pa je večina našla pot v svobodne planfoe. Naši planinski domovi so bili pre­
puščeni tujcem in tako je bil požgan dom na Uršlji gori v noči 29. VIII. 1942, 
koča na Peci pa je 1,gorela 12. II. 1943 . 
.Po osvoboditvi naše Koi·oške je t uili 1,a planince iz Prevalj prišla nov.a 
doba, doua velikega razvoja in napredka. Prvi občni zbor po osvoboditvi se 
je za podružnico Prevalje in takratni Guštanj vršil leta 1946. Vodstvo je 
ponovno prevzel stari zasluženi predsednik Jožko Pernuš, ki je društvo vodil 
v tel.kih in uspeha polnih letih vse do svojega odhoda iz Prevalj leta 1956. 
Planinci iz Prevalj so prevzeli v svojo upravo pogorišče k-0če na Uršlji gori 
ter tam začeli pridno delati in leta 1948 že slovesno izročili vsem turistom in 
planincem priljubljeni dom na koroški Uršlji gori. 
Do pravega in množičnega razvoja je društvo prišlo šele po končani drugi 
svet-0vn! vojni. 
Leta 1952 se je ločila od svojega matičnega društva še zadnja veja. Na 
Ravnah je bilo ustanovljeno samostojno planinsko c!ruštvo. 
Ko smo pred kratkim pramovali 40-letnico obstoja in delovanja planinstva 
v Mežiški dolini, smo se spomnili onih prvih planinskih vctoranov, ki so 
znali nesebično delati na polju planinstva in iz čigar idej in dt!la so zrasla naša 
sedanja koroška planinsk.i društva 2erjav, Me-lica, Ravne, Vuzenica in Prevalje. 
Pismo uredništvu 
Tov. uredniki 
V ~ivo me je zadela novica, da je bila v preteklem letu zgrajena pot od 
Luknje (1758 m) na Bovški Gam7.ovec (2389 m). Nagonsko sem občutil nesmisel 
tega početja, stopil sem na vrh Luknj~ in res! Reklamno vsiljivo razgrebene 
ruše, mar!kacij temu primerno dovolj in to onih .s §tevilko 1. Torej tran.sver­
zala! Potemtakem si PD Radovljica ni s1:1.rno dovolilo poseči v ta revir, ampak 
je dobilo nagib od zveznih forum-0v. (Mimogrede povedano, markacije s črno 
številko v be lem polju me močno spominjajo na hitlerjanskc zastave, ki so 
imele na sredi okroglo polje s črnim kljukcem!) 
Rekli boste, ,da sem konservativen. Mi.i;lim namreč na to, kar je menil že 
Kugy: »Mailkacija in k1in na pravem mestu sta potrebna in nič ni veselejšega 
za planinca kot to dvoje n a kritični in vafoi orientacijski točki.« Danes se 
držimo načela, da kjer je pot, mora biti taka, da gre po n jej lahko vsak, kdor 
ima najosnovnej~e telesne sposobno.sli za hojo po gorah. To je popolnoma 
pravilno in zelo hvalevredno. Toda ko pomislim na Gamzovec, mi je nekdanje 
načelo stokrat ljubše in draže. Ne! še dosti več imam v mislih: ta pol je bila 
sploh nepotrebna! Kako :;o se namreč slovenski starejši planinci ali sploh 
prvaki lah.ko s čistim srcem veselili vsake nove poti v gorah (s tem so kajpak 
beležili nov uspeh SPD), t 11 k o se dane s vsa k e no v e n a d e 1 a v e, 
I ah k o boj i m o. Steza IV naših gorah je dovolj in preveč. Ne mislim dolin­
skih ste1,a, kjer naj jih bo po mili volji, ampak da rdeča znamenja enostavno 
brezobzirno pregazijo lep samoten gorski vrh, o tem bi bilo treba razmisliti. 
Ni namreč vseeno, ali .se vzpenjamo od markacije do markacije ali pa 
premerimo goro v celoti, iščem njene prehode, stopim levo in <lesno, najdem 
in vidim marsikaj in sem .na vrhu gori hvaležen, da sem jo lahko spoznal. 
671 

Človekov;a sreča in zadovoljstvo sta v tem, da po poštenem trudu doseže vrh, 
ki g-a je hotel doseči, in da tudi spoloma nekaj doživi. Kdor se ni ni,kdar 
klatil brez steza po gorah in nenadoma ostrmel pred čudovito cvetlico ali 
nehote preplatil gamse izza roba ajj brez pos. ebnih ekstremističnih namenov 
naj~dil na prevc.sen greben, da se je drhteč od silnega prizora po vseh štirih 
umikal, od koder je prišel itd., itd., ta ne more ra-zumeti, kaj pomeni ne­
dotaknjena gora. Zdaj pa se bo kmalu našel kdo, ki b-0 - da se simbolično 
jzrazim - z uro v roki dirkal po transverzali. 
Konkretno v tem primeru je strašno osiroma.~en eden naših najčudovi­
tejših predelov. Po zelenih travnatih vesinah Bovškega Gamzovca in Pihavca, 
ki dajejo obilno prostora oni žlahtni planinski cvetki, ki jo sicer vsi tako 
srdito preganjamo, se ,od nekdaj pretaka le pozvanjanje trentskih ovčjih tro­
pov in_ pastirski klici. Tu, že četrt ali pol ure nad Luknjo, je polno one sočne 
ubežnosti od sveta, one čudovite zelene spokojnosti, ki smo je v naših sicer 
tako divjih gorah toliko bolj veseli, 'kolikor Češče jo najdemo. Veličastna pa­
norama Triglavske in Cmir-ove stene, Kanjavca in Lepega špičja je tako fan­
tastična kot red,kokater-a že s take srednje višine. To je svet, v katerem so 
bile spočete Zlatorogove pripovedke in kamor se je nekoč zatekel zadnji tren­
ski medved. 
Tu, kjer so nekoč naši predniki rplaninčili v upu in strahu, bomo roaj lahko 
dirkali. Goethe je rekel: »Im tibrigen bin ich der Meinung, dass jencs Gcdicht 
schlecht ist, das nichts zu erratcn iibrig liisst.« Zdaj tu nimamo več kaj prida 
uganiti. Popacali smo svojo pesem in osjrom{l.ši]i svoje duše. 
Ali je bila pot potrebna'? Ne! Ne bo veliko planincev, ki bodo lezli čez 
Gamz.ovec zato, da bodo hitro prck,o Luknje kombinh·ali s Plemenicami in 
Triglavom. Tudi ni h itrejša ali vsaj odločilno hitrejša od spusta skozi Sovatno 
in _ponov- nega vzpona na Luknjo (ako nam je cilj povezava Luknja-Pogačni­
kov dom). V slabP.m vremenu tu.di ni priporočljiva {v primeri s potjo skozi 
Sovatno), pač pa stopnj~je desorientirajoči vpliv pregoste mreže gorskih poti, 
kar občuti zlasti Č]QvPk, ki predela <;l:odobra ne pozna, ali ki je nameril šele 
prve korake v gore. -- Oprostite, praktičnega namena te poti res ne vidim. 
Gotovo je bil nagib za gradnjo nekje d1·ugje, a ga ne vem in ne poz.nam. 
Podobno usodo je bil , pred leti doživel Prisojnik. Ilnel je - do .fubilejne -
štiri poti, ki so lepo harmonirale meq seboj: dve naravni in zato tudi naj­
starejši z juga, Hanzovo, ki je zrasla iz potrebe po prvii svetovni vojni in 
jeseniško (KQpiščarjevo) za neplezalske avanturiste. Za Jubilejno pa bj človeK 
že posumil, da spada v poglavje o siromašenju gora. • 
Podobno je z Gamzovc~m. Ima lep in mikaven pristop po grebenu z 
R-obov (-od razpotja: Stenat•-Križ-Pogačnikov dom), vpisno knjigo ali še celo 
dve, tako da vsakdo lahko zabeleži svoj pristop, toda njegova južna pobočja 
naj bi ostala , kot oo bila. Niti ni to dok~ o sposobnosti naših graditeljev, 
kajti teren je gotovo najmanj zahteven od vseh. Kar bojim se, da je nekdo 
morda že predlagal pot .na Pihavec in prehod čez škrbino vzhodno ,od vrha 
k Poga~nikovem domu. S tem bi bila katastrofi;\ kompletna .. 
Še to: očitalo se je in morda se še mladim ljudem, da se ozko in pristran­
sko 7.animajo zgolj za ekstremistične smeri ali celo samo za težavne detajle, 
celotno arhitektoniko gore in sploh v;e,ivljanje v goro ,pa puščajo vnemar. 
Zdaj se mi .zdi to utemeljeno in pravilno. Zakaj mladost ni ,penzionisiični 
revmatizem, o.na hoče dokazati svojo moč in sposobnost, k.ar pa je na zazna­
movanih stez-ah le redkokdaj mogoče (morda , pozimi). Toda naše gore so tako 
omrežene z žico in markacijami, da je često le v najnep.ristopnejših terenih 
672 

moč najti nekaj čiste prvobitnosti, kjer nihče ne ponudi roke v pomoč in .st- le 
z la-.tno preudarnostjo prebijamo skozi. Ce pa je to greh, a li ni iskati nekoliko 
vzroka za to hibo v mentaliteti mladih tudj v tem, <la starejši planinci le pre­
dobro poznajo gor€ v celoti in zato t udi natanko vedo, kje .se še da zgraditi 
kaka pot. 
Dragj tov. urednik, 0-prostite, prosim, morebitnemu ,ostremu tonu pisanja, 
toda ioliku sem vznemirjen zaradi psihoze novogradenj, da je moja iskrena 
želja, da se ta pokret čimpreJ ustavi. Xe vem, če si lahko laskam, da imttm 
kaj prida somišljenikov, in morda se bo m<Jj gJns razbil v vetru kot glas 
vpijočega v puščavi. Toda kar sem povedal, pravzaprav ni drugega kot po­
novljene misli klasikov, nr1ših učiteljev, ki jih formalno vsi spoštujemo in jim 
postavljamo spomenike, njihove ideje in srčne želje pa nam postajajo deveta 
briga. Vedeti je treba: koli/wr je preveč steza, toliko siromašnejše so gore in 
kolikor gore preveč razvrcdnoiimo, toliko smo oropali sumi . ~ebe. 
Prosim, ne zamPrite
1 
Ostajam Vaš vdani 
Stanlco Klinar 
P. S. Nekaj luči v temo mojega ugibanja o namenu poti je posvetil trans­
verzalni vodič (Po slovenskih gorah, Ljubljana l 958), ki sem ga pravkar 
dobil v roke. Tr.insverzalci hodijo z Doliča v Pogačnikov dom in jim je naj­
bli~e preko Luknje in Bovškega Gamzovca. Dr.t.nem pa si domnevati, da Bpust 
z Luknje v vznožje Sovatne ne pomeni r>rehudega naporn (saj transverzalo 
tako in tako stalno skače gor in dol), nit.i vzpon preko Gamzovca posebne 
komoditete (»Nova pot ... bo pa za celo u ro krajša, ker se bo izognila ne­
všečni izgubi n a vjšini.« Str. 99. 7,e avtor zemljevida št. 1 O na str. 89 je za­
nikal »celo« uro in pri111al samo pol, izgubo na višini pa nadomestimo s pre­ koračenjem V'šine za približno 150 m, kar resda ne pomeni dobrih 300 m 
izgube na stari poti, vPnrlar le nekoliko temni blišč nove). Ko bi imdi v mislih 
ohranitev gore, bi se kljub vsem težnjam po »olajšanju« transverzale lahko 
mirnega srca odločili 1.a staro pot. 
Zanimivo je, da je tudi od Aljaževega doma (llli vsaj od razpotja Prag­
Luknja pri izviru Bistrice) do Luknje obeležena pol z :.:namenito črno 1 (eno) 
na belem _polju, kar na terenu vsak spo2,na :za traruwerzalo, a ne tako v trans­
verzalnem vodiču in je torej vrne.s neka napaka ali svojevoljnost ali pa po­
vršnost, kakršno bi kak !.>ulj radikalen Srb označil kot »nešto snsvim be:.:: 
veze«. Vendar se to hitro lahko popravi. 
S planinskim pozdravom! 
s. K. 
Pismo našeg1:1 sotrudnika S. Klinarja ol,javljamo z::ito, ker lca::1e resnično zaskrb­ ljenost in vnemo za zaščito narave. Ta inu1 svoje probleme in n!l.loge, planinska 
organizacija pa imli poleg te, da skrbi za zliščito gorske flore in prirode sploh, tudi 
to nalogo, da napravi gore dostopne čim vcčJim množicam delovnih ljudi. Kajti svet 
je za vse. Problem zaščite gorske p1·irode pa Ste: seveda vedno bolj odpira "tucli pri 
nas, posebno odkar posegajo žičnice tudi v pr11vi planinski svet. Zato je prav, če taka 
svarila ne zastanejo v grlu, marvPč opozarjajo naša društvr1
1 
Gorsko stražo in oblast, 
da bo trPba marsikaj ukreniti. Ce ne bo imel pisec pisma v celoti pra v! 
673