki sedaj, po sedmih letih delovanja, »drvi« k novim in višjim ciljem naproti. Da ne bo pomote, naši cilji niso usmerjeni
zgolj v doseganje najboljših možnih rezultatov na najvišjih nivojih ob strogem discipliniranju otrok in staršev ter nemajhni mesečni članarini, ravno obratno. Tudi z »večletno nogometno zabavo za otroke, mladostnike in tudi za starše« je ob kakovostnem delu ter majhnem in sprejemljivem finančnem vložku možno doseči pozitivne učinke. Poiščite nas, smo vam na voljo. V imenu staršev in otrok pa hvala občini Hajdina za prijeten začetek letošnjih počitnic.
Športna zveza občine Hajdina Foto: Matija Brodnjak
44
Od 30. junija do 4. julija je v občini Hajdina potekala že tradicionalna poletna šola tenisa. Petindvajset po-čitnikarjev v starosti 6-14 let se je družilo na teniškem igrišču Goya centra v Hajdošah. Tudi za letošnjo organizacijo poletne šole je poskrbel TK Skorba pod pokroviteljstvom Športne zveze Hajdina, počitnikarji pa so skupaj preživeli nekaj prijetnih trenutkov in se o tenisu tudi marsičesa naučili.
TM
Udeleženci letošnje poletne teniške šole z mentorji
Foto: arhiv TK
Gerečja vas in Hajdina tudi v novi sezoni v Superligi
Lokalni derbi jesenskega dela Superlige 2014/15 med Hajdino in Gerečjo vasjo so v svojo korist odločili gostje iz Gerečje vasi.
Septembra se je začela nova sezona 2014/15 tekmovanj pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Tudi v letošnji sezoni bo v ligah tekmovalo pet ekip z območja občine Hajdina. Ekipi Gerečja vas in Hajdina bosta tudi letos tekmovali v Superligi.
V 2. krogu, ki je bil na sporedu 8. 9., sta se v lokalnem derbiju že pomerili med seboj. Na Hajdini so slavili gostje z rezultatom 3 : 4. Hajdina - Gerečja vas 3 : 4 (0 : 2) Strelci: 0 : 1 Adedoja (8.), 0 : 2 Leben (29.), 0 : 3 Rozman (49.), 1 : 3 J. Zupanič
(59.), 1 : 4 Rola (62.), 2 : 4 Gaiser (64.), 3 : 4 Črnko (75., z 11-m). Hajdina: Ž. Zupanič, Črnko, Travnikar, Cebek, Ficko, Horvat, Gaiser, Metličar, Štumberger, Ornik, Veličkovič. Rezerve: Megla, Krajnc, Prelog, Sarkočevič, J. Zupanič, Merc, Kurež. Trener: Igor Levstik.
Gerečja vas: Stegne, Strel, Gabrovec, Lončarič, Krajnc, Sagadin, Rozman, Adedoja, Jazbec, Boškovič, Leben. Rezerve: Šerdoner, A. Šešo, N. Šešo, Rola, Popovič, Lešnik, Kokot. Trener: Igor Vorih.
Rdeči karton: Horvat (64.). Višje ambicije so pred sezono izrazili v Gerečji vasi, kjer si želijo osvojiti mesta na vrhu ali tik pod njim. Bolj zadržani so na Hajdini, kjer bi bili zadovoljni tudi z uvrstitvijo v sredino prvenstvene razpredelnice. V ligi sicer nastopajo še ekipe Središče ob Dravi, Ormož, Videm, Stojnci, Bukovci, Boč Poljčane, Apače in Cirkulane. V 1. ligi MNZ Ptuj iz občine Hajdina nastopa ekipa Skorbe, v 2. ligi pa ekipi Hajdoše in Slovenja vas.
JM, Štajerski tednik
45
September 2014
V Slovenji vasi najboljši Leskovec
Prizadevni člani ŠD Slovenja vas so 9. in 10. avgusta organizirali memorialni turnir v velikem nogometu, na katerem je nastopilo osem ekip: Hajdoše, Skorba, Grajena, Rogoznica, Leskovec, Tržec, Hajdina in Slovenja vas.
V soboto so bile odigrane tekme predtekmovanja, v nedeljo pa oba polfinala in finale. Prvo mesto so osvojili igralci NK Leskovec, ki so v zanimivem finalnem obračunu po streljanju enajstmetrovk - po rednem delu je bil izid 0 : 0 - ugnali ekipo NK Hajdina. Tretje mesto je zasedel NK Tržec, četrto pa domača ekipa Slovenje vasi. Najboljše tri ekipe so prejele pokale, zmagovalna ekipa pa tudi velik prehodni pokal.
JM
Na turnirju v Slovenji vasi je slavila ekipa iz Leskovca. Foto: JM
Trije Draženčani na triatlonu
Tisti, ki redno kolesarite ali se sprehajate po poteh v občini, ste zagotovo na- Dnevnikovega triatlona, ki je 21. ju-leteli na čudovito urejen športni park v Gerečji vasi, urejeno okolico športnih nija p°tekal v Marini ^torot so se objektov. Ne gre spregledati tudi čudovitega cvetja v klubskih barvah.	udeležili tudi trije športniki iz Dra-
Vsa leta se za urejenost športnega parka trudijo tako ustanovitelji kot tudi aktivni člani društva ter simpatizerji nogometnega kluba. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da so člani društva s skupnimi močmi v zadnjem času veliko vložili tudi v urejenost notranjosti klubskih prostorov. S pomočjo ženskih rok pa je podoba celotnega športnega parka postala tako rekoč vzorna. Mogoče lahko postane tako vzorno urejen športni park motivacija tudi drugim občanom in članom različnih društev in klubov, da je z malo volje in truda mogoče poskrbeti tudi za lepšo urejenost tovrstnih objektov in površin v domači občini.
Besedilo in foto: MI
Čudovito urejen športni park v Gerečji vasi si zasluži prav posebno pohvalo.
46
Cvetoč športni park v Gerečji vasi
žencev. Tadej Kaučevič je tekmoval v plavanju, Blaž Peklič v kolesarjenju in David Kozel v teku.
(Z leve): David, Tadej in Blaž so na triatlonu osvojili zlato medaljo. Foto: arhiv Kaučevič
Sicer je bil to štafetni triatlon in vsak je tekmoval v svoji skupini, končni rezultat pa jim je prinesel najvišje mesto in zlato medaljo. Zmaga je tudi dobra popotnica za prihodnja tekmovanja, na katera se podaja mlada ekipa.
TM
September 2014
Poletne igre SOS
Ekipa občine Hajdina
Skupnost občin Slovenije (SOS), ki združuje slovenske občine, je v sodelovanju z občino Hajdina organizirala že 5. poletne igre zaposlenih v občinskih upravah in občinskih funkcionarjev. Igre so potekale v petek, 20. junija 2014, v novem športnem parku ob Osnovni šoli Hajdina. Sodelovalo je devet ekip, ki so se pomerile v malem nogometu, odbojki na mivki in odbojki v dvorani. Uvodni pozdrav in podelitev pokalov sta pripadla domačemu županu mag. Stanislavu Glažarju. Pri dvoranski odbojki je bila najuspešnejša ekipa občine Kungota pred ekipama Maribora in Kočevja. Prvo mesto v odbojki na mivki je dosegla ekipa občine Domžale, druga je bila ekipa Mestne občine Ptuj, tretje me-
Ekipa občine Domžale
sto pa je dosegla ekipa Mestne občine Maribor.
Še posebej zanimiva je bilo pri turnirju v malem nogometu na umetni travi, kjer so bili zmagovalci iz Mestne občine Ptuj pred Mestno občino Maribor in domačo ekipo »občinarjev« s Hajdine. Po razglasitvi rezultatov je sledilo prijetno druženje vseh udeležencev srečanja.
S strani udeležencev iger in Skupnosti občin Slovenije so bile izrečene pohvale za odlično organizacijo in za sodoben športni park, ki omogoča športno dejavnost tekmovalcem in rekreativcem v različnih športnih panogah.
Maja Leber
Predstavniki iz občine Kungota
Mariborčanom ni pomagala niti podpora župana dr. Andreja Fištravca.
Ekipa Mestne občine Ptuj
47
September 2014
Hajdinski planinci kljub muhastemu poletju v gorah
Letošnje poletje ni bilo tako naklonjeno obisku gora kot lansko, saj je muhasto vreme odgnalo marsikaterega planinca, še posebej večje skupine. Kljub temu je članicam in članom Planinskega društva Hajdina uspelo izpeljati nekaj odmevnih tur tudi v visokogorje. Seveda je največ članov in članic društva visokogorje obiskovalo individualno, o nekaterih obiskih niti nimamo podatka, saj so se nekateri odločali za obisk gora zadnji hip, glede na vremenske pogoje. Je pa novost, da so se nekateri člani in članice v nekaj primerih raje odpravili ob sobotah na morje.
Junaki vzpona na Košutnikov turn
Pred Domžalskim domom na Veliki planini
Junija sta bila organizirana dva pohoda: Smrekovec-Golte in na Trdinov vrh. V nedeljo, 15. junija, smo se odpeljali na Koroško, do Andrejevega doma na Slemenu, in se odpravili do koče na Smrekovcu. Pot nas je vodila po lepi gozdni poti, ki je bila na nekaterih delih kar močno strma. Med potjo smo uživali gozdne sadeže, predvsem borovnice. Koča na Slemenu in koča na Smrekovcu spadata v Slovensko planinsko pot, ki vodi iz Maribora do Triglava in naprej do Ankarana. Pri koči na Smrekovcu na 1377 m smo imeli daljši počitek, kjer smo v čudovitem in sončnem vremenu uživali v gorskem zraku. Pot smo nadaljevali v smeri koče na Golteh. Skupne hoje je bilo nekje šest ur, vsi smo jo brez težav zmogli. JUNIJA NA TRDINOV VRH V soboto, 28. junija, smo se skupaj s Planinskim društvom Haloze iz Vidma podali na Trdinov vrh. V lepem, sončnem vremenu smo imeli počitek pred kočo na Gospodični, kjer smo se okrepčali z malico, tako da smo brez
Na poti na Trdinov vrh skupaj s planinci PD Haloze Videm
težav osvojili Trdinov vrh, na katerem stojita znameniti stolp in cerkvica sv. Jere. Zraven naše cerkvice stoji še ena cerkvica, ki je v lasti sosednje Hrvaške.
V	krožni poti smo se v popoldanskih urah vrnili v dolino, kjer smo imeli avtobus, in v prijetnem druženju s planinci iz Vidma po poti domov preživeli čudovit dan.
V	soboto, 19. julija, smo obiskali Veliko planino. Po izstopu iz avtobusa in kratki malici smo se podali po kratki in strmi poti na vrh Velike planine. Po postanku na Črnuški koči in na Domžalskem domu smo se podali po planini, kjer smo ves dan uživali na pašnikih in ob pastirskih kočah, ob poslušanju zvoncev velikega števila krav, ki so se pasle po planini.
V	nedeljo, 17. avgusta, smo se odpravili na pobočje Košute, kjer smo se povzpeli na Košutnikov turn (2133 m). Preden osvojiš vrh, je treba premagati kar nekaj skalnatih vrhov. Start je bil izpred planšarske koče na planini Pun-
gart. Pot spada med zelo zahtevne, je pa varovana s klini in jeklenimi vrvmi za prijem. Nekatere planinke so ugotovile, da je vzpon na Triglav mala malica proti vzponu na Košutnikov turn. Nekaterim je zadrhtelo telo na pogled v dolino in na strmo pot, ki je bila pred nami. Z vrha je bil čudovit razgled na okoliške vrhove: Storžič, Krvavec, Grin-tavec, Dolgi hrbet ... Ob dobrem vodenju vodnika Jožeta Voha, ki je hrabril in pomagal nekaterim planinkam, se je ta vzpon nekaterim močno vtisnil v spomin, seveda v pozitivnem smislu. Pohod smo končali po sedmih urah hoda na Planini v planšarski koči Dolga njiva v Jelendolu. Takšne ture je vsekakor treba ponoviti.
Med pohodi je treba omeniti še Marijin pohod s Hajdine preko Vidma in Jan-škega Vrha do Ptujske Gore. Vse fotografije z omenjenih pohodov najdete na spletni strani www.pdhaj-dina.com.
Besedilo in foto: Slavko Burjan
48
September 2014
Obkanalski krivolovci organizirali dve tekmovanji
Obkanalski krivolovci, ki spadajo v ribiško sekcijo ŠD Slovenja vas, so bili aktivni tudi v času počitnic. Ob rednem delu, ko vzorno skrbijo za okolico ribnika med Slovenjo vasjo in Hajdošami, so poleti organizirali ribiški tekmovanji.
Kljub kislemu vremenu so ribiči uživali v naravi.
Na drugem tekmovanju, ki je bilo na sporedu konec avgusta, se je pomerilo 24 ribičev, ki so se potegovali za lepe pokale. Največ ribiškega znanja (in sreče) je tokrat pokazal (imel) Janko Kolarič iz Gerečje vasi, tik za njim sta se uvrstila Vlado Tomčič in Darko Satler. Ribiči iz Slovenje vasi pa ne bodo mirovali niti v oktobru, saj bodo takrat izpeljali nasle-
Najboljša trojica (z leve) Vlado Tomčič, Darko Satler in Janko Kolarič na ribiškem tekmovanju, v ospredju je Milan Furek, vodja Obkanalskih krivolovcev. Foto: JM
dnje tekmovanje, na katerega že sedaj vabijo vse tiste, ki radi primejo v roke ribiške palice.
JM
DU Hajdina na poletnem planinskem potepu po Pohorju
Hajdinski upokojenci so se 26. avgusta za en dan preselili na pohorski teren. Obiskali so Pajkov dom, po malici pa so se odpravili do Belvija, kjer so si ogledali tudi okolico zgornje postaje pohorske vzpenjače.
Vmesni čas so nekateri namenili tudi iskanju gob, drugi so se odpravili na krajši sprehod, vsi pa so bili kljub hladnemu vremenu dobre volje - ta se je še stopnjevala na samopostrežnem piknik kosilu, ki so jim ga pripravili na Pajkovem domu po vrnitvi z ogleda pohorskih znamenitosti. Malo je k temu pripomogel tudi muzikant, ki je večino navdušil, da so zaplesali in se s tem tudi malo ogreli.
Silvestra Brodnjak Foto: Zdravko Babič
49
September 2014
Aninih častitljivih 90 let
V Hajdošah pri Kacijanovih in Polančevih je bilo na letošnjo Anino soboto, 26. julija, še posebej slovesno. Okrogli jubilej sta skupaj praznovali mama Ana -90 let in hčerka Anica - 60 let, nazdravili pa sta v krogu družine in prijateljev.
Ana nekoč, v mladih letih
Slavljenka Ana Kacijan na domačem hišnem pragu, kjer pogosto pričaka svoje najdražje.
Ano Kacijan v Hajdošah in okolici pozna veliko ljudi, saj je pri svojih 90 letih še zmeraj polna energije in moči. Njena zelena hiška nedaleč od hajdo-ške kapele je zmeraj skrbno urejena in bogata s cvetjem, kljub letom pa še z veseljem poprime za mnoga kmečka dela. Četudi ji v življenju po smrti moža Franca ni bilo nič podarjeno, je bila pogumna, delavna in se je s hčerkama Anico in Milico dobra znašla. Na jesen življenja so njena velika ljubezen vnuki in še posebej štirje pravnu-ku Zala, Eva, Jan in Tilen. Čestitamo slavljenki!
TM
Zlatoporočenca Žumer v družbi prič, hčerke Milene in sina Dušana, ter podžupana Andreja Tkalca, zapisnikarja Franca Krajnca in p. Janeza Ferleža Foto: Vid Likavec
Zlati ženin Anton Žumer se je rodil leta 1939 v Hajdošah, zlata nevesta Hilda, z dekliškim priimkom Saf, pa leta 1943 na Drstelji. Njuna odločitev pred pol stoletja, poročila sta se 12. septembra 1964 na Ptuju, ni bila le mladostna potrditev pripadnosti drug drugemu, bilo je mnogo več. Ustvarila sta si dom in družino v Hajdošah, na moževi domačiji, kar je bilo odsev njune ljubezni, sreče in življenjskih pričakovanj. Uresničila sta mnoge skupne sanje, veliko garala in se trudila, da je bila njuna družina srečna in zadovoljna. Srečo in zaslužek sta iskala tudi v tujini, bila sta zaposlena, Anton v današnjem Talumu, Hilda na ptujskem sodišču, veliko dela in skrbi pa sta imela tudi doma, kjer so ju osrečevali njuni otroci Zvon-ko, Milena in Dušan. Težka in odgovorna je bila njuna skupna življenjska pot, na kateri sta se srečala tudi z žalostjo, ko
Zlata poroka zakoncev
v
Zumer iz Hajdoš
V	krogu svoje družine in prijateljev sta v soboto, 13. septembra, v cerkvi sv. Martina na Hajdini zlati zakonski jubilej praznovala Anton in Hilda Žumer iz Hajdoš 7a. Civilni obred zlate poroke je vodil podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec, ki je skupaj z zapisnikarjem Francem Krajncem zlatoporočencema izročil sliko - darilo občine in jima čestital ob visokem jubileju. Zlato poročno mašo je daroval p. Janez Ferlež iz župnije sv. Vida.
sta v prometni nesreči izgubila sina Zvonka. Trdna volja, vera in povezanost so jima zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost v 50 letih skupnega življenja.
V	prostem času sta zmeraj počela veliko zanimivega, še danes pa sta izjemna pletarska mojstra in učitelja pletarstva, na kar so njuni domači še kako ponosni. Že vrsto let pridelujeta ameriški slamnik, Anton je tudi ljubitelj domače trte in dober kletar, oba pa sta včlanjena v domača društva, kjer imata svoj krog dobrih prijateljev. Na jesen življenja so njuna velika sreča vnuki Ana, Aljaž in Živa. Zlatoporočencema iskrene čestitke in dobre želje tudi iz uredništva Hajdinčana!
TM
50
September 2014
Janja Bračko - regionalni koordinator projekta Simbioza giba 2014 za Podravje
Janja Bračko, univ. dipl. pravnica, prihaja iz Slovenje vasi. Zaposlena je v odvetniški pisarni ter kot predavateljica in prevajalka latinskega jezika. Prav tako sodeluje kot tutor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer opravlja tudi doktorski študij.
Janja aktivno sodeluje v različnih društvih: je aktivna članica Turističnega društva Mitra Hajdina in Planinskega društva Ptuj, aktivna članica politične stranke SD Hajdina, Mladega foruma SD Maribor in Ženskega foruma SD Maribor, prav tako sodeluje v Občinski volilni komisiji Občine Hajdina. Je tudi članica mednarodnega združenja mladih pravnikov ELSA in članica humanitarnega društva Pravo za vse, ki s pravnimi nasveti pomaga socialno ogroženim državljanom. Že vrsto let pomaga kot prostovoljka v Materinskem domu Maribor in društvu Hospic Maribor. Je tudi strokovna sodelavka društva Beli obroč Slovenije, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj. V letih 2011, 2012 in 2013 je pomagala kot prostovoljka v projektu Simbioza, letos pa sodeluje kot regionalni koordinator projekta Simbioza giba za celotno Podravje.
LETOS BO SIMBIOZA GIBALA
Letos smo namreč pripravili nov vseslovenski medgeneracijski projekt, poimenovan Simbioza giba. Od 13. do 19. oktobra 2014 bodo lahko starejši spoznavali nove športe in se udeležili različnih vadb vsak dan med 10. in 11. uro ter med 17. in 18. uro.
E
Simbioza od leta 2011 povezuje Slovenijo. Socialna inovacija, ki je združila modrost in mladost ter pokazala, da je medgeneracijsko sodelovanje prava smer prihodnosti, je v računalniške delavnice vključila več kot 20.000 ljudi. Simbioza je v treh letih povezala več kot 15.000 starejših in 9000 mladih po vsej Sloveniji v vseslovenski akciji računalniškega in internetnega opismenjevanja.
Snovalci Simbioze verjamemo, da je prav, da pozitivno energijo tedenske akcije ohranimo. Želimo ustvarjati družbo, kjer mladi spoznavajo, kakšno bogastvo modrosti se skriva v starejših, in kjer starejši verjamejo v prihodnost, predvsem zaradi solidarnih mladih, ki ponudijo roko sodelovanja v tednu v oktobru.
Naša želja je, da odpremo športne objekte in ponudimo priložnost, da starejši spoznajo nove športe in se od 13. oktobra do 19. oktobra 2014 udeležijo različnih vadb vsak dan med 10. in 11. uro ter med 17. in 18. uro. S projektom Simbioza giba želimo biti zgled celotni Sloveniji. Na noge želimo dvigniti vse, ki so čakali na pravi trenutek. To bo teden, ki bo lahko marsikomu spremenil življenje. To bo teden, ki
Prijave za udeležbo na športnih vadbah bodo mogoče od 15. septembra 2014 preko spletne strani www.simbioza.eu ali pri regionalni koordinatorici Janji Bračko (041 277 841). Vljudno vabljeni.
bo predramil mlajše generacije in spomnil starejše, da obstaja tisto nekaj, kar jih združuje; da lahko vedno in povsod govorijo isti jezik. Jezik zdravja, pravega načina življenja, sreče, trenutkov in funkcionalnih teles, ki ne poznajo in priznavajo let. Jezik, ki za svoje izražanje in sporazumevanje ne potrebuje besed. Jezik, ki mu pravimo gibanje. Osrednji namen akcije je omogočiti starejšim pozitivno izkušnjo gibanja in spoznavanja novih športov, združevati generacije, krepiti samozavest, predvsem pa ozaveščati o zdravem načinu življenja in udeležence motivirati za nadaljnje gibanje. Glavni cilj pa je starejšim ponuditi priložnost, da spoznajo nove vadbe ali se znova preizkusijo v tistih, ki so jih nekoč že izvajali. Mladi jih bodo pri tem vodili in se skupaj z njimi gibali.
Vodstvo Simbioze
V hvaležen spomin
1.	Milan Topolovec, Zg. Hajdina 145a, roj. 13.7.1959, umrl 21.6.2014.
2.	Ema Sagadin, Slovenja vas 72, roj. 20.2. 1945, umrla 7.7.2014.
3.	Franc Krajnc, Zg. Hajdina 139, roj. 25. 10. 1928, umrl 9.7.2014.
4.	Leopold Horvat, Zg. Hajdina 65, roj. 19. 10.1926, umrl 11.7.2014.
5.	Anton Vidovič, Zg. Hajdina 176, roj. 16.5. 1936, umrl 16.7.2014.
6.	Josip Lesjak, Sp. Hajdina 42, roj. 4.3. 1931, umrl 2.8.2014.
7.	Marija Žnidar, Gerečja vas 66, roj. 9.12. 1923, umrla 13.8.2014.
8.	Martin Stopinšek, Zg. Hajdina 11a, roj. 30.5.1952, umrl 19.8.2014.
9.	Marija Lesjak, Sp. Hajdina 23, roj. 14.8.1928, umrla 27.8.2014.
10.	Marija Pauko, Gerečja vas 71a, roj. 22.3. 1935, umrla 28.8.2014.
11.	Stanislav Skrbinšek, Zg. Hajdina 95, roj. 5.4.1933, umrl 29.8.2014.
51
September 2014
LOKALNE VOLITVE 2014
DeSUS
Občinski odbor Hajdina
Naši kandidati za Občinski svet Občine Hajdina
V volilni enoti 1
Zajema vasi: Draženci, Sp. Hajdina in Zg. Hajdina
1.Anton	Cestnik
2.Marija	Emeršič
3.	Karl Furek
4.Marija	Repič
5.Ciril	Drevenšek
6.Marta	Sitar
Spoštovane volivke, spoštovani volivci!
Sporočam vam, da si želimo še naprej aktivno delovati v občinskem svetu, in to nepristransko, iskreno in predvsem pošteno. Zato vas vabimo na volitve, ki bodo 5. oktobra 2014. Odločite se za stranko DeSUS in obkrožite št. 1.
Le tako boste dali svoj glas stranki, ki ni koruptivna in je druga največja stranka v vladi.
Anton Cestnik, predsednik
DeSUS OO Hajdina daje podporo kandidatu za župana Janku Mercu.
V volilni enoti 2
Zajema vasi: Gerečja vas, Hajdoše, Skorba in Slovenja vas
1.Alojz	Šijanec
2.Marija	Miklaužič
3.Rudolf	Sagadin
4.Jožica	Butolen
5.Rudolf	Čelan
6.Marija	Kiselak
7.Franc	Butolen
Naročnik oglasa: DeSUS OO Hajdina
OBVESTILO
Strankam in kandidatom za župana, ki so nam poslali že izdelane predstavitve, besedil nismo lektorirali.
Uredništvo Hajdinčana
52
September 2014
Naročnik oglasa: Nestrankarska lista za razvoj Občine Hajdina
53
September 2014
KANDIDATI ZA OBČINSKE SVETNIKE
VOLILNA ENOTA 1
1.	Ivo RAJH (Draženci)
2.	Danica HERNEC (Zg. Hajdina)
3.	Andrej TKALEC (Zg. Hajdina)
4.	Anita ZUPANIČ (Sp. Hajdina)
5.	Slavko PESEK (Draženci)
VOLILNA ENOTA 2
1.	Karl SVENŠEK (Gerečja vas)
2.	Zdenka ORNIK (Hajdoše)
3.	Ivan VEGELJ (Slovenja vas)
4.	Viktorija KLANEČEK (Skorba)
5.	Jožica LEŠNIK (Gerečja vas)
6.	Janko MALINGER (Gerečja vas)
Stranka SLS je v Občini Hajdina prepoznavna kot stranka zanesljivih, odgovornih,
poštenih in dela vajenih ljudi.
NADGRAJUJEMO DOSEŽENO
(glavni poudarki iz programa OO SLS Hajdina 2014-2018) • ohranjajmo dobre medsebojne odnose
•	zaključimo izgradnjo kanalizacije
•	ostanimo občina obdelanih polj
• postanimo občina brez brezposelnih, le tako bomo občina zadovoljnih in srečnih ljudi
54
September 2014
Politične stranke: Slovenska demokratska stranka (SDS), Socialni demokrati (SD) in Slovenska ljudska stranka (SLS) so se na lokalnem nivoju združile in predlagale skupnega kandidata za župana na lokalnih volitvah 2014. Ob predlagateljih je podpornik tudi Nova Slovenija (N.Si).
Osnovni poudarki iz dogovora o sodelovanju: -v- skupno nastopanje političnih strank;
sodelovanje v interesu občanov že v preteklem mandatu;
-<>• uravnotežen razvoj vseh delov in področij občine; •v" strokoven in sistematičen pogled na razvoj občine; "v> sestavo odborov in komisij glede na strokovnost in
ne politično pripadnost; -v* odprtost za vse predloge in pobude.
Osnovne smernice programa:
-v> Realizacija strategije trajnostnega razvoja občine
-	oblikovanje strokovnih timov;
-	strategija in vizija razvoja po posameznih področjih;
-	realizacija občinske uprave v skladu s sprejetim vsakoletnim proračunom.
-v* Uravnotežen razvoj vseh delov občine
-	infrastruktura (kanalizacija, vodovod, ceste, razsvetljava, pločniki, kolesarske poti, umirjanje prometa,..);
družbene dejavnosti (kultura, šport, zdravstvo, šolstvo, predšolska vzgoja, socialno varstvo, znanost,..); ustvariti pogoje in pospešiti izgradnjo doma starejših občanov in večnamenske dvorane; gospodarstvo (razvoj gospodarskih družb in nove zaposlitve, industrijska cona); ustvarjati pogoje za razvoj turizma, trgovine in podjetništva;
vzpodbujanje razvoja kmetijstva in subvencije kmetom za zemljišča na vodovarstvenih področjih; varstvo okolja in požarno varstvo dvigniti še na višji nivo;
zagotoviti osnovne pogoje za delo naših društev na vseh področjih; nadaljevati z urejanjem vaških središč; ureditev gasilskih, športnih, verskih in kulturnih prostorov ter igrišč za otroke; aktivno izrabljanje prostega časa za vse starostne kategorije;
zagotoviti celostno podobo občine in njeno promocijo.
Organizacija tradicionalnih prireditev (lokalna skupnost, društva)
Lokalno samoupravo približati občanu vaški odbori;
predloge, pobude in konkretne projekte pridobivati od občanov.
Vzpostaviti informacijsko-komunikacijski sistem
poskrbeti za boljše in pravočasno obveščanje o občinskih odločitvah; omogočiti vsem občanom pridobiti informacijo o dogajanju.
Učinkovitost občinske uprave občinska uprava je servis za občane; hitrejše reagiranje na izpostavljeno problematiko.
Zagotoviti sredstva iz državnih in evropskih virov
racionalno trošiti proračunska sredstva; oplemenititi sredstva in zagotoviti delež prihodkov iz drugih virov (državni in razpisi EU).
Osnovna želja je zagotoviti hitrejši in uravnotežen razvoj vseh delov naše občine. Ne želimo dajati nerealnih in lažnih predvolilnih obljub kot je to navadno pred volitvami, ampak želimo zagotoviti višjo kakovost življenja vseh občanov naše lokalne skupnosti.
mag. Stanislav Glažar, kandidat za župana občine Hajdina

x O O
—I
1/1
'c >u o
Mag. Stanislav Glažar je na letošnjih lokalnih volitvah tudi kandidat SLS. V 00 SLS Hajdina smo prepričani, da lahko s svojim dosedanjim delom in izkušnjami veliko doprinese k napredku občine Hajdina na vseh področjih življenja in dela. Blizu nam je njegov program, v katerem daje velik poudarek sodelovanju v interesu občanov in enakomernemu razvoju v vseh naseljih občine, bistvenega pomena pa je tudi skrb za višjo kakovost življenja v lokalni skupnosti.
55
September 2014



•' Si^g gsí i
Skupaj za Hajdino
z listo Socialnih demokratov:
I. volilna enota
1.	Uroš Gojkovic
2.	Ksenija Cebek
3.	Viktor Markovič
4.	Valerija Mere
5.	Nataša Mesaric
6.	Martin Šterbal
II. volilna enota
1.	Ivan Ogrinc
2.	Suzana Simonič
3.	Vladimir Abraham
4.	Aleksandra Gašljevič
5.	Stanislav Jambrovič
6.	Nataša Gmajner
7.	Milan Furek
8.	Nina Petek
56
September 2014
i<*«nik* ijudik» (UÉniia
«J
mag. Stanislav Glažar
za župana
Politične stranke Slovenska demokratska stranka (SDS), Socialni demokrati (SD) in Slovenska ljudska stranka (SLS) so se na lokalnem nivoju združile in predlagale skupnega kandidata za župana na lokalnih volitvah 2014. Ob predlagateljih je podpornik tudi Nova Slovenija (NSi).
Osnovni poudarki iz dogovora o sodelovanju: ^ skupno nastopanje političnih strank, ^ sodelovanje v interesu občanov že v preteklem mandatu,
^ uravnotežen razvoj vseh delov in področij občine, ^ strokoven in sistematičen pogled na razvoj občine, ^ sestava odborov in komisij glede na strokovnost in ne
politično pripadnost, ^ odprtost za vse predloge in pobude.
Osnovne smernice programa ^ Realizacija strategije trajnostnega razvoja občine
-	oblikovanje strokovnih timov,
-	strategija in vizija razvoja po posameznih področjih,
-	realizacija občinske uprave v skladu s sprejetim vsakoletnim proračunom.
^ Uravnotežen razvoj vseh delov občine
-	infrastruktura (kanalizacija, vodovod, ceste, razsvetljava, pločniki, kolesarske poti, umirjanje prometa ...);
-	družbene dejavnosti (kultura, šport, zdravstvo, šolstvo, predšolska vzgoja, socialno varstvo, znanost ...);
-	ustvariti pogoje in pospešiti izgradnjo doma starejših občanov in večnamenske dvorane;
-	gospodarstvo (razvoj gospodarskih družb in nove zaposlitve, industrijska cona);
-	ustvarjati pogoje za razvoj turizma, trgovine in podjetništva;
-	spodbujanje razvoja kmetijstva in subvencije kmetom za zemljišča na vodovarstvenih območjih;
-	varstvo okolja in požarno varstvo dvigniti še na višji nivo;
-	zagotoviti osnovne pogoje za delo naših društev na vseh področjih;
-	nadaljevati urejanje vaških središč;
-	ureditev gasilskih, športnih, verskih in kulturnih prostorov ter igrišč za otroke;
-	aktivno izrabljanje prostega časa za vse starostne kategorije;
-	zagotoviti celostno podobo občine in njeno promocijo;
-	organizacija tradicionalnih prireditev (lokalna skupnost, društva).
^ Lokalno samoupravo približati občanu
-	vaški odbori,
-	predloge, pobude in konkretne projekte pridobivati od občanov.
^ Vzpostaviti informacijsko-komunikacijski sistem
-	poskrbeti za boljše in pravočasno obveščanje o občinskih odločitvah;
-	omogočiti vsem občanom pridobiti informacijo o dogajanju.
^ Učinkovitost občinske uprave
-	občinska uprava je servis za občane;
-	hitrejše reagiranje na izpostavljeno problematiko.
^ Zagotoviti sredstva iz državnih in evropskih virov
-	racionalno trošiti proračunska sredstva;
-	oplemenititi sredstva in zagotoviti delež prihodkov iz drugih virov (državni in razpisi EU).
Osnovna želja je zagotoviti hitrejši in uravnotežen razvoj vseh delov naše občine. Ne želimo dajati nerealnih in lažnih predvolilnih obljub, kot je to v navadi pred volitvami, ampak želimo zagotoviti višjo kakovost življenja vseh občanov naše lokalne skupnosti.
Mag. Stani kandidat za župana Obči
Socialni demokrati podpiramo kandidaturo skupnega županskega kandidata mag. Stanislava Glažarja, ker pooseblja temeljne vrednote programa Socialnih demokratov na Hajdini in bo svoje znanje in bogate izkušnje, ki si jih je pridobil na različnih družbenih področjih, uporabil za še hitrejši in enakomeren razvoj občine Hajdina ter višjo kakovost življenja vseh občank in občanov.
57
September 2014
58
September 2014
59
September 2014
Slovenska demokratska strank predstavlja listi kandidatov
Spoštovani občanke in občani, na lokalnih volitvah 5. oktobra bomo izbirali člane občinskega sveta, ki bodo naslednja štiri leta vodili našo občino. Ker se lahko ponašamo kot stranka s tradicijo, stranka, ki je osnovana na trdnih temeljih, stranka, ki v svojem programu ceni človeške vrednote in postavlja cilje, skupne vsej skupnosti, smo seveda preudarno in s skrbnostjo sestavili polni kandidatni listi za občinski svet. Zagotovili smo medgeneracijsko sožitje, saj nas zastopajo mladi, študentje kot tudi upokojenci. Z visoko izobrazbeno strukturo pa zagotavljamo strokovnost ter kakovost pri odločitvah v razvojnih aktivnostih občine.
Z našo kandidaturo na listi za občinski svet smo se javno izpostavili, kar je v današnjem času predvsem tvegano. Vendar smo mi to storili, ker vemo, da ZMOREMO in ZNAMO prevzeti ODGOVORNOST za sprejemanje odločitev, ki krojijo usodo naše občine. Zakaj? Ne bomo naštevali točk iz obširnega programa dela, ki je pri večini drugih strank sestavljen iz vsemogočih obljub, od katerih jih je le malo takšnih, ki so uresničljive, temveč bomo poudarili NAŠE VREDNOTE, s katerimi lahko zagotovimo, da bomo razvojno še vedno ob boku najuspešnejših občin v državi:
^ SLOZNOST: za uspešen razvoj in napredek občine kot skupnosti vseh nas se
moramo najprej notranje poenotiti, saj bomo le tako učinkoviti. ^ Zagotoviti AVTONOMIJO vsake vasi: vsaka vas gradi in oblikuje svojo
značilnost, zato je treba prisluhniti slehernemu mnenju ter sprejemati ideje tudi različno mislečih članov naše skupnosti. ^ Zagotovitev SOCIALNE VARNOSTI slehernega občana oz. občanke.
« Investicije v PRAVE PROJEKTE: pomembno je, da skupaj usmerimo energijo v tiste aktivnosti, ki bodo prinašale dodano vrednost v gospodarskem, socialnem, kulturnem, športnem in drugih področjih. ^ Enakovredna vključitev MLADIH v dogajanje v občini ter jih na tak način motivirati, da gradijo svojo bodočnost doma, v naši skupnosti. ^ NENEHNI NAPREDEK: kljub temu da smo v zadnjem mandatu v občini dosegli znaten uspeh na pomembnih področjih, so izboljšave nenehna stalnica razvoja občine. ^ KULTURNI DIALOG: zagotavlja uspešno
komunikacijo različno mislečih in uresničevanje drznih ciljev.
V volilni enoti 1
(Draženci, Sp. Hajdina, Zg. Hajdina)
kandidirajo:
1.	Dr. Marjan LEBER,
Zg. Hajdina 159
2.	Ida MARKEŽ,
Zg. Hajdina 150
3.	Franc KRAJNC,
Sp. Hajdina 16a
4.	Katarina SKRBINŠEK,
Zg. Hajdina 159
5.	Dušan LAH,
Draženci 62
6.	Evelin ZELENIK,
Zg. Hajdina 11
Seveda bi si zatiskali oči, če bi dejali, da v naši občini ni resničnih težav in problematike. Slednje bomo uspešno premagali le, če bomo ENOTNI in skupaj iskali rešitve, kajti današnji čas še posebej kliče po enotnosti, ki zagotavlja stalni napredek.
Komu torej zaupati vodenje naših skupnih zadev, da nam bo vsem bolje? Odgovor je preprost. Potrebujemo ljudi s srcem in odgovornostjo, ljudi, ki imajo znanje in izkušnje ter so ustvarjalni in pripravljeni delati za skupno dobro.
V volilni enoti 2
(Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas)
kandidirajo:
1.	Mag. Stanislav GLAŽAR,
Hajdoše 38a
2.	Hilda BEDRAČ,
Hajdoše 43
3.	Uroš KRAJNC,
Skorba 57a
4.	Zlatka STRMŠEK,
Skorba 36c
5.	Uroš MATJAŠIČ,
Slovenja vas 32b
6.	Mojca DOBNIK,
Gerečja vas 3a
7.	Emil ŠTAGER,
Gerečja vas 2b
8.	Maja SKAZA,
Slovenja vas 42
- ZA HAJDINO, NAŠO OBČINO!
Spoštovani občanke, občani, na volitvah 5. oktobra ne prepuščajte odločitev drugim - udeležite se volitev - in če boste zaupali svoj glas nam tako, da boste zaokrožili številko 0 , se vam zahvaljujemo in obljubljamo, da vas ne bomo razočarali. Vaš glas bo dragocen prispevek za boljši jutri vseh v naši občini.

60
September 2014
mag.
Zakaj smo prepričani, da je mag. Stanislav Glažar najprimernejši za župana v naslednjem mandatu? Zato:
^ # ker je v preteklem mandatu izvrstno vodil občino ter zagotovil enakomeren razvoj vseh delov občine;
#	ker ima vse potrebne lastnosti dobrega vodje - skrbno in racionalno je razporejal občinski denar ter ravnal z občinskim premoženjem;
#	ker vsebuje človeške vrednote, značilne za uspešnega vodjo: poštenost, komunikativnost, inovativnost, kreativnost, razumnost, pripravljenost pomagati pomoči potrebnim;
#	ker je v preteklem mandatu presegel politične okvire strankarske pripadnosti in zagotovil složno delo članov občinskega sveta;
... # ker je med zaposlenimi v občinski upravi, v občinskem svetu in zavodih občine vzpostavil kulturni dialog in medsebojno zaupanje ter spoštovanje;
#	ker je aktiven na področju kulture, športa, gasilstva, šolstva in pomaga pri reševanju gospodarskih vprašanj,
#	ker je dosegel velik napredek pri prepoznavnosti občine;
#	ker vemo, da bo zagotovil realizacijo strateško pomembnih projektov iz razvojne strategije Občine Hajdina.
i



ZMAGUJEMO
- ZA HAJDINO, NAŠO OBČINO!
61
September 2014
Sprejem za številčno ekipo uspešnih gasilk in gasilcev
V prostorih občine Hajdina je bil v četrtek, 18. septembra, svečano obarvani večer, posvečen uspešnim tekmovalnim enotam iz PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas, ki sta ga pripravila župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Hajdina Ivan Glažar.
Za izjemen dosežek ob zaključku lige - članskem pokalnem tekmovanju za pokal Gasilske zveze Slovenije, za tri prva mesta, sta čestitala članicam A, članicam B in članom B, prav tako pa tudi starejšim gasilcem PGD Hajdoše, ki so v ligaškem tekmovanju za pokal GZS osvojili tretje mesto, in ekipi starejših gasilcev PGD Gerečja vas, ki so
bili na koncu peti.
Za izjemen uspeh je tekmovalcem čestital še Zvonko Glažar, podpovelj-nik GZS in poveljnik PGZ Ptuj, sprejema pa so se udeležili še: direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, podpoveljnika občinskega gasilskega poveljstva Franc Nahberger in Iztok Ogrizek, predsednik in poveljnik
PGD Hajdoše Davorin Vidovič in poveljnik Stane Žumer ter predsednik in poveljnik PGD Gerečja vas Aleš Purgaj in Uroš Paveo.
TM
Foto: Stanko Kozel
Uspešni gasilke in gasilci na sprejemu pri županu
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič, Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Kokol in Estera Korošec
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si
Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 33/2009, 13/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
62
September 2014
Olimpijskemu uspehu dodali tri nova zlata odličja
V Škofji vasi pri Celju je bilo v soboto, 13. septembra, zaključno člansko pokalno tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenije za leto 2014, združeno z memorialnim tekmovanjem Toneta Sentočnika. Po šestih pokalnih tekmovanjih, eno od teh je bilo tudi v Hajdošah, so razglasili najboljše tekmovalne enote letošnjega leta.
V ospredju so vse tri enote PGD Hajdoše, saj so se na najvišje mesto povzpele članice A, zmagovalke v svoji kategoriji so tudi članice B, zmage in zlate medalje v svoji kategoriji pa so se razveselili tudi člani. Vse tri enote so domov prinesle lepo število pokalov in praktičnih nagrad. STAREJŠI GASILCI IZ HAJDOŠ TRETJI V POKALNEM TEKMOVANJU
Teden dni pred članskim pokalnim tekmovanjem, v soboto, 6. septembra, pa je bilo na Prevaljah še zaključno tekmovanje starejših gasilcev in gasilk za pokal Gasilske
zveze Slovenije za leto 2014. V kategoriji starejših gasilcev je ekipa PGD Hajdoše dosegla odlično 3. mesto, končno 5. mesto pa so dosegli starejši gasilci PGD Gerečja vas. Čestitamo!
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
MEMORIALNO TEKMOVANJE! TONETA SENTOČNIKA
■ wiib in jbii ■ v vini in
POKALNO TEKMOVANJE^ GZ SLOVENIJE
'Iftr
■
* \
/iA
|
J ,
.<M>¿4 M & ¿¿tet*VtfM
' «t
: • "C:'
Zmagovalci članskega pokalnega tekmovanja za pokal GZS za leto 2014: članice A, članice B in člani B PGD Hajdoše na zaključni podelitvi v družbi predsednika GZS Jošta Jakša, podpoveljnika GZS Zvonka Glažarja ter predsednika in poveljnika PGD Hajdoše Davorina Vidoviča in Staneta Žumra
63
ŠPORTNE PRIREDITVE OB 16. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA
Ponedeljek, 6. oktober 2014 Ob 17.00	Občinsko prvenstvo v malem nogometu (člani) Organizator: KMN Draženci Kraj: umetna trava OŠ Hajdina
Torek, 7. oktober 2014 Ob 17.00	Občinsko prvenstvo v malem nogometu (veterani) Organizator: KMN Draženci Kraj: umetna trava OŠ Hajdina
Četrtek, 9. oktober 2014 Ob 14.00	15. občinsko prvenstvo v golfu za moške in ženske Organizator: ŠZ občine Hajdina Kraj: igrišče za golf na Ptuju
Sobota, 11. oktober 2014 Ob 9.00	Občinsko prvenstvo v tenisu (dečki in deklice) Organizator: Tenis klub Skorba Kraj: Goya center Hajdoše
Sobota, 11. oktober 2014 Ob 10.00	Kolesarjenje po občini Hajdina in izven nje Organizator: Kolesarska sekcija ŠD Slovenja vas Kraj: kolesarske poti po občini in izven nje
Petek, 17. oktober 2014 Ob 15.30	Tradicionalni nočni pohod na Donačko goro Organizator: Planinsko društvo Hajdina Kraj: odhod z avtobusom izpred občine Hajdina
Sobota, 18. oktober 2014 Ob 9.00	Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu (posamezno) Organizator: KMN Draženci Kraj: telovadnica OŠ Hajdina
Nedelja, 19. oktober 2014 Ob 15.00	Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina Organizator: ONŠ Golgeter Hajdina Kraj: igrišče ŠD Hajdina
Sobota, 25. oktober 2014 Ob 9.00	Občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe Organizator: LD Boris Kidrič Hajdina Kraj: strelski poligon na Zg. Hajdini
Petek, 31. oktober 2014 Ob 9.00	Občinsko prvenstvo v tenisu za člane (pari) Organizator: Tenis klub Skorba Kraj: Goya center Hajdoše
Ponedeljek, 3. november 2014 Ob 18.00	Občinsko prvenstvo v šahu Organizator: ŠD Gerečja vas Kraj: Gasilski dom Gerečja vas
Sreda, 5. november 2014 Ob 18.00	Turnir v vrtnem kegljanju (ekipno) Organizator: ŠD Nova Hajdina Kraj: paviljon v Športnem parku Nova Hajdina
Petek, 7. november 2014 Ob 18.00	Občinsko prvenstvo v kegljanju Organizator: ŠD Gerečja vas Kraj: kegljišče Deta center Ptuj
Sobota, 8. november 2014 Ob 9.00	Mednarodni karate turnir EUROEAST Hajdina 2014 Organizator: Karate klub WKSA Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina