Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po prazniki hi št. 91. Ljubljana, sreda 22. aprila 1936 Leto H. Ljudje ne morejo ozdraviti ne smrti ne gorjd ne nevednosti. Zato so se zedinili, na to nič mit sliti. To je vse, kar so mogli iz* najti, da se tolažijo nad tolikim prokletstvom. Blaise Pascal Dnevna pratika Sreda, 22. aprila 1936. Katoličani: Sotej. Pravoslavni: 9. aprila 1936. Muč. Evpsiltije. Dežurne lekarne v Ljubljani Sreda: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba frf?; Mr. Ramor, Miklošičeva, cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Oblačno z dežjem v Primorju, mestoma tudi v ostalih delih države. Temperatura se je dvig-bila po vsej državi. Plevlje 0 C, Zagreb 17 C. Napoved za danes: Oblačno z dežjem v vseh krajih. Temperatura se 10 dvignila Sonce vzhaja ob 4.43, nahaja ob 18.20. Dunajska vremenska napoved: V severnih krajih pretežno jasno, pono-ei slana, v južnih krajih hladno s padavinami. Gledališče DRAMA Torek 21: Zaprto. Sreda 22: Zaprto. OPERA Torek 21: Zaprto (generalka). Sreda 22: Lueia di Lammermoor. femiera, Red Sreda. Kino Sloga; Mala mamica. Matica: Skivnosti varieteja. Union; Caričen gardist. Šiška: Pripovedke iz VVienervvalda. deal: Petrograjske bele noči. Kino Ptuj: Poročnik Bobby. Radio Ljubljana 1 Sreda; 12: plošče; 12.45: poročila; ''us. s|>ored; 13.15: plošče; 14: le,oe; 18: O molju, ki je rešil Av-lI(>r:,|ijo. g. dr. Bohinec: 18.20: Ročno °v g.^ Omerza; 18.40: Kozmetika, • dr. Forenček; 19: poročila; 19.30: s/r-- na ura: Pomen kemijske indu-g 'v, 7~} gOSpodjtrski napredek, j>'(. ludim ir Njegovan, Zagreb; 20: 2-) '^rvirano za prenos: 22: poročila; •d plošče do 23. ure. Borza ^ Ljubljana, 21. aprila 'ušnja povprečna vrednost tujega denarja hol. : bon i b:= J angi j »m. 1 fr. j 1 Rč. 1 uvsi J Dem s anv Dinarjev 29.72 17.62 7.41 14.27 216.50 43.48 2.89 1.81 kliringu 9.17 14.00 250.00 Ito Rlna in Zvonimir Rogoz v Ljubljani — „Smetana" med nami — Sin in snaha morilca *— Dolgo življenje je dedno — Zakladi na dnu morja 500 dreves in 600 vrtnic Italijani že korakajo v Addis Abebo Desije, 21. aprila. T. O. Po nekem telegramu iz Ankobra se doznava, da so danes dopoldne italijanske prednje čete vkorakale v Addis-Abebo. Del italijanskih čet je krenil iz Ankobra naravnost proti jugu ter zasedel železniško progo pri Auašu. Italijanske čete so takoj po zavzetju mesta Addis-Abebe razvile na parlamentarni palači italijansko zastavo. Vest, ki je sprejeta iz zasebnega vira iz Addis-Abebe, še ni uradno potrjena. V Desiju je bila vest o padcu Addis-Abebe sprejeta z velikim navdušenjem. Doznava se, da je bil generalu Grazianiju poslan radiogram, v katerem mu je dan nalog, da čimprej prodre do Diredaue. London, 21. aprila n. »Daiiy Teiegraph« pravi, da je Addis-Abeba popolnoma izpraznjena in da se pričakuje vhod prednjih italijanskih čet vsak moment. Včeraj zvečer so bile italijanske čete oddaljene od mesta le še 65 milj. ____________ Grazianijev pohod Asmara, 21. aprila, m. T.O. poroča iz ogadenske fronte: Abesin-ci so se utrdili na črti Dagaha Modo - Sasabaneh . Uadele. To so točke, ki popolnoma obvladajo vso pokrajino in tudi obe cesti, k j držita v Harar in Džid-žigo. Italijanske čete so morale te abesinske čete premagati, če so hotele imeti prosto pot. Graziani je razdelil svojo vojsko na tri kolone ter paralelno z abesinsko vojsko. Leva kolona, ki je sestavljena iz libijskih divizij, je krenila k Dananu ter tam naletela na abesinsko vojsko okoli 10.000 mož, kateri je poveljeval ded-žas A bede Damtua. Ta vojska je bila popolnoma premagana v zadnjih dneh. Sedaj bodo italijanske čete pričele z ofenzivo na dednem krilu in skušale premagati abesinsko vojsko tudi na tem delu ter jo vreči v angleško Somalijo. Srednja kolona, ki je pomagala levemu krilu, je prodrla do Uarandaba, to je okoli 50 km bolj severno od začetne točke prodiranja v Gabreda-ru. Desna kolona je pripravljena, kot že zgoraj rečeno, na ofenzivo, toda je nastopilo fako slabo vreme, da se v tej ofenzivi ne more posluževati avionov, niti motornih vozil. Radi tega Se ofenziva najbrže ne bo nadaljevala dokler ne nastopi lepše vreme. Izredna počastitev Ljubljana, 21. aprila. Že če kaka akademija znanosti in umetnosti koga imenuje za svojega rednega ali samo dopisujočega člana, smatramo tio imenovanji za naj večjo čast, saj akademija zato navadno imenujemo tudi »akademVe nesmrtnikov«. Sloven-c; sicer take akademije še vedno nimamo, pač imamo pa namesto nje Znanstveno društvo za humanistične vede, ki nam pravo akademijo pripravlja in jte tudi njen pravi predhodnik. V nedeljo je pa Znanstveno društvo na svojem | občnem zboru pod predsedstvom univ. prof. dr. Nachtigala izvoililo za svojega častnega člana dr. Frana Windischerja, predsednika Nar. Galerije, Ljubljanskega kluba, »Merkurja« itd., v počaščenje njegovih zaslug za povzdigo naše znanosti in kulture. Obenem je bil za rednega člana izbran umetnostni zgodovinar konservator dr. France Stole. Obema tudi naše naiiskrenejše čestitke! Japonski poslanik ostane Tokio, 21. aprila, o. Z ozirom na vesti o skorajšnjem padcu Addis A bebe je japonska vlada javila svojemu predstavniku v abesinski prestolnici, naj še nadalje ostane na svojem položaju in da po prihodu italijanskih čet še nadalje čuva japonske interese in državljane v Abesiniji, Rekonstrukcija Baldwinove vlade? London, 21. aprila, n. V diplomatskih krogih se širijo vesti, da se bo v britanski vladi izvršila velika izprememiba. Nekateri so mnenja, da bi bilo dobro, da ministrski predsednik Baldvrin čim prej poda ostavko na svoj položaj. Zunanji minister Eden bi tudi odstopil ter sprejel nek visok položaj v Indiji ali v kateri drugi britanski koloniji. Ramsay Mac Donald pa bi odstopil iz zdravstvenih razlogov. Nove čete za Mandžurijo Tokio, 21. aprila, o. V Dajrenu se je včeraj izkrcalo nekaj transportov japonskih čet. Te čete so odposlane kot ojačenja raznim garnizijam v Mandžurijo. Nadškoi dr. Bauer na oddihu Zagrebški nadškof dr. Antie Bauer je po daljši bolezni toliko okreval, da namerava te dni odpotovati na oddih v Supetar. Dr. Jordan Širokov DOLENJSKE NOVICE še o zbemrassju dolenjskih ti Dnevna kronika — Frančiška Gaal kot »Mala mami ca«v Slogi. Prijatelje res odličnih in zabavnih filmov moramo opozorili, da predvaja danes in jutri kino Sloga »Malo mamico« s Frančiško Gaal v glavni vlogi. Ta film spada nedvomno mod najboljša filmska dela umetnice ter ga toplo priporočamo vsem prijateljem filmske umetnosti. — Sv. Bolfenk pri Središču. Društvo kmetskih fantov in deklet sporoča, da ima svoj vsakoletni kmetski praznik letos 7. junija v Lača vesi, ter prosi razna okoliška društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Na sporedu je povorka, mladinsko zborovanje, tekma koscev na travniku tovariša Vinka Praprotnika, polževa dirka kolesarjev, nato pa na bližnjem vrtu tovariša Ivo Štamparja srečelov in kmetska veselica. Igra godba na pihala. Za dobro razpoloženje pristno kapljico je preskrbljeno! Zato vsi od blizu in daleč 7. junija v Lača ves Vabi in pričakuje Vas mladina! — Udobne avtobuse za Vaše izlete Bi preskrbite pri »Putnik-u« v Ljubljani, telefon 38-79. — Umrli so v Ljubljani ga. Marija Adlešič roj. Dobrovvolski, soproga železniškega inšpektorja v pokoju; v Slavini pri Sv. Petru na Krasu pa g. Luka Smolnikar, župnik in duhovni svetnik. N. v m. p. Preostalim naše sožalje. — Osebne vesti. Dr. Fran Logar, banovinski svetnik pri banski upravi v Ljubljani je imenovan za banskega inšpektorja v III. pol. skupbii 2. stopnje. Fran Kogovšek, banovinski pisar 1. pol. skup. pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za pomožnega tajnika v VIII. pol. skup. Anton Mihler, uradniški pripravnik pri javni bolnici v Celju, je postavljen za administrativnega uradnika v IX. pol. skupini. Upokojena je Marija Reven, učiteljica na Državnem osrednjem uradu za žensko domačo obrt v Ljubljani. — Ljubljanska univerza je včeraj zopet začela z rednim delom. Delu so se priključili dijaki vseh skupin. Opozicijske skupine so se domenile, da sestavijo štiri komisije, ki naj v smislu dijaških zahtev sestavijo posebno spomenico s konkretnimi predlogi ter jo predlože na pristojnih mestih. V tem smislu so tudi nabili pred vhodom na univerzo poseben proglas. — Protituberkulozni teden bo po sklepu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje od 17. do 2-1. maja t. 1. — Vasja Pirc — jugoslovanski šahovski prvak. Včeraj je bilo odigrano XII. kolo nacionalnega mojsteiskcga turnirja v Novem Sadu. Naš mojster Pirc je porazil dr. Trifunoviča ter s tem postal jugoslovanski šahovski prvak. Sicer bodo igrali naprej, toda Pirca ne more nihče več dohiteti, ker ima že dovolj točk. — Bivši zdravnik abesinskega cesarja v Ljubljani. V Ljubljano je pri-spel dr. Jordan Širokov, bivši telesni zdravnik abesinskega cesarja Haile Selasija in prvi organizator abesinske sanitetske službe. Predaval bo o Abesiniji in o življenju in običajih njenega prebivalstva. Dan in kraj predavanja, ki bo v okviru Jugoslovan-sko-bolgarske lige, objavimo pravočasno. Dr. Širokov je rodom Bolgar in je predaval že v Beogradu in Zagrebu. Povsod je vzbudilo njegovo prodavanje največjo pozornost in časopisi so priobčili o njom obširna poročila. Vstopnina bo zelo nizka, da S9 tako vsakomur omogoči udeležba Novo mesto, 21. aprila V nedeljo smo poročali o poteku skupščine združenja dolenjskih trgovcev v Novem mestu. Radi točnosti pa izpopolnjujemo na.še poročilo v toliko, da je predsednik g. Kastelic Ed-mund po poročilu o gospodarskem položaju v okraju povdarjal zlasti še potrelM) solidarnosti in enotnosti vseh trgovskih krogov in je izrazil še posebno hvaležnost dolenjskih trgovcev zborniškemu predsedniku Ivanu Jelačinu v Ljubljani ki tako uspešno in energično brani naše gospodarske interese. Izvoljena je bila tudi nova uprava s g. Edmun-dom Kastelicem na čelu in s' člani: Josip Turk, Avan Medic, Leopold Kopač, Josip Kobe, Josip Povh, Ferdinand Mikolič, Josip Ogrizek, Josip Matko, Oton Bernard, Adolf Pauer, Julij Kobe in Alojzij Reitz, vsi iz Novega mesta ter Ivan Grosek iz Trebnjega in Franjo Pirc iz Žužemberka. Prav važen zaključek skupščine je pa tudi uvedba uradnih dni v Trebnjem in Žužemberku tako da lahko pride združenje s svojim članstvom v oddaljenejših krajih Fantje se Ljubljana, 21. aprila K vojakom, seveda, in prav nič nam ni treba pisati, kako dekleta jokajo in pripenjajo pušeljce na junaška prsa. Ob, na tako hrabra prša svojili mladih junakov, da jili kar krči lomijo pri požiranju - hrabrosti, ki bi se drugače razlila po nežnih mladeniških licih. In marsikak junak je po stari navadi, ki so jo k vojakom odhajajoči fantje vedno smatrali za svoj privilegij, to svojo korajžo krotil tudi z vinom in žganjem, čeprav je izšel razglas, da gostilničarji niti za denar vojaškim novincem ne smejo dati pijače. Res je ta prepoved pijančevanja precej pomagala, saj imajo fantje že cele tedne pred odhodom tremo pred kaplarji in podobnimi vojaškimi dostojanstveniki. vendar smo pa tudi sredi mesta videli s pušeljci okranc-Ijane fante plesati kar na cesti. Kakor druga leta. jih je tudi letos spremila vojaška godba na kolodvor in z veselimi koračnicami zadušila vzdihe in ihtenje deklet ter prisege večne zvestobe. Povedati pa moramo, da so vso te prisege tudi veljavne, saj so bili pred odhodom vlaka vsi fantje preklicano trezni in resnobni, še posebno jih pa motamo pohvaliti ker nismo od nikoder slišali pritožb zaradi pretepov in izgredov ter obligatnoga poživinjenja, ki res ni bil nikoli v čast najmlajšim članom naše hrabre vojske. Resni časi so zresnili in spametovali tudi najhujše ra z gr a- vcev svojega obširnega uo.i njskega področja v tesnejši stik. V Novem mestu bo pa poslovala tudi stalna pisarna, dnevno od 8 do 14 ure. Želimo dolenjskim trgovcem čim več uspehov! ★ Žnidar Matevž iz Mirne je kljub svojim 78 letom vedno trdna dolenjska korenina in ga, kot pridnega delavca pozna vsa mirenska dolina. V svojih 78 letih še ni bil bolan. Te dni ga je pa doletela huda nesreča, ko ga je v Hrašah podrl in povozil neki avtomobilist. Žnidar je dobil resne poškodbe in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Strelišče ob Krki v Novem mestu je pripravljeno in se brni o dolenjski ostrostrelci skoro pomerili na tekmi, ki jo pripravlja novomeška strelska družina z majorjem g. Bonetijem na čelu. Na nedavnem sobnem streljanju so dosegli od 100 dosegljivih točk g. Filip Ogrič 96. gg. Viljem Sedej in Franc Zukovec po 94 in g. Roman Kobe. ki je najmlajši novomeški strelec 92 točke. Na Dolenjskem je ustanovljeno že lepo število strelskih organizacij. Dolenjci naročajte vaš najcenejši dnevnik »Glas«, ki stane mesečno samo Din 12.—. in prinaša vse dolenjske novice! zbirajo jače, prav nič pa ne zamerimo dekletom in materam solza, čeprav njih solze niso vpravičene, ker se ljubčki in sinovi itak prav kmalu snet vrnejo 'zdr-”d in možateljši. Apel beograjskega vseučilišča Kakor posnemamo po listih, jo senat beograjskega vseučilišča izdal gle de na zadnje dogodke posebno sporočilo, ki se končuje s tem-le pozivom: »Vsetičiliški senat poziva dijake, da se v svojem lastnem interesu lotijo dela. Težko je v življenju nadomestiti izgubljeni čas, a še težje izgubljene prilike za znanstveno delo. Pet polnih let že trpi naša šola radi stalnih trenj. Ona hoče in mora temu nerednemu stanju napraviti enkrat konec. Vsi oni, ki bi hoteli ovirati delo, bodo v polni meri okusili zakonske posledice, v skrajnem primeru pa se jim ho odvzel tudi semester, in sicer na poetlinih fakultetah ali na celi univerzi. Kajti boljše je, da šola ne tlela in da se to ve, kakor pa tla s polovičnim ali celo nobenim delom daje rezultate, ki ne odgovarjajo njenim nalogam in nivoju in ki ne morejo zato koristiti niti pocdln-cu, niti družbi, niti državi.« „Glas“ je zabaven Čitajte „Glas naroda" V sredo in četrtek ! Frančiška Gaal" ——»utn« MALA MAMICA Najboljši film oboževane filmske dive! Otto \VaIlburg, Ernst Verebes Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. in Husgar Puffy. Kino Sloga Telef. 2730 Od Sušaka do Kotova Ljubljana, 21. aprila Kakor doslej vsako leto pripravlja Osrednji odbor JS v Splitu tudi letos za ljubitelje morja posebna potovanja. Dočim so bili dosedanji izleti prirejeni kot, študijska potovanja po Sredozemskem morju in njegovih o-balah, je letošnji izlet čisto pomorsko-sportne narave ob naši jugoslovanski obali. S posebno jahto »Nirvano« se bodo vršila 1-dnevna potovanja in to menjaje od Splita do Roko oziroma od Splita do Sušaka ter nazaj. Ob izrazito jadralno-sportnem značaju potovanja bo potnikom dana prilika temeljito opazovati kot tudi sodelovati pri ribolovu. Jahta »Nirvana« ima le 12 kabin po 2 postelji, tako da je z omenjenim številom udeležencev omogočena vsem povečana udobnost putovanja, kakor tudi potovanje manjših društev oz. zaključenih družb. Na teh potovanjih bodo udeleženci lahko spoznali vse lepote naše obale, posebno onih predelov, ki jih redni parobrodi običajno ne obiskujejo. Cena 10-dnevnih potovanj z vso oskrbo. s prevozom, kabino in z uporabo ribiških potrebščin bo znašala največ do Din 1.200. — Da zamore JS razdeliti posamezna potovanja in pričeti z njimi že s E junijem, vabi vse one, ki se zanimajo za to vrsto potovanj in bi se jih želeli udeležiti, da se prijavijo do Ulma ja najbližjemu odboru ali zaupniku JS. kjer prejmejo vsa nadaljna pojasnila in navodila. Vsak udeleženec bo na vožnji po železnici užival 50°/» popust. Nov poveljnik liubljan* skega vojnega okruga Ljubljana, 21. aprila V imenu Njegovega Vel. kralja je imenovan za novega poveljnika vojnega okruga v Ljubljani pohotni polkovnik Živanovič M. Ljubomir, des"-daj komandant 40. peš. puka >,r glavskega«. Čestitamo! Obletnica Strossmajer-j e ve smrti Obletnica smrti velikega jugo-slovenskega apostola škofa Josipa Jurija Strossmayer'a je Mia že 8-4. m. Zaradi velikonočnih praznikov pa se je Po iniciativi Jugoslovanske akaclemilje znanosti i" umetnosti v Zagrebu obhajala šele 20. t. m. Vršile so se svečane maše zadušnice, ki jim je prisostvovalo 7o,n vel'ko število ob- ir'' v moderni lestenec. Za našo Industrijo ln veletrgovino Ljubljana, 21. aprila V ponedeljek dopoldne je imelo svoj občni zbor Društvo indugtrijal-cev in veletrgovcev, kl ga naša nepoučena javnost rada zamenjuje s Zvezo induatrijcev, še večkrat pa t ^druženjem ali gremijem trgovcev. Gremij je korporacija z obveznim Članstvom, a Društvo industrijcev in veletrgovcev ima blizu 800 članov iz naše in tudi drugih banovin, več le pa med člani tudi inozemskih grosistov in industrijcev. Nastalo je pa 1° društvo in potrebe pred 11 leti, ko se je jela javljati gospodarska kri-'•a in je trgovstvo In industrija mo-^la poseči po samoobrambi, zlasti proti neracionalnemu kreditiranju vojni se je povsod pojavilo polno novih tvrdk in mnogo med njimi je bilo tudi prav nesolidnih izrastkov visoke povojne konjunkture in verižni-stva. Veletrgovec ali industrijalce nikdar ni bil varen, komu naj zaupa, ker novih podjetij ni poznal, in sledile so ogromne izgube. Zaradi slabih plačnikov in nesoVdnosti takih tvrdk so trPele tudi najbolj poštene stare trgovske hiše in najsolidnejša nova trgovska podjetja, zato so se pa pogoni in solidni veletrgovci morali organizirati, da zajeze brezvestno izko-r,sčanje in preprečijo nadaljne izgube. Društvo je ustanovilo več odsekov 1 so dosedaj pokazali najlepše uspe-l(> v korist članov in vsega našega gospodarstva, predvsem je pa dru-fv° * njimi uveljavilo staro zaupa-n.ie v solidarnost, reelnost In pošte-OJ« slovenske trgovine in Industrije. Predvsem je mnogo delal informa-‘Jski oddelek, ki je članom samo la-1 spet dal 10.000 zanesljivih infor-t ac'j o stanju in kreditni zmožnosti 'Zn*b odjemalcev. Ze ime samo tudi pove, da je insolvenčni oddelek pomagal članom do svojih terjatev pri konkurzih, ki jih je bilo lani 143, in pa pri 210 prisilnih poravnavah izven konkurza. Pravni in izterjevalnl oddelek daje najrazličnejše pravne nar svete, obenem pa stremi tudi za tem, da se pri dolžnikih vpošteva splošna kriza in zato ne postopa preveč ostro In birokratsko ter tako dolžniku ne napravi prevelike škode, ki bi večkrat zanj mogla postati usodna. Hah-ko rečemo, da je ta odsek vedno odražal največjo uvedivnost in pravičnost ter človekoljubnost našega trgovstva In Indusrtlje do dolžnikov. Prav mnogo pa članstvu koristi tudi davčno informacijski oddelek, ki Ima v današnjih časih splošne preobremenitve pač vedno dela čez glavo. Predsednik Stane Vidmar je v svojem globoko premišljenem pregledu delovanja pretehtal vse okolnosti sedanjega težkega položaja veletrgovine In Industrije, zlasti pa ogromno škodo sankcij. Mnogo podjetij je moralo ustaviti obrate In odpustiti nameščence, na drugi strani pa redukcije obratov z znižanjem mezd 1. t. d. Pri vsem tem je pa Slovenija najred-nejši plačnik davkov, saj tvori samo 8% vsega prebivalstva države, plača pa 11% vseh neposrednih davkov. Po predsednikovem ekspozeju je bila sprejeta tudi resolucija, ki se seveda tiče predvsem davkov in sankcij ter pokrajinskih in lokalnih terjatev. Pri volitvah so člani naravno spet izkazali zaupanje predsedniku Stanetu Vidmarju s ponovno izvolitvijo, prav tako pa dosedanjemu odboru, ko je bil za podpredsednika izvoljen Ivan Jeras, v odbor pa Čemažar Josip, Hienrichar Franc, Jelenič Jernej, Kham Franc, Knez Zdenko, Lavrič Josip, Ljubič Josip, Schmitt Oskar in Smerkol Albin. Kdo je zastrupil Senčarjevo? Obtožena sta sin In snaha Maribor, 21. aprila, ton, ^ velikim kazenskim sen ri m H^ri-borskega sodišča sedi es. na zatožni klopi 36-let iz Gal ušaka Vinko Se ■rji in njegova 36-letna žena M ra ' katerima visi težak p 5 s 167. Obtožena sta, da s bo ,rUaria 1934. dogovorno •itrhi em 1>revdark'i iz korist Šen , anK>ri'a mater oziroma t Vin '‘-'letno Frančiško Senčairj Šala a ^ način, da sta jedi prim ^ arzenika, zaradi česar je Se ' Jcva kmalu nato umrla. Pred desetimi leti VeiT^0 Posestvo je sredni jem ?.ln ga je podedoval po sv desfv^-11} Anton'u' ki je umrl pr« d v a '!ni lati; Stari Senčar je im rok; jIn,c>va in hčer ter je v op star da dobi posestvo n z 'de n ‘ Yinjko> ostala dva pa br ki "^užitka za mater Frančišk donirv, P° moževi smrti uredi tj n,,,'ial’ie v majhni hišici naspr domačije. Ker je bil mater preužitek precejšen, so kmalu po očetov) smrti nastale razprtije med Vinkom, materjo in Vinkovo ženo Marijo«. Mlada dva sta pričela zanemarjati materine pravice do užitka, kar ie bil glavni vzeok, da so bili med njimi večni prepiri, ki so trajali vse do lani v februarju, ko je mati v svojih zahtevali nekoliko popustiva. Takrat so se nekako sporazumeli in v hiši je bil mir. Nepričakovana smrt Bilo je 5. februarja lani, ko je Frančiška Šenčarjeva pomoči nenadoma zbolela. Taž la je, da čuti v želodcu hude bolečine in je neprestano bruhala. Njena bolezen je bila toliko bolj zagonetna, ker je bila Frančiška le redko bolna in to kljub precejšnji starosti. Se tiste noči Je stara žena po velikem trpljenju umrla, nakar so jo dva dni pozneje pokopali. Morda bi njena neprtčikovana smrt ostala nepojasnjena, ko bi se ne oglasila že za marsikoga usodna — ljudska govorica. Sosedje so pričeli takoj po pokopu šušljati, da je bila najbrže Šenčarjeva zastrupljena Govorica je kmalu zavzela tolik Obseg, da so se pričeli zzmimati tudi orožniki, ki so zadevo prijavili državnemu tožilstvu v Mariboru«. Ker so že dognani sledovi pričali, da je morala biti nagla mirt stare Senčarje ve nenaravna, Je drž. tožilstvo odiredilo izkop trupla ter raiztelesenje. Ljudska govorica je tokrat imela prav. Uradna izvedenca sta ugotovila, da je stara Šenčarjeva umrla zaradi kroničnega zastrupljenja s hudim strupom arzenikom, ki mu na kmetih navadno pravijo »mišnica.« Da bi bita ugotovitev še trdnejša, so drobovje raztelešene Senčarjeve poslali fiziološkem institutu v Ljubljano, ki je ugotovitev izvedencev potrdil v vsem obsegu. Sin In snaha — morilca Takoj nato je drž. tožilstvo odredilo aretacijo Vinka Senčarja in njegove žene Marije, ki pa sta vsako krivdo odločno zanikala. Vendar so bile izpovedi prič tako obtežil ne za oba, da doslej še ni- sta mogla dokazati svoje nedolžnosti. Važna je bila izpoved neke sosede, ki je bila nekaj ur pred smrtjo Senčarjeve pri njej. Senčar jeva je ležala še oblečena na postelji in bruhala. Sosedi je povedala, da si je že opoldne skuhala ajdove kaše, ki si jo je za večerjo samo pogrela. Soseda je videla, da je SenčarJeva imela v skledi res ajdovo ka«šo, ki pa je bila nenavadno rjave barve. Tudi ona je poskusila par žlic in pravi, da je imela grenek okus. Ko je prišla nato domov, je tudi njej postalo slabo in je pričela bruhati. Povžila je precej mleka, nakar so bolečine odlegle. Tisto usodno ipopoldne je bila stara Šenčarjeva z doma in se Je vrnila šele zvečer. Sosedje pa so videli, kako sta prišla in odšla ob njen] odsotnosti v hišico Vinko Senčar in njegova žena. Najbrže sta ob tej priliki primešala ajdovi kaši arzenika, da «bi s tem povzročila smrt matere, ki jima je bila napoti. Kako in zakaj sta namenila stari ženi tako strašno smrt. pa bo razjasnila v celoti šele današnja razorava. o katere poteku bomo I obširno poročali jutri. A življenje teče dalje Ita Kina in Zvonimir Rogoz v Slogi Ljubljana, 21. aprila. Presenečenje, ki smo ga včeraj napovedali — je že tul Uprava kina Sloge bo seznanila slovensko javnost s prvim produktom naše mlade tončilmske produkcije, s prvim jugoslovanskim zvočnim filmom »A življenje teče dalje«. Ta film, ki je uspel tako sijajno, da delajo sedaj kar 3 nadaljne verzije, češko, nemško in francosko, je izdelan na našem Jadranu. Za našo javnost je ta Em toliko večje važnosti, ker igra glavno vlogo naša rojakinja Ha Rina. Drugo glavno vlogo pa ima naš dobri znanec, prvak Ljubljanskega dramskega gledališča Zvonimir Rogoz. Končno se nam je izpolnila vroča želja in raz Emskega platna se bo oglasila tudi domača beseda. Film je izdelan v srbo-hrvaščini, dejanje je povzeto iz življenja naših Primorcev v okolici Splita. O vsebini filma bomo poročali jutri. Za danes le toliko, da je film izredno uspel, tako da se zanj zanima že inozemsitvo. Beograd in Zagreb, 'kjer sta se vršili premieri filma pretekli mesec, sta v navdušenjem sprejela naš prvi domact zvočni film velikega formata. Pri obeh premierah je bVa Ita Rina osebno navzoča in občinstvo je našo rojakinjo sprejelo z velikim navdušenjem. Ocene najstrožjdh kritikov in dnevnega tiska so izredno laskave. Ita Rina je po zadnjih svojih filmskih uspehih v Pragi in Berlinu v umetniškem pogledu prav lepo napredovala. Vsa njena igra in podajanje glavne junakinje kaže globok umetniški občutek in ni čudno, da ie zanimanje inozemskih filmskih producentov za našo Ito Rino zopet oživelo. Naš urednik je govoril z njo ob priliki zagrebške premiere in Ha Rina mu je z navdušenjem pripovedovala o njen.h na.novejših velikih načrtih. Krstna predstava filma bo v kinu Slogi v soboto. Slovensko javnost pa opozar'amo že danes da si prvi naš veliki jugoslovanski zvočni film ogledajo in pripomorejo na ta način k procvitu naše mlade domače filmske produkcije! Francoska akademija srednjih šal Ljubljana, 21. aprila Opozarjamo cenjeno občinstvo na francosko akademijo, ki jo bodo priredile ljubljanske srednje šole v petek, 24. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice in sicer pod pokroviteljstvom francoskega konzula g. Re-mčrand-a. Bogati in pestri program obsega celo vrsto recitacij, pevskih in glasbenih točk ter gledaliških prizorov. Nastopili bodo dijaki in dijakinjo vseh ljubljanskih srednjih šol; vneto se pripravljajo pod vodstvom profesorjev francoskega jezika za to prireditev. Prosimo cenjeno občinstvo, da sl kupi vstopnice v predprodaji in sicer v Francoskem institutu v Narodnem domu (odprto od 10—12 in od 16—19 ure). Cene sedežev so: 10, 8, 6 dinarjev, stojišče velja 3 dinarje. Ker je čisti dobiček prireditve name-nje srednješolskim knjižnicam, jo vsem prijateljem francoskega jezika toplo priporočamo. „Smetana" Iz Plzna Ljubljana, 21. aprila Nocoj pride v Ljubljano Iz Zagreba z brzovlakom ob 18.12 znamenito pevsko društvo »Smetana« iz Plzna. Pevsko društvo »Smetana« je eden najboljših pevskih zborov bratske Češkoslovaške republike, ki je že 1. 1900. ponesel slavo češke pesmi v inozemstvo in dosegel v Parizu prvo oco-no. Poživljamo vso našo slovensko javnost in vse prijatelje bratskega češkoslovaškega naroda, da se udeleže slavnostnega sprejema tega zbora, Id se bo vršil nocoj ob 18.12 uri na glavnem kolodvoru. Jugoslov.-češkoslova-ška liga v Ljubljani. 500 dreves in 600 vrtnic Maribor m— Narodno gledališče. Sreda, 23. Bprila: Zaprto. — Četrtek, 23. aprila ob 20. uri: »Direktor Čampa«; Premijera. Red B. m— Zaboden — umrl. Poročali smo 0 grdem napadu, ki je bil izvršen na velikonočni ponedeljek na posestniškega sina Friderika Mačka v Pesnici. Maček je zaradi nevarnih poškodb 1 nočem, po enem tednu umrl v mariborski bolnišnici m— Kino. Grajski: »Pesem ljubezni«. — Union: »V džungli«. m— Pomembno turnejo prireja te 'fini po Nemčiji znani mariborski trio Brandl. Danes v sredo, 22. tm. nastopijo mariborske umetnice v berlinskem radiu in sicer ob 21.15. — V nedeljo 26. tm. nastopijo v dunajskem radiu. m— Aljehin pride. Velika šahovska simultanka nekdanjega svetovnega mojstra Aljehina bo v Mariboru 22. oziroma 24. t. m. Celje c— Cepljenje otrok bo letos v Celju dne 4. in 5. maja na mestnem poglavarstvu. Cepljenju so obvezni vsi otroci, rojeni leta 1935., in vsi malčki, ki so iz kateregakoli vzroka pri lanski ali prejšnjih cepitvah izostali, c— Smrtna kosa je pobrala pretekle dni: Julijano Božič, 53-letno kuharico v Novi vasi št. 7, dalje Marijo Gregorinčič, 70-Ietno zasebnico v Pečovniku št. 49. in Toplak Jožefa. 74-letnega cinkarniškega vpokojenea v Zavodni št. 13. N. p. v m! c— Nesreča treh Ribničanov. Na cesti iz Žalca proti Celju so se pretekli teden z motornim kolesom ponesrečili 30 letni pos. sin Franc Klun iz Sajevec pri Ribnici, 24-letni jurist 'Alojz Zidar iz Brež pri Ribnici ter neki tretji, ki se je pa vozil v prikolici in dobil le lažje poškodbe; do-čim si je pa Klun močno poškodoval prsni koš, Zidarju jo pa zlomilo levo nogo v kolenu, desno pa tudi precej poškodovalo. Nahajata se v celjski bolnišnici. c— Otvoritvena kolesarska dirka celjskih kolesarjev se je vršila preteklo nedeljo na progi Celje - Zid. most - Laško in je dolga 39 km. Prvi je prispel na cilj Polak Edo, naslednji pa so bili Fabjan Mirko, Zupane Ivan in Potočnik Karl. Povprečna brzina jo bila 33 km na uro. Prireditev je dobro uspela. c— Spredavanjem dr. Branka Vrčona iz Ljubljane je naša agilna Ljudska univerza zaključila v ponedeljek zvečer svojo lopo predavateljsko sezono. za katero smo ji Celjani prav iz srca hvaležni. Odziv občinstva je bil na vseh dosedanjih prav lep, čeprav smo tu in tam pogrešali mnoge naše odlične meščane, ki bi qiim razvoj te naše kulturne ustanove moral biti zelo pri srcu. S temeljitimi izvajanji g. dr. Branka Vrčona, ki je našemu občinstvu že znan po lepem predavanju, ki ga je imel pri nas pred dobrim mesecem, so bili številni poslušalci zelo zadovoljni in so ga nagradili z dolgim, zasluženim aplavzom. Njegova analiza sredozemskega problema ni bila aktualna samo zaradi aktualnosti snovi same. marveč tudi in predvsem zaradi aktualnih misli, ki jih je g. predavatelj v tej zvezi razvil. Ljudski univerzi za njeno dosedanje delo čestitamo in ji želimo že sedaj, da bi imela tudi v prihodnjem letu tako lepe uspehe. Uči teli).; Zaikai gradimo mostove? Učenec: Da micirejo reke pod njimi teči. Ljubljana, 21. aprila. Petsto najlepše umetno oblikovanih sadnih dreves najžlahtnejših sort, med njimi pa še 600 najkrasnejšiii visokih in nizkih vrtnic že napravijo vrt, kakršnih je malo pri nas. Ogromen mora biti ta paradiž, bo marsikdo mislil, v resnici pa vrt meri le 2000 kv. metrov! Navzlic temu pa drevje nikjer ne stoji preveč gosto, temveč ima za svoj razvitek dosti prostora, sonca in zraka, da prekrasno uspeva in rodi mnogo idealno lepega sadja. S tem so pa tudi povedane vse prednosti oblikovanega drevja, ki nam tudi o ozkih mejah mestnih vrtov daje obilne letine najlmljšega sadja. Znano je tudi, da na visokodebelnem drevesu nikdar ne moremo pridelati tako finih sadov, kakor na pritlikavcih in špalirjih. Brez nege in dela seveda ne gre, zato nam pa oblikovano drevo vso postrežbo naj-radodarneše poplača. Pred nekaj dnevi je ljubljanska podružnica SVD priredila za svoje člane in nečlane ogled tega vrta v Št. Vidu. Čeprav je bil izlet razglašen šele tisti dan, se je ogleda navzlic nalivu udeležilo blizu 100 prijateljic in prijateljev vrtov, zlasti pa sadjarjev. Lastnik g. Frido Lanard jo že tako znan strokovnjak, da ga pozna že vsa Slovenija tudi kot izvrstnega predavatelja in strokovnega pisatelja, vendar je pa tudi tak mojster, da ima tudi za največjega strokovnjaka še vedno kaj novega in koristnega. Njegov vpliv se pozna po vseh vrtovih že od Šiške, posebno pa še v soseski njegovega vrta, da v Št. Vidu menda ni nobene hiše brez sadnega špalirja. Taki uspehi šopa mogoči le človeku, ki ima res srce za svojo stroko! Frido Lenard pa tudi rad pokaže in tudi pomaga vsakomur, kdor pride po nasvet, čeprav ga boste le težko našli doma. Saj ne more odreči, da hi ne prišel na vaš vrt pogledat in prirezat ter privezat in popravit to in ono! Kdaj naj bo pa doma! Tisti neprecenljivi talent ima, da zna tudi začetku najtežjo stvar razložiti razumljivo. Ne pokaže pa samo prednosti in kako mora biti, pač ima pa morda še večje uspehe s tem, da vas opozori na pogreške. Kako naglo nas je zadnjič prepričal, da marelic ne smemo saditi na južno steno. Vse drugo drevje je bogato obloženo b cvetjem in tudi že z drobnimi plodovi, edino marelice so na južni steni prazne, ker so na toplem soncu prezgodaj odgnale in zato pozebi e. Najmanjši priti i-kavčki so kakor šopki in na fotografijah — g. Lenard je namreč tudi v fotografiranju mojster — smo videli, kako bogato so že rodili. Prednost pritlikavega in oblikovanega drevja je namreč tudi ta, da mnogo prej zarodi nego visokodebelno drevje. Ali naj opisujemo najrazličnejše, idealno vzgojene oblike, dolge prosto stoječe špalirje, vodoravne kordone, ki se zaključujejo s spiralnimi, kandelabre, valje in stožce, desetramne Verrie-rove palmete in krasne oblike »tl«, ki jih g. Lenard najbolj priporoča. Še celo velikansko čašo je vzgojih, prednjo je pa postavil svoj mono-gram, ki cvete in bo tudi rodil! Poglejte si ta paradiž in tudi vi pričnete sadjatitl saj tudi na najmanjšem vrtičku in ob vsaki steni lahko vzgojite drevo, ki vas bo razveseljevalo s cvetjem in sadom, še posebno pa blažilo duha in krajšalo čas pri vzgajanju! Najlepši vrt vse države imamo v Št. Vidu, vendar pa na vsem Gorenjskem še nimamo — sadjarske šole Lenardov vrt nam že sam dokazuje, da bi se tudi v okolici Ljubljane in po Gorenjskem lahko razvilo sadjarstvo, zlasti pa pridelovanje najžlahtnejšega in najcenejšega sadja na pritličnem in oblikovanem drevju, ki bi ga tudi lahko prodali v Ljubljani in tujcem po letoviščih. Zato je pa predvsem potrebna sadjarska šola, da bo nadaljevala in razširila, kar so privatniki pričeli v korist vse okolice. Ribničanje so jo spet uganili Ribnica, 21. aprila. Tam v kočevski deželi so Tepke. Prijazni ljudje so Tepkovci in mnogo sveta so videli, pa so vendar ostali verni in pobožni. Zadovoljno so živeli kakor je v teh težkih časih sploh mogoče, in niso se pritoževali nad davki in krizo. Radi so imeli svojega župnika ter mu izkazovali Spoštovanje in postregli, kolikor so pač mogli. Gospod župnik je pa zbolel in moral je v bolnišnico, da so Tepke že nekaj let brez župnika. Ker ni upanja, da bi se vrnil, so prosili za novega župnika in napravili že polno potov, toda ves trud in vsa moledovanja so bila zaman. Povsod so Tep-kovce tolažili, da imajo pravico do novega župnika, ali njihov župnik je še vedno živ in, čeprav je bolan, še ni vpokojen. Tepkovci prav za prav še imajo svojega župnika, čeprav ga v resnici že več let niso videli niti slišali njegovih naukov. Skoraj so že obupali, da Tepke nikdar več ne bodo imele svojega dušnega pastirja, ko se je pa zadeva nenadoma, obrnila. Iz Ribnice je prišlo pisanje v Tepke, da se po vseh križih in težavah naposled vendar izpolni srčna želja vseh Tcpkov-cev. Dne 1. aprila namreč pride novi župnik Janez Poč iz Gorenjskega in naj ga lepo sprejmejo, kakor se spre- jema dušnega pastirja. V pisanju je tudi stalo, da novi tepkovski gospod župnik tudi takoj pripelje vse svoje stvari seboj kar s tovornim avtomobilom. Presrečni Tepkovci so planili na delo. da bi svojega tako težko pričakovanega župnika čim najlepšo sprejeli. Ženske so napolnile župnišče in že se je kadilo iz vseh dimnikov. Grele so vodo in vse poribale, da se je kar svetilo, druge so pa umile okna in šipe in kurile peči, da bo novemu župniku prijetno toplo, kamorkoli bo stopil. Možaki so napolnili drvarnico do vrha in nacepili drv in tresk. Fantje so pa z vso naglico postavili mlaje In obesili zastave. In pa slavnostni govor, kokopak! Cerkev je bila ozaljšana, kakor še nikoli čakali so in čakali da sc je že mračilo, tovornega avtomobila z župnikom in njegovo opravo pa od nikoder. V mraku je prišel v Tepke fant iz bližnje vasi. Povpraševali so ga, če je kje videl kak tovorni avtomobil V domači vasi pred štacuno stoji! Kaj pak, saj smo dejali, da se jo gospod župnik nekje zadržal. Pri sosednjem župniku, kakopak, da kaj poizve o svoji novi župniji! Noč je padla na pričakujoče Tepke in Tepkovce je prešinila sijajna mi- sel. Razsvetljava! In so razsvetlili vso pot od prve hiše pa do župnišča. Pisani balončki so se zibali kakor v pravljični noči: in vse je bilo navdušeno, kako so jo pogruntali. Še noben župnik ni imel takega sprejema. Pa so lučke jele ugašati zakaj ura je šla na polnoč. V modri tepkovski glavi se je pa prižgala druga luč. Polnoči je ura bila in spomnili so se, da je minul 1. april. Ce vas pot pripelje v prijazne Tepke, ne vprašujte, kako so sprejeli novega župnika; Naj bi jim aprilska š.o-la pomagala, da ne bi več dolgo čakali nanj. Ribničanje so pa spet dokazali da je ribniški humor nesmrten. Spomenik kralju Aleksandru I. zagotovljen Ljubljana, 21. aprila. Pred kratkim smo bili prisiljeni pisati o rovarenju prati likovnemu spomeniku Viteškemu kralju v Ljubljani, danes pa lahko z največjim veselem že poročamo, da je tak spomenik, ki bo ggotovo tudi najlepši okras glavnega mesta Slovenije, že zagotovljen. Odbor za postavitev spomenika je namreč že pred meseci razpisal natečaj za ideirti osnutek spomenika in te dni je razsodišče pregile-dak> osnutke in jih tudi ocenilo ter razdelilo nagrade. Žirija, ki so bili v njej pesnik dr. Gradnik in pesnik Oton Zupačič, predsednik Društva slov. likovnih umetnikov prof. Oojmir A. Kos. načelnik ljubljanskega mestnega gradbenega odbora konservator dr. Stele, d-rektor mestnega gradbenega muda ing. Prelovšek, upravnik Narodne galerije Zorman in kritik dr. Dobida, se je odločila, da !• nagrade 10.000 Din ne podeli nobenemu osnutku, pač je pa to vrsto razdelila na več nagrad, 'l ako je bilo mogoče, da sta dobila II. nagrado 5000 Din kipar Nikola) Pirnat in mestni arhitekt Ivo Spin-čič, enako nagrado pa tud; kipar Boris Kalin z inž. arh. Glanzeni. Enako sta bili dodeljeni tudi dve III. nagradi po 3000 Din. in sicer ena spet Borisu Kalinu in arhitektu Glanzu. druga kiparju Lobodi. Za odkup prihajajo v poštev še 3 osnutki, vseh 15 sprejetih osnutkov bomo pa videli na razstavi v Jakopičevem paviljonu od petka do nedelje. Išče se predsednik V dunajski »Borse« smo čitali: Pred kratkim je neki dnevnik objavil tale oglas: »Išče se predsednica resnega društva proti plačilu 500 šilingov in proti proviziji 50%. Ponudbe pod Častno mesto na upravo.« Ta inserat bo gotovo služil v zgled. Iznajdljive glave bodo najprej ustanavljale društva, nato pa prodajala predsedniška mesta. Glavno bo pač t°, da bo ta funkcija prišla na vizitko in na pisemski papir. Predsednik ... no ja, to je že nekaj. ^ di predsednik francoske republik6 je navsezadnje samo predsednik^ Sodnik: Ali ste oženjeni. Obtoženec: Ne, gospod lo na nosu sem staknil od janega prijatelja. sodnik, nekega p1" Ob 25 letnici smrti velikega slovenskega umetnika Ljubljana, 21. aprila IV no^l od 19. na 20. aprila je minilo 25 let, odkar je v ljub* ljanski bolnišnici zatisnil izmu* čene oči eden največjih sloven« s''’b umetnikov, slikar Ivan Grohar v najboljši moški dobi, ko je bil star šele 44 let. Grohar je bil sin kmetskih staršev. Rodil se je 1. 1867. v So* r>ci na Gorenjskem. Iz prepro* stega pastirčka pa nam je vzra* s lin krat sem bil že tu«, je tresoč od strahu odgovoril Adams. »Ben mi ,e naročil, ua; poizvem, kako se najlažje pride v park. In ker me je dobro plačal, sem ga spremil sem.« »In kje je zdaj ta razbojnik?« »Ne vem, kam je odšel. Meni je rekel, naj se vrnem, ker sem izvršil svojo nalogo.« Strašne oči neznanca so prođimo gledale pijanca. »Lažeš. lopov!« je grozeče siknili. »Lažeš!« »Ne, ne. ne lažem,« je stokal Adams. »Govoril sem čisto resnico, milostni gospod«. »Kako se drzneš lagati, lopov? Ati veš, kdo je pred teboj ? — Jaok — Maščevalec!« Pri . teh besedah se je Adams sesedel in onemel od groze. Jack pa ga je ponovno pograbil in vlekel za seboj, »Milostni gospod,« je zastokal, I »v n arku — v panku —« »Ha. tam je torej tisti kipov! * Je vzkliknil Jack. »Hajd, lopov — hitro«. Adams je zatulili od bolečine, tako ga je bil Jack pognalbil. Pri tem pa mu je padla ura iz lepa in obvisela na verižici. S!u- i>5 čajno 'je pogledal nanjo in ves obupan vzkliknil: »i>e pet minut! — Stojte — stojte — ne'naprej!*, divje se je pričeli otepati Jacka, toda vse zaman. »Ha! To je tista skrivnost, lopov? Govori, kaj pomeni teh pet mmut? Govori, si čull?« »Bomba«, je zastokal Adams, »bomba bo eksplodirala.« Jack je stopil še hitreje proti jezeru, kjer je v senci dreves ležala Bessie z dvema svojima prijateljicama. »Se tri minute,« je vzdihoval Adams, »usmilite se — prepozno bo, — vsak čas bo eksplozija — rešite sebe — in mene!« Jack pa se ni prav nič zmenil za njegovo moledovanje in hitro tekel proti jezercu. »Nesrečnež, ki e je bomba?« je zdaj zavpil na Adamsa, ko sta bila že tik jezerca. Tresoč se po vsem telesu je Adams pokazal na grmiček, kjer je bi! skrit peklenski stroj. »Prepozno — prepozno,« je pričel tarnati, »vsak čas — vsak čas...« Jaok ga ni dalje poslušal. Dvigati jc Auamsa v zrak in ga vrgel v vodo. Voaa m bflu preveč globoka in Adams se je hitro skooacal do brega in se žari v grmičevje. S stranom je pričakoval kdaj bo eksplodiral peklenski stroj... V tem trenutku je že pritekel k bregu jaoK. V rokah je nesel uro in zabojček z razstrelivom in ooo/e s silnim zamahom treščil v Jezero, potem pa naglo skočil k Bessie in njenim prijateljicam, ki so bile vstale in so z začudenjem gledaje ta nenavadni prizor. Jack je vse tfj brez besed pograbil in vrgel na tla. Tedaj pa se je zaslišala strašna eksplozija, kot da bi bila na mah ustrelila cela baterija topov. V jezeru je zašomelo in voda se je visoko dvignila v zrak, potem pa je pričelo deževati kamenje in vejevje, ki pa na srečo ni nikogar močneje zadelo. Jackova hladnokrvnost je rešila življenje trem mladim lepim ženskam... Medtem je prihitel tudi Edvard in preplašeni sluge. Vsi so si globoko oddahniti, ko so videli, da se nikomur ni ničesar hudega pripetilo Bessie in njene prijateljice so sedele na travi vse blede in prepadene in so jih na pol nezavestne hitro spravili v hišo. Jack in Edvard pa sta še hitro pregledala kraj eksplozije in nenadoma opazila pri nekem grmu zabuhlo in ožgano — Adamsovo glavo. Strašna smrt, ki jo je bil spravil v peklenski stroj in namenil drugim, je doletela njega samega ... TEREZA NE MIRUJE Prihodnje jutro po tem strašnem dogodku v Walesu, je poklicala Tereza Bena k sebi »Imam neko novico, Ben«, je z neobičajnim glasom ogovorila svojega pomagača. »Dobro poslušaj, kaj ti bom pročitala.« Ben jo je pozorno pogledal in se zadovoljno muzal, prepričan, da bo ta novica zanj silno ugodna. Toda ko je Tereza pričela čitati iz »Timesa« vest o neuspelem atentatu na posestvu Edvarda Longa, je postajal Benu obraz čedalje daljši in daljši, in na koncu je nemo in plaho zrl v Terezo. Sen o nagradi petdesetih tisoč frankov se je nenadno razblinil.. »Zdaj si slišal, kako si opravil,« le mrzlo spregovorila Tereza »Vso stvair si izpeljal tako neumno, da se ne čudim, da ti je spodletelo.« »Milostna gospodična, jaz — iaz — « Nikar se ne opravičuj — zdaj je, kar je,« ga je rezko prekinila Tereza. »Ah, in moja nagrada,« je vzdihnil Ben. »Tako sem se že veselil, zdaj pa — ali je šlo vse po vodi?« O narodnih damah Po neki prireditvi neke naše te-lesno-kulturne organizacije, ki izbira cvet naših dam, se je med otrokom, ki je sodeloval pri predstavi, in njegovo mamico razvil tale zanimiv pogovor: — Mamica, kaj so to narodne dame? — Zakaj me to sprašuješ, otrok? — Zato, ker je našo otroško prireditev obiskalo tudi nekaj narodnih dam, kakor nam je to napovedala že naša učiteljica. — Vidiš, otrok moj, to so take gospe, ki svoj prosti čas žrtvujejo za blagor našega naroda in nesebično delo za druge... — Zakaj pa potem govorijo nemško, če se žrtvujejo za naš narod? Dobra mamica na to vprašanje ni vedela odgovoriti... Astrološka napoved za 22. april. Dan je pod dobrim ozvezdjem. Ugoden za vse, kar ie v zvezi s pisanjem. Pospešuje delo pisateljev. umetnikov, filozofov. Poslovno življenje bo danes poživljeno. Opominjevalna pisma dolžnikom imaijo izglede na uspeh. V splošnem kaže ta dan prijazno !i-cein vpliva na linči, da so prijazni, uslužni ink dobremu nagnjeni. Januarci bodo danes posebno dobro razpoloženi. V buba vnem življenju nobenih posebnih motenj, ženske bodo ta dan »na rahle strune ubrane«, zasanjane in zelo ljubeznive. Moški, ki poznajo žensko dušo, bodo danes dosezali uspehe. Ce ste pri svoji izvoljenki padli v nemilost, danes Imate priliko, da Si pridobite nazaj njeno naklonjenosa, če boste spretni; če pa boste nerodni, jo utegneta izgubiti za vselej. Pomnite: lju- bezen ženske se da kaj lahko pridobiti, kaj lahko pa tudi zapraviti!_______________________________ On: Tvoja toaleta se mi zelo do-pade, vem pa, da me bo precej stala... Ona: Veš, dragee, če hočem tebe zadovoljiti, se ne menim za denar. * »Vi se gotovo počutite zelo samcato, gospa Heda, zdaj ko je vaš soprog na tako dolgem -potovanju?« »(No, ne opazim toga preveč. Imam papigo, ki preklinja, opico, ki bere časopise, in mačka, ki ga nikoli pred tretjo uro zjutraj ni. domov. Iz domačih gajev JOŽEF VIRK: Slovensko dekle Fenček na glavi se Bliska ti s kitice Rožic zelenih Slovensko dekle. Lilija, vrtnica, Mila ti šmarnica Ličece krasi — Slovensko dekle. Svetla ko svit neba Plamena vtrinjata V tvojih očeh se — Slovensko deklet Kakor vijolce cvet. Razveseljuje svet Modro, ponižno Slovensko dekle. Žlahtna kot trtica, Milo, ko lunica, Solnce deklet je Slovensko dekle! ★ Jožef Virk je bil med glavni* mi sodelavci Slomškovih »Drob* tinic«. Rodil se je 1. 1810., umrl pa je 1. 1880. Njegove pesnitve niso dosti razširjene, zato je pa pesem »Slovenska deklica« popolnoma ponarodela ter se prepeva ža vsepovsod. V njegovih pesnit* vab se odločno kaže vpliv sploš« nega narodnega prebujenja, da poje tako samozavestno o slo* venski deklici. Virk spada med starejši pisateljski rod »Novic«. Razne novice Kakor poročajo iz Šanghaja, so bili v Hangčoun, pokrajina Ceki-aug, trije gimnazijci, sinovi bogatili in uglednih rodbin, radi umora, ropa in tatvine, v navzočnosti 20 tisoč Lindi javno obglavljeni. Ho izvršena smrtni obsodbi so njihova trupla vozili po glavnih ulicah mestu, da bi mladina zadobila strah pred enakimi zločini. Obsojenci so bili zagrešili tele zločine: Roparski umor na nekem bančnem uradniku, čegair truplo je policija našla pod -podom kopalnica enega morilcev. Roparski umor na sinu bogatega trgovca, od katerega so izsilili odkupnino 1500 dolarjev. Umor šoferja taksija, ki so ga bili morilci najeli, ko so ugrabili tistega trgovčevega sina. Poizkušena ugrabitev dr. Kujueh-čljia, predsednika zdravstvenega zavoda v Šanghaju. Vodja te gangsterske tolpe, 16-leten gimnazijec, je šel na morišče hladnokrvno, brez najmanjšega strahu, do-či-m sta bila njegova tovariša popolnoma strta. Bolgarskim oficirjem je po novi odredbi prepovedano sklepati zakone z inozemkami. Vsak bolgarski častnik se lahko oženi, čini doseže 25. leto. Od neveste se ne zahteva več kakor doslej kavcija- Med Štipom in Strumico se je v nedeljo dogodila težka avtomobil' ska nesreča. Neki polno zasedeti avtobus se je prevrnil v reko Broga-lnico. Šofer in delavec sta se ubila, ostalih 19 potnikov pa 1® dobilo lažje in težje poškodbe. dbomaea vtfoia (iancnč&ov prvovrstnih pevcev s slav-vevškim petjem in razne H-ar venčke vrvivč-ke pro- daja po zmerni ceni — samca po Dim 200.-, samice za pleme po Din 50.-IVAN JEMERSIC, vpoko-jenec, Gruhišno polje, Hrvatska. PoSIlje po povzetju in garantira za zdmavo in živo dosj^etje pošiljke. Da h r.< a p la tme nasvete z;i nego im vzgojo kanarčkov. Dri naročilu samca im samice •»kupnm, ali več komadov, se nc računa ovojnima in poštnina. VeaJkemu na razpo-l%ro stotine priznanj iz cele države. Tako te dnj Dr. Simič, lekarnar v Beogradu: S poslanim mi kanarčkom scen več kot zadovoljen. To je pomeden im Čuden pt-iič. P-evoc brez para. Poje podnevi in ponoči, kadarkoli hočem in na povelje. Pro-»iim, do ind imšljete &e enegu taJtega — za kakršnoikoli ceno, povzetju. Marproški Miha ma drg©č guč Maja luba Tunča! Za vuha bi te potegne ti Tunča tunčasta iz Lotmerka, Jia sme ti tak grdo atifeigala. Prmoj-gruški, ka bi zdaj bla tu, te bi mela rajtšoulo, te bi v id la, da marproški Mrha ni tak ajnfah človek, ka se bi dao za nous potegnuti. Jedno ti pa ie gneti pravim; še jenkrat mi ka tok ega naštimaj, te bo med nama šlus 2 lubeznijo no v s im drugim. Čako sn te vure dugo, tebe pa Tunča nej no npj blo, ka bi se spoznola. Ka se bi dobia, velko bi mela za gueati. Aistn, toti pa gnes toto po ono pišen. U Marproki je vsoki cajt velko no-yiga, tote cajte pa še cvelko. Toto *e vejš, da mamo u no šem mesti že dugo nouvi gemajnderot, ki de bojda oeli Marprok na glovo postova. Toki ludi. ka so furt nu furt uncufridn žc fTuČajo, ka de strošno! Mi pa, ka smo bolj pobožni foik. smo cufridn, ka se tdaj g tolko begecungo kimrajo, ka fle bi vera že g)ih ob nič prišla. Viš, Po totem novem planu, se nede nič Ve6 pugaJo tokili velkih hramov noj folkenkracerjev. Toke pirgarje, ka ni-svojih koč bojo gemajndcrotler-jl sprovili u vogone, ka ne do jedni fl|rt naprej la pali, da mamo u Mar-Pr°ki stanovanjsko grižo. Za toti gnor, , de ga zdaj cvelko, pa bomo pugali cirkve noj kloštre, kirih je u Marpro-> premolu. Tudi za pelihhmgo majo ^elke skrbi, noj bo tudi tu ordnunga. Ve gase, ka je bolj molo koč, nedeju '''c svetili, ka se troji la ne sploča petiti pijonccm, ka jim še tak vclka Pelihtunga nič ne basne. Te pa tudi Potlači ni glili mus, ka bi fremtni ludi ‘Pa uci ra H po gos ah, ka so nam u e, i 6pot. Bojo pa zato u mesti na .ko elektrizirali. Na hauploci so p 1,1 gnes elektrizirali s pelihtungo »Pominek, ka bo lahko tudi ponači ?'l< y*do ka smo Marprožani pobož- "di. Provijo, da majo gl ih tak vse O'trizirano u Graci, ka majo glih °ko reginmgo ka mi. is. tolko jo noviga za gnes. Ne deš Vs ll! g> „Olasul naroda” iSS? nesigurnost \ starih in mladih 1 ZDRAVI St NCŠKjOOijivo Z V PARIZU Z NAJVIŠJIM ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI i PILULAMI ZA MOŠKE IK-Ma-Se 1 30 kom. Din 84.-|lOO kom. Din 217.-DOBIJO SE V APOTEKAH. Spoviepem diskretno pošilja : APOTEKA »JEIAČIĆU BANU- f JELAČIČEV JRG 120 ZAGREB Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.