4 Prešernovi nagradi prejela Tone Partljič in Ivo Petrić Na predvečer kulturnega praznika so v Cankarjevem domu na državni proslavi podelili Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. »Ko sem sicer gledal včeraj časopise, kaj vse sem izjavil, je tam toliko globokih misli, da mi ni ostala nobena več. Ne pričakujte preveč. Najprej bi vam rad čestital, vsem nagrajencem, predvsem vam, gospod Petrić. Moral bi se zahvaliti tudi tistim, ki so me predlagali, nekateri tudi dvakrat. Med njimi je bil tudi moj prijatelj, ki je zapisal: če je lahko Dario Fo dobil Nobelovo nagrado, potem lahko tudi Partljič dobi Prešernovo nagrado,« je dejal pisatelj in komediograf Tone Partljič, ki je poleg skladatelja in umetniškega vodje Iva Petrića letošnji prejemnik Prešernove nagrade. Obregnil se je tudi ob aktualno dogajanje. »Moram povedati, da moramo biti tudi pisatelji nenehno budni in v stalni pripravljenosti, lahko pride navdih, pa bi ga zamudil in bi šel mimo tebe. Kaj bi bilo, če Prešeren ne bi bil pozoren v trnovski cerkvi ... nikoli ne bi zagledal Julije in potem ne bi bilo ne Sonetnega venca ne Ljubezenskih sonetov.« Dobitniki nagrad Prešernovega sklada so zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerdu ter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar. »Posameznik je v sodobnem življenju postal pogosto razvrednoten in zapostavljen, kot del kapitalsko vodljive množice, kjer se postopno zmanjšujejo možnosti za ustvarjalnost in kreativnost. Pa vendar so posamezniki, ki kljub vsemu presegajo povprečja. Še več, s svojimi ustvarjanji v težkih razmerah lahko dajejo množici, katere del so, nekaj upanja in spodbud,« je v svojem uvodnem govoru dejal Janez Bogataj, predsednik upravnega odbora Prešernovih nagrad. Kot je poudaril, čedalje več mladih, tudi kulturnih ustvarjalcev, odhaja v tujino, kjer jih sprejemajo in jim omogočajo delo. Letošnja 70. podelitev nagrad je nastala po zamisli režiserja Mareta Bulca, ki jo povezuje z rdečo nitjo svetovljanske sporočilnosti sedme kitice Zdravljice, na oder pa je povabila tako v Sloveniji rojene umetnike kot tiste, ki prihajajo od drugod. Ljubljana: Prva seja Slomaka letos KDAJ VSEMANJŠINSKO EVROPSKO SREČANJE? Slovenska manjšinska koordinacija, ustanovljena med štajerskimi Slovenci v Potrni/ Laafeldu pred dvanajstimi leti, je po nekaj več kot petih letih zelo uspešnega dela zašla v krizo, ki je napovedovala celo možnost prekinitve dela te manjšinske povezave Slovencev v štirih državah in sodelovanja s Slovenijo. Zalomilo se je, ko so začele prihajati ocene, da je prvi predsednik Rudi Pavšič iz Trsta, sicer predsednik Slovenske gospodarske zveze, predolgo na tem položaju. Da je to problem, so zlasti opozarjali v Slovenski narodni skupnosti, drugi manjšinski organizaciji v Trstu. Ko je kazalo, da je Slomaka po nekajletnem premoru konec, ta čas je deloval zgolj na papirju, so predsedniki večine manjšinskih organizacij ocenili, da bi bila škoda organizacijo ukiniti. V Ljubljani so 7. marca 2014 podpisali nov pravilnik, ki je prinesel novost pri vodenju, in sicer tako, da bo Slomak vodil koordinator eno leto, in prvič nalogo zaupali mag. Suzanne Weitlaner, predsednici Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko. Slomaku se je pridružila tudi Skupnost koroških Slovenk in Sloven cev, ki jo vodi Bernard Sadovnik. V Slomak sta iz Koroške vključena Narodni svet koroških Slovencev (predsednik Valentin Inzko) in Zveza Slovenskih organizacij (predsedik Marjan Šturm), iz Italije SKGZ (predsednik Rudi Pavšič) in Slovenska narodna skupnost (predsednik sveta Walter Bandelj) iz Hrvaške Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb (predsednik Darko Šonc) iz Madžarske Zveza Slovencev (predsednik Jože Hirnök) in avstrijske Štajerske Kulturno društvo Člen 7 (predsednica Suzanne Weitlaner), od katere je na začetku lanskega leta vlogo koordinatorja prevzel Rudi Pavšič. Po prvi letošnji seji v Ljubljani je za Porabje povedal: »Na seji smo se zmenili, da bo do zamenjave predsednika prišlo po 14. aprilu, ko bomo v Trstu organizirali mednarodno konferenco o manjšinskih vprašanjih v Svetu Evrope in ob navzočnosti predstavnikov Sveta Evrope iz Slovenije, Avstrije in Italije ter predstavnikov pristojnih ministrstev in deželnih vlad ter strokovnjakov. Naslednji koordinator bo predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök.« -O čem ste se še pogovarjali in kaj ste se dogovorili na seji v Ljubljani? »Posvetili smo se predvsem pripravam že omenjene mednarodne konference, ki bo aprila v Trstu. Zmenili smo se, da bomo v nasklednjih mesecih sprožili več pobud, s katerimi želimo Slomak ponovno postaviti v središče pozornosti. S tem v zvezi bomo prihodnji mesec v Ljubljani pripravili novinarsko konferenco, na kateri bomo obrazložili glavne pobude Slomaka. Ob tem bomo zaprosili za sprejem pri najvišjih predstavnikih slovenske države (predsedstvo republike, vlade, parlamenta in pristojnih ministrstev).« -Če se vrneva h kompromisu, kako ga vi ocenjujete po dveh letih odločitve zanj? »Ker gre za kompromis, to ni najboljša rešitev, je pa edina, ki zagotavlja, da smo vse krovne organizacije iz štirih sosednjih držav skupaj. Ko bi vsiljevali kakšno drugo alternativo, bi prišlo do „ločitve”, kar ni dobro, kajti Slomak ima smisel le, če predstavlja celotni manjšinski spekter. Drugo pa je vprašanje, koliko naši sogovorniki res želijo te povezanosti. Včasih imam občutek, da bi nas v Sloveniji raje videli nepovezane in zato lažje „upravljive”. Mnenja sem, da bi se moral Slomak, ob aktualnih zadevah, posvetiti dvema osnovnima usmeritvama. Prva naj bi bila namenjena odnosom med matico in slovenskimi manjšinami v luči novih evropskih scenarijev. Druga pa v naši večji povezanosti in sodelovanju z drugimi manjšinami v srednjeevropskem prostoru ter z evropskimi inštitucijami. Globoko sem prepričan, da nas je 50 milijonov in več manjšincev v Evropi šibkih, ker ne delujemo povezovalno v smislu velikega evropskega sindikata. Moja želja je, da bi dali pobudo za vsemanjšinsko evropsko srečanje, ki bi pomenilo zgodovinski dogodek naše celine. Ernest Ružič Karči Dončec, po domanjom Ferencin, na Verici žive z materdjov, dapa zdaj je sam, zato ka je mati v špitala prišla. Dja rad poslüšam Karčina, gda tak koražno kaj pripovejda, istina, zdaj ka je sam, več nej taši. Prvin, če smo meli kakšno prireditev v Andovci, on je nas vsigdar pogleno, gora je vseu na biciklin pa se je lepau pripelo. Dostakrat je paulek biu, gda smo mlaj (majpan) postavlali, podirali, pomago je nam prešati grauzdje. Dapa namé zdaj najbola tau briga, kak si vej tak dobro zapomniti številke (numere), ka je vidi. Leko je tau hišna številka ali registracija za avto, ka on gnauk vidi, tisto več nikdar ne pozabi. -Karči zdaj sem velko srečo emo, nej se mi je trbelo na Verico pelati, zato ka si ranč tü v Varaši biu. Ka maš tü za delo? »S tistim busom sem se pripelo, steri v ednoj vöri dé z Verice, zato ka malo sem tjipüvat prišo. V soboto baude borovo gostüvanje na Verici pa pride moja sestra Marti pa njena hči Judit z družinov pa te sem zdaj malo sör pa kakšni sok tjöjpo.« -Zdaj si sam doma? »Zdaj sem sam, zato ka mati je v špitala že prejk dva mejsaca.« -Nej je lagvo, ka si sam doma? »Sprvoga je malo lagvo bilau, samo zdaj sem se že vcujvzejo, zdaj je že vse dobro.« -Vejš küjati ali s tejm se sploj ne spravlaš? »Zdaj si že zato stjöjam mesau pa kakšno župo, dapa bola samo v soboto pa v nedelo, zato ka med tjednom mena občina vozi obed, največkrat Zato sem ta Tomi Dončec. Istina, zdaj mi je ranč Dia pripelala, ona je taša redna pa lejpa.« -Vejš, ka, dja tak mislim, ka vseedno sto ti pripela obed, samo aj dosta bau de pa dober žma ma. »Mena je vse dobro, kakoli stjöjajo, dja vse zejm, nika sem nej prbrani (izbirčen).« -Kak maš krüj zapovedanoga? » V torek pa v soboto mam kilo, kilo kröja, v četrtek si pa pet kiflinov nosim.« -Istina, kak si se ti navčo tjöjati? »Moja mama mi je pokazala, kak trbej tjöjati, ešče te, gda je ladala. Pa te tak pomalek sem se navčo, zato ka zdaj je mujs bilau. Čas mam cejli den, zato ka sem sam v rami, največkrat CD-ne poslüšam, televizijo gledam pa Porabje novine štem. Zdaj sem zgotauvo s Porabskim koledarom, vse sem ga vöpogledno, letos je dosta tjejpov bilau, zato ka dosta vse je bilau lani. Dja tista vse poznam, ka na zvezi delajo, Gyöngyina, Marjano, Hirnöka pa Brigito, zato, ka večkrat je vidim na tjejpi.« -Maš kakšno živino pri rami ali rejsan si cejlak sam? »Kokauši mam, ednoga kokauta pa tri mačke, tau je vse, nika drügo nejmam.« -Ka najbola rad delaš doma? »Najbola rad, če delo gledamo, te z drvami delam. Moj saused, Pišti Žökš mi je vsigdar domau pripela. Hvala baugi, gauštjo mamo na Verici pa ešče v Andovci tö. Gda mi Pišti drva domau pripela, te potistim je dja s 350 Husqvarnov vküpzo žagam.« -Kelko sester maš? »Mi smo trdjé vsevküper, zvün mena ešče dvej sestre mam, Martiko pa Mariko. Marti dostakrat domau pride, tak po sobotaj, takšoga reda mi kaj malo stjöja pa kaj taspuca pa zaperé.« -Karči, ti si vse registracije zapomniš, ka je vidiš. Tak mislim, tü v krajini nega tašoga avtona, šteroma bi nej znau registracijo na pa-met taprajti. Tau mena povej, ka ma za registracijo Kovačin Tibi na avtoni? »HIR-081« -Djürvin Zoli? »FHE-248« -Moj brat Laci? »GUX-031« -Kak tau teba vse v glavej ostane, tau meni povej? »Ne vejm, te številke, ka dja tak vidim, te si dja vse zamerkam.« -Te tau meni povej, ka gda se je naraudo Pišti Žökš? »Leta 1961, decembra 3.« -Te tau meni povej, ka Joži Čer kakšno hišno številko ma na rami? »Če dobro vejm, te 63.« -Stero leto so se naraudili Vajnin Miška? »Oni so se leta 1932 naraudili, tau gvüšno.« -Zdaj v soboto na borovom gostüvanji si velko funkcijo daubo, ti deš najnaprej, nej? »Dja mo najnaprej üšo, zato ka mo dja neso črno kokauš pod pazgi, pred menov do samo husarge šli.« -Črno kokauš maš? »Mam, dvej, samo edna je niša betežna bila, dapa zdaj je že k seba prišla. Tak samo edno trbej, tak ka zdravo mo neso.« -Skrb mej na tau betežasto tö, zato ka če ti zdrava vujde, te ’š tau drügo mogo nesti. »Na tau moram bola skrb meti, nej ka bi me dolaposrala, kak tistoga, steri je na Gorejnjom Seniki neso kokauš.« -Tebe gda koli zovejo po telefoni ali če se pogučavaš, ti vsigdar slovenski gučiš, če de tau tak, te pomalek pozabiš vogrski. »Ah nej, zato tudok vogrski, samo mi smo doma vsigdar slovenski gučali pa k tauma sem dja vcujvčeni. Zavolo tauga se z menov tisti, steri znajo slovenski, vsigdar sloven-ski pogučavajo.« -Ti si nikdar nej delat ojdo, zato ka si invalid, vsigdar si doma bijo s starišami. Zdaj nej davnik ti je oča mrau, mati je pa v špitalaj, če mo te zdaj tau pito, kak se kaj maš, ka bi ti na tau pravo? »Zato sem ta.« Karči Holec 5 Madžarska je postala priljubljena destinacija za poroke tujcev Lani se je na Madžarskem za 17 odstotkov povečalo število porok. Po mnenju agencij za organiziranje porok se bo ta trend nadaljeval tudi letos, predvsem zaradi novih socialnih podpor vlade mladim družinam. Mlade družine, ki se odločijo za tri otroke, dobijo 10 milijonov forintov nepovratnih sredstev in dodatnih 10 milijonov ugodnih kreditov za ustvarjanje lastnega doma. Povprečne poroke stanejo pri nas od enega do treh milijonov forintov, zato je Madžarska postala priljubljena destinacija za poroke parov iz tujine. Njihovi najbolj priljubljeni kraji so Budimpešta, Blatno jezero in okolica, predvsem mestece Tihany, radi se odločajo tudi za dvorce ali baročne palače, kot je recimo Gödöllő. Največ parov je iz Anglije, Francije, Švice, Nizozemske in Italije. Prihajajo za dva do tri dni, gostov je od 70 do 150. Posebna destinacija je restavracija Halászbástya na budimski strani, z zelo lepim razgledom na Budimpešto. Zanjo se večinoma odločajo mešani pari, ko madžarska nevesta ali ženin želita pokazati sorodstvu iz tujine lepote prestolnice. Čeprav so njihove cene visoke – obred in večerja za 50 ljudi staneta 2,5 milijona forintov – so še zmeraj veliko bolj ugodne kot v zahodnih državah. Tuje poroke na Madžarskem pa pozitivno vplivajo tudi na turizem. Koliko otrok vzgajajo madžarski poslanci? Poslanci madžarskega parlamenta so morali do 1. februarja oddati izjavo o premoženju, v kateri so bili dolžni navesti tudi podatek, koliko otrok vzgajajo oz. koliko otrok živi z njimi v istem gospodinjstvu. V madžarskem parlamentu je 199 poslancev, vse skupaj vzgajajo 270 otrok, kar seveda ne pomeni, da imajo le toliko otrok, saj tistih, ki živijo že posebej, niso navedli. Zanimivo je, da 75 poslancev sploh nima ali sploh nima več doma otrok. Če se ozremo po strankarski pripadnosti, imajo največ otrok doma poslanci zelene stranke LMP (1,8), najmanj pa poslanci Stranke krščanskih demokratov (0,88). Med posameznimi poslanci vzgajajo po pet otrok Zoltán Balog (FIDESZ), dr. Roland Mengyi (FIDESZ) in Roland Kulcsár (Jobbik). Porabje, 11. februarja 2016 6 Nove knjige: Zbornik soboškega muzeja LeSeNI ZVONIKI NA SLOVeNSKeM DeLU PANONSKeGA PROSTORA Analiza lesenih zvonikov izmed prostorov, ki so ključ-vir v zgodnjem novem veku zetku pišeta, da so prvotni vidi, da je bilo v Pomurju vena slovenskem delu panon-nega pomena za razumevanje za spoznavanje razmer po zvoniki konstrukcije lesenih liko število krajev, kjer so bili skega sveta je ena izmed raz-stika med staroselci in Slova-župnijah v prejšnjih stoletjih. stebrov, ki zvon dvigajo in mu sejmi. Med leti 1904 in 1916 je prav v najnovejšem Zborniku ni. Na današnjem slovenskem Vizitacije zagrebške škofije omogočajo čim večjo učin-bilo v Pomurju kar 36 krajev soboškega muzeja s številko ozemlju je bil prvi stik prav v odstirajo stanje v petih prek-kovitost, slišnost. Zvoniki na s sejmi, in sicer dveh vrst: ži22 -23. Na 250. straneh so Prekmurju. Nasledseverovzhodnem vinski in blagovni. Pogosto so zapisi, poročila in bibliogra-nja tema spada na delu Slovenije ozna-bili sejmi povezani s cerkvenifija. Urednik zbornika, ki je področje jezikoslov čujejo evangeličan-mi prazniki oziroma dogodizšel v nakladi 300 izvodov, je ja, in sicer je Mihala sko kulturo, ki jo s ki, recimo s proščenji. Mateja mag. Franc Kuzmič, ki nada-Koletnik proučevala svojo skromno kon-Huber predstavlja tudi današljuje z dosedanjo programsko leksiko s pomenske strukcijo potrjujejo. nje sejemsko dogajanje, kar zasnovo, ko avtorji obravna-ga polja bolezni v Zvoniki niso cer-kaže, da sejmov v Pomurju ni vajo tako zgodovinske kot prekmurskem roga kvena arhitektura, malo. V Soboti sta letno dva sodobne teme, predvsem iz ševskem govoru. Av ampak vaška last, sejma, Trezino in Mikloševo pomurskega in čezmejnega torica se osredotoča ki so jo upravljali senje. Več sejmov je tudi po prostora. na leksiko s pomen lastniki, na katerih Goričkem, med njimi buča V prvi razpravi Iva Roš pred-skega polja bolezni, zemlji so postavlje-pri Nedeli, vendar nekoč zelo stavlja gomilsko grobišče pri zbrano po vprašalni ni. Oznanjevali so priljubljen sejemski dan z leti Mačkovcih, kjer sta bili leta ci za Slovenski ling konec dela, poldan zamira. 1999 izkopani dve gomili. vistični atlas leta in večer. Razprava v V razdelku Zapisi Gregor Grobišče so odkrili med ar-2014 v rogašovskem uvodnem delu pre-Kovač piše o 200. obletnici heološkim pregledom terena krajevnem govoru, sega lokalne in celo rojstva evangeličanskega pred gradnjo železnice Mur-ki ga slovenska di regionalne okvire duhovnika, soseniorja in seska Sobota - Hodoš, raziskova-alektologija uvršča in posega v evropski niorja Janoša pl. Berkeja, ronje pa sta vodila Irena Šavel v prekmursko go prostor, denimo v jenega leta 1814 v Križevcih. in Branko Kerman. Gomilsko ričko podnarečje in Pariz (Eifflov stolp, Šolo je obiskoval v domačem grobišče, ki ga zdaj sestavljajo ki v mrežo krajev Slavolok zmage...), kraju, nato je osem let študištiri gomile, spada v skupino Slovenskega lingvističnega murskih župnijah: Dolnja tako z vsebino, skicami in fo-ral v Šopronu in eno leto na takoimenovanih noriško-pa-atlasa ni vključen. Na podla-Lendava, Turnišče, Dobrov-tografijami. Tekst je preveden dunajski univerzi. Kar 72 let nonskih gomil, fenomen, ki gi opravljene analize Mihaela nik, Bogojina in Beltinci, in v angeški jezik. je bil duhovnik v Križevcih. traja od sredine 1. stoletja do Koletnik sklepa, da je besedje to od leta 1640 pa vse do leta S sejmi v Pomurju se je ukvar-V teh letih so cerkev razširizačetka 3. stoletja na območ-s pomenskega polja bolezni v 1777, ko je Prekmurje pripad-jala Mateja Huber. Na začetku li, zgradili novo župnišče in ju rimskih provinc Norik in prekmurščini večinoma izvor-lo novoustanovljeni škofiji v razprave je zapisala, da so dvorazredno osnovno šolo. Panonija. Avtorica opiše po-no slovensko, nekaj leksemov Sombotelu. sejmi stara oblika trgovanja, Sodeloval je z nekaterimi potek raziskovanja in podrobno pa je tudi prevzetih, najpogo-O zgodovini šolstva v Sto-saj v Evropi obstajajo od 10. membnimi osebnostmi tedanašteje najdbe. Tekst dopol-steje iz sosednjega stičnega govcih pred drugo svetovno stoletja. Sejme so že vsaj pred njega časa. njujejo številne skice in opre-jezika (dodajmo, da na drugi vojno piše Dušan Ščap. Izpo-tristo leti imela vsa današnja V Zapisih objavlja Peter Šraj delitev lokacije. strani iz madžarščine: bolan-stavi, da je bilo tu šolstvo po-središča Pomurja. Lendava je članek Boksarska vstaja na Marko Pečovnik je avtor raz-betežen). sebno, ker je v Apaški dolini pravico do sejma dobila leta Kitajskem, v katerem opisuje prave Razvoj keramične teh-Pod naslovom Plemiške ves čas, praktično do konca 1366, za Mursko Soboto pa dogodivščine vojaka -mornologije pri Slovencih ob pri-družine na ozemlju Kroga druge svetovne vojne, živelo je najstarejši zapis o sejmih narja iz Dokležovja. Avtor merjavi najdišč Kotare-Baza in Bakovcev v 2. polovici pretežno nemško prebival-iz leta 1479, Vendar so sejmi pravi, da ni toliko težil k zgoin Grofovsko. Ugotavlja, da je 18. stoletja Gina Gačević piše stvo. Tako je bila nemška tudi potekali že pred tem zapisom, dovinskim podatkom, ampak prihod Slovanov v Alpe kom-o plemstvu, ki se pojavlja v šola. Prvi slovenski učitelji so ker se leta 1366 Murska Sobo-je želel predstaviti mladega pleksna tema, katere elementi matičnih knjigah murskoso-prišli poučevat leta 1921. Po ta imenuje kot mesto oziroma Prekmurca, ki je bil v daljni še niso docela razjasnjeni. Naj-boške župnije med leti 1750 tem letu je bilo poučevanje trg in ta status je pomenil deželi izpostavljen neštetim večji problem predstavlja po-in 1800. primarno v slovenskem jezi-tudi pravico do enega ali več preizkušnjam in življenjskim manjkanje zgodnjeslovanskih Klaudija Sedar je razpravo ku, vzporedno pa so bili po-sejmov. Ljutomer je pravico nevarnostim. V Poročilih najdb s konca 6. in prve polo-naslovila Vizitacije zagreb-stavljeni nemški razredi. Zgo-do petih letnih blagovnih sej-Marjan Toš piše o Sinagogi vice 7. stoletja na območju za-ške škofije kot vir za zgodo-voren, a ne samo za Stogovce, mov dobil sredi 18. stoletja. Maribor -518 let pozneje in hodne Slovenije. Prav tako je vino Dolnjega Prekmurja v je podatek, da je bilo leta 1936 Tam je leta 1905 nastal tudi o 70. obletnici množičnih denepojasnjen odnos Slovanov 17. in 18. stoletju. Avtorica na šoli 300 učencev, zdaj pa prvi videozapis na Sloven-portacij prekmurskih Judov do staroselskih Romanov, kar izhaja iz spoznanja, da so vi-jih je desetkrat manj. skem, ki prikazuje sejem na v taborišča smrti. Urednik mu je izhodišče za proučeva-zitacije dragocen zgodovinski Borut Juvanec in Andreja današnjem Glavnem trgu, Franc Kuzmič objavlja več nje. V sklepne ugotovitve zapi-dokument raziskovanja glob-Benko sta analizirala lesene avtor posnetka pa je Karol ocen različnih publikacij in še, da je bil vzhodnalpski svet ljih časovnih struktur in po-zvonike na slovenskem delu Grossmann. Mateja Huber je bibliografijo Jožeta Vugrinca. dolgo razumevan kot eden gosto tudi edini zgodovinski panonskega sveta. V pov-zbrala podatke, iz katerih se Ernest Ružič 7 POŠTIjA SRejDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Šoula Mali varaš z eno poštijo samo eno šoulo ma. Ta šoula je nej velka pa nej mala gé. Ranč takša je gé, kak malomi varaši trbej. Eni mlajši že ojdijo v šoulo, drugi na tou eške čakajo. Eni kuman čakajo, aj oprvin nut v šoulo poglednejo, eni pa od toga ranč broditi neškejo. Ranč takši je mali Gabriel gé. »Mama, zakoj mo mogo v šoulo ojdti?« samo nagnouk svojo mamo pita. »Zatoga volo, ka je takša šega pa zatoga volo, ka vsikši v šoulo mora ojdti,« njemi mama lepou povej pa tadale svoje delo dela. Gabriel pa tadale svoje brodi. Un nut v sebi vej, kak nikak nede v šoulo šou. Tou tam na kraji varaša svojim mlašjim pajdašom pa pajdaškinjam tö vöovadi. »Si leko sploj brodite? Gda začneš v šoulo ojdti, več nika nega. Več nega brsanja labde, več nega lejtanja kaulakvrat. Samo šoula, šoula pa li samo šoula! Eden več nede časa za nikoj nej emo, nej za skakanje prejk potoka, nej za televizijo gledati, sploj za nika nej. Sploj več nemo časa meli, ka bi čas meli,« se Gabriel trousi. »Depa v soboto pa v nedelo mo dun čas meli,« cejla postrašena pita Renata. »Renata, vej pa ne guči! Nej v nedelo pa nej v soboto z douma ne boš šla. Včiti de se trbelo, včiti, včiti pa nika drugo nej,« Gabriel zamajne z rokou. »Moj vejkši brat se ne vči vsikši den. Un si dun čas zasé vzeme,« se malo menje postrašeni eške Robi zglasi. »Robi, ti nika ne vejš! Ja, un prejk dneva ojdi es pa ta, vsefele si vözmišlava. Depa un se po tejm vnoči vči. Ja, gda ti spiš, un za šoulo delati mora. Pravo sam vam, tou je nej pošteno, ge nédem v šoulo,« bi Gabriel po stoli včesno, če bi ga emo skrak sebe. »Če je tou tak gé, namé šoula tö nede vidla,« bi po stoli včesno eške Pubi. »Namé ranč tak nej,« je Renata kak najbole gvüšna v tejm. »Ge pa nemo sam, brezi vas, to nédem« je z njimi eške Robi gé. Vsi samo eške Piština gledajo. Cejli čas je tiüma ostano. Gledajo ga, ka un na vse tou povej. »Ge si malo ovak brodim. Najprva bi išo malo poglednot. Če se mi nede vidlo, pa več ne bi ojdo v šoulo,« Pišti bole za sebe kak pa za druge povej. Gabrieli se tou ne vidi najbole. Brodi si, ka vsi tak morajo broditi, kak un povej. Zatoga volo trbej Piština tak malo vöobrnouti. »Pišti, ti nika ne vejš! Kak nut staneš, več te vö ne pistijo. Samo boš eške na šoulo brodo. Tisti školnicke do se ti lejpi delali, do se ti mujsali, samo aj njigvi ostaneš. Ja, tak uni tou delajo. Zatoga volo ge nédem nej eden den v šoulo,« Gabriel gor stane pa tak pokaže, kak un tou najbole za istino brodi. Mijnauli so trgé dnevi, šoula se začnola. Vsi junacke na dvouri skrak šoule čakajo, aj je školnikojca nut pozové. Gabriel najbole naprej stogi. »Dun v šoulo deš,« ga Pišti pita. »Aj njim bau! Depa samo tou leto. Po tejm me šoula več nede vidla. Tou leto eške dun strpim,« je Gabriel lažo drugim, sebi pa najbole. Miki Roš Kak nam je vsem poznano, je v zadnji mejsecaj nafta trno pocejni bila. Steri na oli segrejvajo, so brž pejneze vküper ličili pa si ga dali domou pripelati več, kak ga leko zakürijo. Eden moj saused si je eške edno velko posaudo za oli dau nut naprajti. Zdaj se segrejvajo, ka skur gouli po rami ojdijo. Tisti, ka so pred lejtami začnoli na drva küriti, so zdaj malo nevoškeni gratali. Kak bi nej gratali? Eške včera so cejli gizdavi na velke gučali, kak se uni najbole falo segrejvajo. Edni so že na velke brodili, kak do nazaj na oli šli. Depa nafta, Merka pa vsi velki svojo logiko majo. Vsikši den vse menje nafte vö iz zemle vlečejo, samo aj bole draga grata, aj nazaj na velke slüžijo. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je tou brž vpamet vzela. Una se v ekonomijo bole razmej kak vsi naši ministri vküper. Pri ednoj firmi je oli za küriti dala naroučiti. Pri toj firmi so razglasili, ka za tisti oli plačaš ranč telko, kelko je na tisti den vrejden. Kak povejdano, una ga je dala prištölati, depa je prajla, aj njoj ga nin za pou leta pripelajo. Ja, nafta de za pou leta eške dragša, kak je bila. Una pa si je brodila, kak de kaulakvrat leko gučala, kak falo je oli küjpila. Na, tak je brodila, tisti na firmi pa so malo ovak brodili. So njoj prajli, ka tou samo za eden teden vala. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je že kaulak fiškališov ojdla. Njim je tumačila, ka morajo tak naprajti, kak so obečali. Eden fiškališ je njeni problem nej škeu gor vzeti. Že je skur policijo zvala, aj je uni vrejd vzemejo. Depa dun si je dala valati, ka je njena ekonomija za njou moudra gé, za tisto firmo pa nikak nej. Tou se je tak dugo vlejklo, ka je nafta znouva draga gratala pa je cejlo njeno delo na nikoj prišlo. Tadale mo se segrejvali z dragim olijom. Vse tou koulek nafte je v našoj krčmej tö na red prišlo. Vsikši je od toga vedo kaj povedati, kaj kcuj djasti, kaj vcejlak svojoga tumačiti. Tou pa zatoga volo, ka je naš krčmar cejli teden mrzlo krčmo emo. Na kusto oblečeni smo sejdli pa bole tej pili kak pa kaj drugo. Poštaš Karči se je škeu na svojoj pauti od rama do rama malo gor segreti, depa ga je eške bole zeblo, kak pa na njegvom malom motori. »Vej pa, Pali, gor segrej tou tvojo krčmo! Tak je, kak bi nut v ledenico prišo,« se je poštaš Karči fudo v mrzle roke. »Karči, moja ekonomija je fcejlak ovakša kak pa od drugih. Ge zdaj šparam, gda je oli najfalejši. Zdaj se špara, nej pa po tejm, gda znouva dragi grata. Eške eden teden se strpite, po tejm mo pomalek znouva segrejvati začno,« si krčmar Pali mrzeu nous zbriše pa požijrek teja s palinkov naredi. Tam v kiklej je naš poznanec sejdo. Pomalek je špricer pijo pa na vüje vlejko. Cejli čas je tiüma ostano, dokejč, dokejč se dun nej zglaso. »Kak vejte, smo pri nas doma nej najbole pri pejnezaj. Tista ena kala v našom starom rami je nej zavole, za kaj nouvoga pa pejnez nega zavole. Mi doma ovak delamo. Prejk dnejva vse škrgejčemo, ka nam je toplo gé, prejk nouči pa tisto najlepšo delo na svejti delamo. Ge z ženouv, čerka pa s svojim možon takše dela. Tak nam zima pomalek taodide. Zatoga volo sam sé nut v krčmou prišo, ka se malo doj oladim. Eške eden špricer spidjem, pa po tejm nazaj domou, mo se tadale škrgejtali, po tejm pa v posteli tisto delali. Vrag si po nafti pa po drvaj!« Tak je povedo naš poznanec, spiu eške eden špricer pa ga več nej bilou. Mi pa smo začnoli na velke broditi, kak bi No W bilou, če bi za tou v Merki ved li. Gvüšno bi ga za terorista razglasili. Miki Ob 30. obletnici števanovskega vrtca (29. januarja) so nastopili tudi šolarji, kajti šola in vrtec sta združena in delujeta pod skupnim ravnateljstvom. Na šoli deluje več kulturnih skupin, med njimi tudi pevski zborček (na sliki), ki ga vodi učiteljica Eva Kukor. Večina članov pevskega zbora pleše tudi v folklorni skupini pod vodstvom Anice Szalai.