s-yuduce"* NO. 129 Ameriška Domovina AL* Jl/1< E l¥ I & IH— H O JW1JE AMCRICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LAN&UAG€ ONLY SLOV6NIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, TipHiprilpniig, Florida, PhoenU, Ey, Pueblo, BockSprinp sc CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX BARAGOV DAN V SOBOTO IN NEDELJO-3. in 4. SEPTEMBRA 1977 V LEMONTU, ILLIONIS PROGRAM verske in kulturne predstave v nedeljo, 4. septembra 1977 ob 6. uri zvečer v Mount Assisi Avditoriju, Lemont, 111. 1 — Čudovit si v svojih svetnikih (M. Tomc) "" Zdru/eni pevski zbori i’* \ r- i Bela hiša vztrajno brani Berta Lanteja K \ L 2 — Cerkveni zbor Sv. Štefana v Chicagu, 111. .. s Slovenska zemlja (J. Aljaž) Pozdravljena Kraljica (P. V. Spendov) V hribih se dela dan (A. Foerster) ■Ji Kaj veseli bi ne peli (B. Smetana) Pevovodja: Rev. Vendelin Spendov • Klavir: Alfred Fischinger, B.M. 3 — ŠARC Folklorna skupina, Chicago, III. Ljudski plesi iz različnih slovenskih pokrajin Vodi: Mrs. Corinne Leskovar 4 — Solistka — Marija Kranjc-Fischinger He was despised (Oratorio Messia) (G. F. Handel) Rastlose Liebe (F. Schubert) L’Heure Excuse (Poldowski) Cruda sorte (Opera Italiana in Algeri) (Rossini) Klavir: Alfred Fischinger 5 — Cerkveni zbor Sv. Janeza v Milwaukee, Wis. Večerni zvon (I. Hladnik) Slovenska pesem (S. Premrl) Nazaj v planinski raj (A. Nedved) Eno samo tiho rožo (I. Ocvirk) V Gorenjsko oziram (Flajsman) Pevovodja: Ernest Majhenič 6 — Folklorna skupina “NAGELJ”, Don Mills, Kanada Izbira tipičnih slovenskih ljudskih plesov Vodi: Ciril Soršak 7 — Slovenska šola — Chicago, 111. Baragovi blagri — Vodi: Jože Rus " Cerkveni zbor Marije Pomagaj v Torontu, Kanada Jezusova oporoka (M. Tomc) Hišica očetova (P. A. Hribar) Ti si Peter — Skala (F. Kimovec) \ Večerni Ave — Moški zbor (A. Foerster) Pevovodja: Dušan Klemenčič 9 ■— Solistka — Marija Kranjc-Fischinger O Gospa moja (V. Spendov) Iz gozda so ptice odplule (B. Ipavec) Curi muri (B. Ipavec) Tam na vrtni gredi (Narodna) Gor čez jezero (Narodna) Klavir: Alfred Fischinger 10 — Folklorna skupina “TRIGLAV”, Milwaukee, Wis. Izbira slovenskih ljudskih motivov Vodi: Elizabeth Modic 11 — Pevski zbor “KOROTAN”, Cleveland, Ohio Škofu Baragu v spomin (L Zorman) Bodi zdrava, Domovina (F. S. Vilhar) Na planine (P. H. Satner) Tja pojdem, pokleknem (F. A. Gorenšek) Na tujih tleh (D. Jenko) Koroška (R: Gobec) Ave Marija (Opera “Gorenjski slavček”) (A. Foerster) pevovodja: Frank A. Gorenšek T2 — Združeni pevski zbori -s Psalm 150 - Hvalnica (F. Kimovec) Hvala večnemu Bogu!... Novi grobovi TITO SPREJET V PEKINGU Z NAJVEČJO POZORNOSTJO Pritisk za njegovo izločitev iz zvezne vlade raste, toda Bela hiša ne kaže volje tej zahtevi ustreči. WASHINGTON, D.C. — Del časopisja n a d a 1 j uje razpravo proti računskemu direktorju Bertu Lanceju, ki da ni vsega povedal o svoji finančni dejavnosti, ko so ga v Senatu zasliševali, predno je bil potrjen za proračunskega direktorja v Carterjevi vladi. Tudi pri svojem nastopu pred Senatnim odborom v letošnjem juliju naj bi ne bil v celoti razkril svojega finančnega položaja. Proračunskega direktorja nihče ne prijema zaradi njegovega dela v zvezni vladi, to naj bi bilo neoporečno, četudi je sen. W. Proxmire dejal, da Bertu Lanceju manjka za to položaj strokovnega znanja in skušnje. Bert Lance, ožji prijatelj in sodelavec predsednika Carterja še v domači Georgiji, je v težavah zaradi razkritij njegovega Sl)ravili v red davni delovanja v času, ko je bil ban- 1X0 80 sPra'm v_reu Joseph Miklus Včeraj zjutraj je preminul v Lakewood bolnišnici 79 let stari Joseph Miklus s 4243 W. 57 St., doma v Novi Gorici na Primorskem, mož Matilde, roj. Klanjšek, oče Olge Klinec, stari in prastari oče. Pokojnik je bil znan društveni delavec, eden od ustanoviteljev Slovenskega narodnega doma na Denison Avenue, član pevskega zbora Triglav. Soče št. 27 ADZ in zadnjih 48 let njen tajnik, član Nanosa št. 264 SNPJ, zaposlen pri Swift & Co. do leta 1953, ko je šel v pokoj. Pogreb bo iz Walter Martin pogrebnega zavoda na 9811 Denison Avenue ob 8.45 zjutraj v soboto, v cerkev sv. Tomaža Mora ob 9.30 pod vodstvom L. Ferfolia pogrebnega zavoda, nato na pokopališče sv. Križa. ■-----o---— Voyager 2 v redu, Voyager 1 poleti v vesolje 5. septembra Predsednik SFR Jugoslavije Josip' Broz Tito je po obisku v Severni Koreji, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi in ga predstavili na velikem javnem zborovanju v glaviem mestu, priletel v glavno mesto LR Kitajske na svoj prvi obisk. V Pekingu so ga sprejeli z vsemi častmi in s pozornostjo, ki je celo med “tovariši” neobičajna. kir v Georgiji. Delal je na veliko in pri tem včasih premalo pazil na zakone in predpise. Nihče ne trdi, da bi bil Lance storil kaj nezakonitega ali nepravilnega, opozarjajo le na razne njegove posle, ki so dvomljive vrednosti in na robu zakonitosti. Predsednik Carter je branil svojega prijatelja, se odločno zavzel zanj in ga oprostil vsake nezakonitost, pri tem pa je dodal, da so morda nekateri zakonski predpisi o bančnem poslovanju preohlapni in potrebujejo dopolnila. Predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell je dejal časnikarjem, da ni Lance storil ničesar, kar bi opravičevalo misel na njegov umik iz zvezne vlade. Dodal je, da predsednik Carter ne ‘‘kaže nobenih znakov utrujenosti” pri obrambi svojega prijatelja in sodelavca. ----r—o------ Berkowilz ‘neodgovoren’ NEW YORK, N.Y. — Zdravniška preiskava je dognala, da David Berkowitz, “Sin Sama”, ki je obtožen umora šestih mladih deklet, ni duševno zdrav in zato, tudi ni odgovoren za svoja dejanja. Zdravnika, ki sta obtoženca preiskovala, sta prišla do zaključka, da se bo bolezen preje slabšala kot izboljšala. iPredno bodo obtoženca posla-i v umobolnico, kjer bo ostal, dokler se mu ne bi zdravje izboljšalo, ga bo polnovredni državljani, • P° f In tudi toda;, ko je bil slovenski človek v največji idejni lahko in morate biti ponosni na jsakikrat v drugem Narod- in duševni stiski. Naj omenimo primere: politično delo to _ a materinski jezik vaš je damu> kJarko1'se klub na‘ .Tcr 'zn Fvm.nsrelista Kreka. Antona Korošca in še koca. „„gr m« aja’ Na lstl demokratični pod- so po možnosti izvoljeni tudi odborniki. Vsak klub je u-pravieen do petih zastopnikov. Namen Federacije je delovanje za boljšo socialno in zdravniško oskrbo upokojencev in za splošno korist Slovencev. V ta namen pošiljamo resolucije in spomenice na pristojna mesta. Tako smo na zadnji sčji poslali protest na East Ohio Gas Co. zaradi povišahja cene plinu. O-dobrili shio tudi resolucijo gi-rardskega kluba proti stalni a-meriški denarni pomoči in brezplačnim pošiljkam orožja raznim tujim državam, ko potrebujemo denar doma. V Federacijo lahko pristopi _ - ,Vsak slovenski klub upokojen- govora Razmere med koroški- cev v Ameriki, ako to odobri se- Tako je škof govoril zadnjič za javnost, govoril iz srca kot in Korošec. Kajti dota ste namenili za moje semenišče v Argentini, pol za koroške dijake. Toda povem vam — v tem slučaju dajem prednost podpori koroški mladini . ..” Sedemnajst let je že od tega mi brati so postale po sili in volji močnejših skoraj obupne. Slovenska mladina pa tam še daljnih prisptevk0v živi m bo živela, dokler bomo m naselbinah še ; .nasm naseioman se vec samo- imeh trdnjave slovenstva, kot stojnih kluboVj je priporočljivo, iii, i... . v-v a -. •jv/ihjAxA# j v/a jl j. v/•*-i j*-» j. i j- v-- - v * * v i * n-v »-'4. — — ££ TTl/dTšEiT/TLSK-Z JOZXKj i^CLS 'JO Jrr-za Evangelista Kreka, Antona Korošca in še koga, 'slovenski, kakor naš! To je do- j a;if književno delo Simona Gregorčiča, Aškerca, Frana S. ta, ki je ne smete zapraviti,1 agl Finžgarja, Frana Ks. Meška, glasbena ustvarjalnost temveč obogatiti! Dobesedno Vinka Vodopivca in drugih in vse drugo, ki je danes te- 'mislim, ko pravim: obogatiti... melj slovenske omike. Kajti vsak jezik, tudi jezik naj- Slover.ska omika ima svoje začetke v 6. stoletju in manjšega naroda, je vrednota, kasneje, ko se pojavi država Karantanija in Sp. Pano- ki nam odpre dohod do duhov-nija. Panslovanski model to zgodovino napačno, po slo-jnih in kulturnih bogastev tega vansko t. Irnoči in zamegljuje dejstvo, da sta bili to slo- naroda.. venski državi. Slovenskemu človeku pa je danes, po toliki propagandi, vseeno, če sliši, da sta bili “slovanski’-’.,— „--- Karanvanijo hočejo pripisati “Alpskim Slovanom”, Sp,!duhovnik ... ,, Panonijo iia si lastijo Slovaki, zakaj njen ustanovitelj besedno je dejal: Prirejajte knez Pribina, Kocljev oče, je res prišel iz ( današnje) slovenski dan; pol dobička Slovaške. Sv. Ciril in Metod sta “slovanska” blagovestnika, dači sta delovala le na Moravskem (ta je bila tedaj etnično slovaška, šele po opustošenju po Madžarih so se tja naselili Čehi) in v Panoniji. Danes si ju hočejo prilastiti vsi, najbolj pa Bolgari in Makedonci (ti imajo tudi lasti spominski plošči na Cirilovem grobu v Rimu; zakaj pa tam ni slovenske table?). Panslovanstvo je v naši zavesti tako zakoreninjeno, da se nam zdi vse to prav. Oba brata pa sta v resnici še najbolj slovenska in slovaška, ker takrat med obema narodnostima ni bilo bistvenih etničih razlik, kakor tudi ne do slavonske. (Slavonijo je hrvaški primorski knez Borna vzel v posest, ko ie umoril upornega kneza Ljudevita). Tudi metropohfa sv. Metoda je sprva skupna moravsko-pa-nonrka, potem panonska in nazadnje moravska (ko Metod ni mogel več v Panonijo in je v Velegradu umrl leta 885). Gre deloma torej za skupno narodnostno zgodovino med Slovenci, Slovaki in (hrvaškimi) Slavonci. Daleč od tega pa so Bolgari, Makedonci in drugi. Kaj pa Metodovi učenci, oni, ki mu jih je dal Kocelj in so bili posvečeni. Po njegovi smrti so šli v Bolgarijo in Makedonijo ter na Poljsko. To so bili sv. Gorazd, Kliment Ohridski, Naum, Angelar in Sava. O teh poroča žitje sv. Metoda. Toda, če so prihajali Iz Panonije, od kneza Koclja, so bili Slovenci, torej so naši svetniki. Mnogo kasneje je živela v Karantaniji sv. Hema ali Ema, rojena leta 983 na gradu Pilštajn in poročena z mejnim vojvodom Viljemom. Ko je izgubila moža in oba sinova, je razdala vse svoje ogromo imetje za cerkev in potrebne. Ustanovila je samostan v Krki na Koroškem, zapustila končno svoj dvor v Brežah (Friesach) in tudi sama šla v samostan. Razglašena je bila za svetnico leta 1937. Tudi tu nas moti panslovanska razlaga, knjeginja Hema, poročena z bavarskim ali frankovskim vojvodom, ne sodi v naša “narodna” Čustva, zato pa kar mirno pustimo. da si jo prisvajajo koroški Nemci kot svojo, kot Nemko Toda, ali je to prava resnica, če vibi govorijo drugače? Vedno smt, torej pripravljeni umakniti se pred vzvKenim tujstvom, resnici navkljub. To’•ko, da se zavemo, koliko razčiščevanja in jasnosti je št meti pripadniki drugih narodov, kajti ta v bistvu c izhaja iz narodne pripadnosti, ampak iz ______________ w- notranje moruino šibkosti človeka. Kdor ima urejen in movino, ki smo jo začeli pošija- da Federacija jih doslej še ni imela. Zato v ta namen priredi vsako leto velik skupni piknik. Letos smo ga imeli 17. avgusta na AMLA (SDŽ) prostorih v Leroyju, Ohio. Piknik je bil zelo uspešen. Udeležilo se ga je blizu 1000 ljudi. Vsi so bili veselo razpoloženi, kajti bil je lep dan in prijetna družba. Barber-tončani in Girardčani so se pripeljali z velikim busom, trije drugi busi so bili pa iz Clevelanda. Srečali smo se z mnogimi rojaki “oldtajmerji”, ki jih vidimo ie vsake “kvatre” enkrat, kot pravijo v starem kraju. Pa tudi mladine je bilo pre- $90 je poslala kot nabirko ga. mej, ki je plesala s starejšimi Anica Tushhr iz Gilberta, Minn. vred, da so se kar iskre kresale. Pd $100: “Triglav-’, kulturno Na svoj lačun so prišli tudi ba-drlištvo, Milwaukee, Wis.; Ne-ilinarji, pevci, filozofi in ljubi imenovani. Joliet, 111.; Rev. E-lteljJ narave, ki je odeta v čVfetje mil Hodnik, Abbotsford, Wls.; $200: G. Frank Strle, Cleveland, Ohio, lastnik Slovenian Country Cluib-a. $20 pa je poslal g. Stanko šega iz Joiieta za Ameriško Do- in zelenje, in tako radodarno razsiplje svoje krasote ter nas vabi v svoje naročje iz mestnega hrupa in okuženega ozračja. Vse izgleda, da je bil piknik tudi gmotno zadovoljiv. Frank Česen MILWAUKEE, Wis. — Med bralci Ameriške Domovine je najbrž kakih 200 ali 300 takih, ki znajo nemško ali pa nemščino vsaj razumejo. Najstarejši izmed teh še pomnijo nekdanjo Avstro-Ogrsko in njeno upravo, njene šole in druge ustanove. Nekateri teh bralcev so opazili, da v zvezi s Trstom ni bila točna moja trditev (v članku o g. Mašiču, Amer. Dom. 23. jun., str. 3), da je to mesto imelo državnega namestnika. S tem nepravilnim izrazom sem sam zapeljal tiskarskega škrata, da je mislil, da se je visokemu upravitelju tržaškega mesta po nemško reklo Btaatshalter. A te besede v nemških slovarjih ni. Pomenila bi človeka, ki državo drži. Me je pa tiskarski škrat s to svojo napako spodbudil, da sem v poletni vročini, ko mora človek vsaj nekaj premišljati, če se mu že ne ljubi delati kaj drugega, kako je nastal nemški izraz Statthalter, kot sem ga .jaz zapisal v zvezi s Trstom. Pri tem sem takoj pomislil na angleški izraz lieutenant. Kar hitro se mi je odkrila zanimiva zveza in nato zgodovina ob njej, ki utegneta zanimati vsaj nekatere bralce. Nemški Statthalter — v Trstu se je imenoval kaiserlicher-koeniglicher Statthalter, torej cesarsko-kraljevi namestnik — je dobesedni prevod nekoč zelo rabljenega latinskega izraža locum tenens. Doslovno pomeni nekoga, ki drži ali zavzema nek položaj, neko mesto, na splošno pa pomeni namestnika. Izraz je vzet iz rimskega bojevanja in rimskih rokoborb. Locum je seveda, kot marsikdo še vedno ve, 4. sklon (akuzativ) samostalnika locus — kraj, mesto, položaj. Ker so v nekdanji rimski provinci Galiji poromanjeni Kelti začeli izgovarjati to besedo po svoje, še bolj po svoje pa so jo izgovarjali poromanjeni germanski .Franki (ki so Francozom dali svoje ime) in za stopnjo še bolj nato poromanjeni germanski Normani, zato je locus, kot številne druge latinske besede, doživel veliko spremembo tako akustično kot optično (pravopisno). Približno takole je bilo: locus so začeli izgovarjati Ijocus, nato Ijoecus, končno pa so opustili obrazilo in od prvotne besede je ostal samo še Ijoe (lieu). Izraz locum tenens pa je dal Ijoetenant (lieutenant) naglasom na zadnjem zlogu, kot je to v vseh francoskih besedah. Ta izraz So pofrancozeni Normani prinesli v Anglijo, ki so jo zasedli po znani bitki pri Hastingsu 1. 1066. (Ta invazija in zhsedba angleškega otoka je vsekakor bila drzna in genialna bojna operacija.) Kot znano so Normani v Angliji govorili med seibaj po francosko, dokler so bili tam vodilna plast in dokler so se čutili posebno etnično skupnost. Ko pa je konec 14. st. angleščina v izobraženih krogih ponovno prevladala, je zelo rabljeni francoski izraz lieutenant začenjal dobivati angleško izgovorjavo. Pri tem so Angleži čutili dve besedi: lieu tenant. Kasneje So jih združili in ohranili naglfts druge besede. Zato tolikšna razlika med angleško in francosko izgovorjavo. Prvotni pomen besede lieutenant (locum tenens) je lepo izražen v besedah kot lieutenant governor in lieutenant Colonel, torej gdvernerjev in polkovnikov namestnik. Če pa slučajno gre mimo nas lieutendnt sedanje ameriške ali angleške vojske, ne pomislimo več, da je to nekoč bil namestnik kapitana. Kapitan seveda pride od latinskega capitanus, odtod angleški captain. Izvira pa iz latinske besede caput — glava. Zato se ta Oficir pri Nemcih še seddj imenuje Hauptmann — glavni mož, |glavar, namreč v komp&niji (če-,ti). Za tiste bralce, ki znajo ali j vsaj razumejo nemško, pa je morda zanimivo, da nekdanji locum tenens še vedno krepko živi v nemški besedi Leutnant. V začetku so jo pisali leutenant, a drugi e je hitro izpadel, ker so f^emci naglašali izraz na prvem zlogu. Torej ta nemška beseda ne pride od (die) Leute (ljudje), ampak je treba videti v njej francoski Ijoe (lieu) in latinsko-francoski deležnik tenens — tenant. Tudi pri Nemcih je leut(e)nant nekoč jasno izražal stotnikovega namestnika. Dokazuje pa, da so polkovniki (koloneli) in stotniki imeli po več namestnikov, ki so bili vse vse bolj v neposrednem stiku z vojaki, kot pa njihovi predstojniki. Naj omenim tudi Italijane, Pri teh je prvotni latinski izraz locum tenens počasi dobil obliko luogotenente. Za nekatere namestnike Italijani še sedaj u-porabljajo ta izraz, drugod pa so luogo opustili, zato je poročnik italj. vojske le tenente. A prvotno je bil tudi on luogotenente, namestnik kapitaria, stotnika. Ker sem v temle sestavku že omenil stotnika, naj dodam, da je ta slovenski izraz narejen po zgledu svetopisemskega stotnika, ki se je pri Rimljanih imenoval centurio (centum — sto), torej poveljnik, ki je imel pod sabo 100 mož, seveda včasih več, včasih manj. Kako pa je nastal slovenski izraz namestnik? Ker novi, letos spomladi na svetlo dani “Etimološki slovar slovenskega jezika” zajema samo besede od A do J (uredil ga je univ. prof. dr. France Bezlaj, drugi in tretji del ter indeks so še v delu), zato sem pogledal, kaj pravi hrvaško-srbski etimološki slovar, ki ga je pred nekaj leti v štirih knjigah izdala Jugoslovanska akademija v Zagrebu in ki ga je uredil hrvaški jezikoslovec dr. Petar Skok. (Ta mož je bil predsednik izpraševalcev (eksaminatorjev) pri moji veliki maturi na ljubljanski klasični gimnaziji 1. 1933. Minister prosvete ga je poslal v Ljubljano zato, ker je bil jugosloven-sko unitaristično misleč. V tem smislu je'imel tudi nagovor.) Kazala (indeks) tega slovarja so me napotila h geslu ‘‘mje-sto”, ki seveda om'enja tudi “na-mjesnika”. Dasi je ta hrvaško-srbski slovar odlično znanstveno delo, me imenovano gesM delno razočara, ker navaja, da je namjesnik prevedenka nemškega izraza Statthalter, kar da je v italijanščini luogotenente. Da je prevedenka, ni sprejemljivo. Ta dva izraza sta le pomensko vplivala na nastanek namjesnika, ne pa oblikovno. V geslu obenem pogrešam navedbo, da imata nemški in italijanski izraz skupno podlago v latinskem izrazu locum tenens. Po mojem poznanju je slovenski namestnik nastajal pod vplivom nemških izrazov, kot so an mein er Statt”, v starejšem jeziku “an Statt meiner” — namesto mene. Ali pa “an Vaters Statt” — “an Statt Vaters” — namesto očeta, torej očetov namestnik. Verjetno pa je krepko vplival na nastanek namestnika tudi nekoč zelo rabljeni latinski izraz “loco parentis”, namestnik staršev, prav za prav enega od staršev — ponavadi očeta. In ta latinski izraz so nekoč župniki uporabljali zelo pogdsto. Vsekakor pa Slovenci niso Slepo posnemali ne nemščine niti latinščine, ampak so z obrazilom -ik nadeli izrazu lepo slovensko o-bleko. Seveda je še več drugih izrazov in načinov, ki izražajo namestnika in namestništvo. V latinščini je zlasti pdznain vica-! rius — vikar, na pr. papež Kri- j štusov vikar na zemlji. Nekdh-j njim latinfcem naj povem, da izraz ne pride od vicus (vaš, selo), ampak od defektnega samostalnika vicis, ki je bolj poznan v ablativni obliki vide. V tej besedi tiči isti koren kot v nem- Vonj novega kruKa Da, kmet sem in v moje toW pretaka se zlata pšenica, ko pijem iz vrelcev zemlje ' cerkev je vsakp, kopica Oj, zlati nabreknjeni klasi težijo k tlom v darovanje, v očeh in v srcih gorijo plamtijo nove mi sanje. ■ Bogastvo, vonj novega kru^a prikliče na ustne molitev, ko v kotu nad mizo stoletn° svet Duh požegna daritvi škem glagolu wechseln. Tor6 pomeni zameno, izmeno. Ta a lativni vice je povzročil aastat nek izrazov za namestnike, ^ sb viceadmiral, viceguverN viceprefekt, v angleščini Pa cepresident. V starejši slov6”' ščini je bil poznan izraz vice- dom (iz vicedominus), ki je J deželski namestnik, kar izrecn, pravi Slovenski pravopis- iti ^ vplivom tega vice so Hrva Srbi naredili lepo besedo ^ jenik. Naj na kratko omenim še ^ katere izraze za namestnika- Tale gat(us) in deputat (us) slednji je dal v angleščini ( puty. Dalje proconsul in P dekan. Po svoje je zanimiv0®^ Ški Stellvertretter, čigar nasta' polovica je vplivala na nek slovenskega zastopnik3; , številni izrazi v raznih jezka narejeni s pomočjo pred^ pod-, na pr., subdiacon in s ^ praefectus; subject (podanihJ substitute v angleščini, ki pač iz latinščine; francoski S)L sacretaire, ki je v italij3115^ sottosegretario (p o d t a j T f nemški Unterofizier, ki je sfjj da oficirjev namestnik, z ^ od polnoči do zjutraj v deZ,jj. službi; v slovenščini pa P° ^ cir, podporočnik^ podravn3 tav* >r^ podnačelnik. Morda je ves tale ses precej suh in vse preveč P sorski, morda pa je kljnb v njem kaj zanimivega-iv nastajanju izrazov za ^ nika lep kos jezikovne, ku ^ ne in celo politične zSodoV?sai Ker je v temle sestavku ^ ni izraz locum tenens, naj za^ t nec povem, da izraz še veri1 ^ porabljajo v Angliji, kadar ^ slijo na d u h o v n i k ove£a zdravnikovega namestnika-Janez Gru Premalo ledvi^ V ZDA so prvo ledvice P drli leta 1954, zdaj je- t0 ^ fei) dan j a praksa” v več kot 1 ^.jd nišnicah. Kirurgov ne lTia težko pa je najti ledvice- j V mednarodni letalski ^jj niso redki paketi, na kater j še: “Pozor, človeški 0l^j,|; ----- Jose Serrano iz na, N.Y., je dobil pred ^ meseci ledvico moško „ fanta, ki je umrl pri PrT ji nesreči. Pravijo, da je ber za pet let. __ pf, adili ■t v--c bi mu presai— 0 pred petimi leti, bi hn Story, Single dwelling, aluminum siding, 4 bedrooms, gas fireplace, 2 car garage. In convenient residential neighborhood. Low 40’s. 261-0492. (2,9 sep) HIGH SCHOOL BOY For cleanup, painting and light maintenance in neighborhood manufacturing plant. Should be available for work from 3 to 7 p.m. plus Saturdays. 361-6263. (129) COOK WANTED Good pay, short hours, 4! or 5 days a week, in attractive university facility. Call 721-1472 days or evenings. (130) SHEAR & BRAKE OPERATORS G(fbd hourly rate. Company benefits. Overtime. Apply in. per* son. AFFILIATED METALS 16111) Bi-ookpark Rd. <130) Lastnik prodaja Enostanovanjsko hišo, 1.5 nadstropij, z aluminijem opaženo, s 4 spalnicami, ognjiščem, garažo za 2 voza, v, udobni stanovanjski okolici Euclida pro-( daja lastnik, V spodnjih 40-ih.' Kličite 261-0492. (2,9 sep) j AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS Experienced men needed to operate and or set up Nati onal Acmes and Brown and SKarp automatics. We offer good hourly wages, paid hospitalization, pension, overtime and stesidj* employment. < ELYRIA MFG. CORP. 145 Novthruu Si Elyria, O. 44*335 Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST Pač pa ga je pekel za obleko skriti bankovec;. Neža je pristopila k peči. Luka se je umaknil v skrajni kot. “Saj ne bom prisedla, ne,” je dejala Neža, “ali se me bojiš?” “Tebe že ne!”’ je hlinil velike mirnost Luka, se pa v resnici bal, kaj bo, če ga ona sedaj naglo prime za roko, Latero drži pod obleko. In zopet se mu je zdelo, da počivajo njem’ oči na njem; skoraj je zahropel: “Kaj me pa tako gledaš?” “Ali te ne smem?” je vprašala in ga pustila samega. Tedaj je začel premišljati, ali bi vrgel bankovec zopet dol pod mizo, ali pa bi ga obdržal. Ko pa se je zopet spomnil, da nima tobaka, da ni že davno okusil žganja, se mu je zazdelo, da nvu je sam Bog poslal to tolažbo. Katri se ne bo poznalo, še pogrešila ne bo, zanj pa je tolika dobrota. In čim dalj je mislil, tem jasneje mu je bilo, da najdenega ne more vrniti. Tedaj je prišla Anica v sobo. Njemu pa je šinila nova misel skozi glavo. “Anica”, je rekel, “nekaj bi prosil!” “Kaj pa bi radi?” je vprašala Anica. Starec je nekaj hipov molčal, kakor da ne ve, kako bi začel. "Le povejte,” je prigovarjala Anica. “Tako je,” je začel tedaj Luka, “revež sem. Pa včasih Bog revežev ne pozabi —”. “Nikoli jih ne pozabi!” je pripomnila Anica. “Nikoli jih ne pozabi!” je pripomnila Anica. “Res je,” je prikimal z glavo Luka, “ne zapusti, ne. In tako ije prišlo, glejte,” je hitel nato k zadevi, “da imam tu-le nekaj za priboljšek za praznike.” Izvlekel je desetak in ga ponudil Anici in govoril: “Pa sem mislil, da lahko zgubim v senu ali kjer si bodi; če pa dam vam, mi boste lepo spravili in po malem dajali.” “Zakaj pa ne,” je dejala Anica, “kar dajte.” “Pa lepo vas prosim, ne pravite nikomur!” je prosil Luka. “Zakaj bi pravila?” je odvrnila Anica in spravila desetak. Luki pa se je zazdelo, da bi bilo dobro, če bi še kaj pripomnil. Toda ker Anica ni bila radovedna, od kod mu denar, ni rekel nobene. Čez nekaj časa je vstal, zlezel s peči in odšel v kuhinjo. In nekake vzradoščenosti ni mogel prikriti. Prišla je Neža, se ozrla nanj in nekako zlobno pripomnila: “Ti je pa le peč postala prevroča.” “Mi je, mi,” je odvrnil živahno in jo gledal z veselo brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, da se je vznemirila ona. In Luka je opazil, da je odšla v sobo in se nato takoj vrnila; rekla pa ni nobene. Proti poldnevu se je začelo kazati sonce. Anica se je mudila v svoji sobi. Nekaka radost jo je napolnjevala, da sama ni vedela zakaj. Pospravila je bila sebi in pogledala pri tej priliki v taščino sobo; vrata so bila priprta, v sobi je bilo v neredu. Anica je odprla okna, napravila postelj, dasi sicer nikoli ni prestopila taščine sobe. Toda ravno to, da je prenesla in pospravila neljubi ženi sobo, jo je navdalo z zadoščenjem. Čutila je, da se je nekako premagala, in veselo se je lotila nato šivanja. In šivala je za bodočega gospodarja na Peči, in veselo bridke so bile njene misli, hrepenela je po oni uri in se je bala. Bila je srečna in lica so ji rdela. Tedaj se je pretrgala zunaj megla in sonce je posijalo. Poldan je prešel, tašče in Jurija še ni bilo naz^j. Zato se je začela polaščati Anice nekaka nestrpnost. Skrbeti jo je začelo zaradi Jurija. Zunaj je namreč začel vleči močan sever. Tako je popoldne prešla vsa dobra volja Anici. Začutila je tudi, da jo hoče boleti glava jn da se ji včasih stemni pred očmi. Zato je pustila delo in legla. V tem je zaspala. Zbudila se je stoprav, ko se je mračilo; zaslišala je od doli jezno vikanje vsevprek. Popravila si je lase in hitela dol. Našla je v sobi, od koder je prihajal šum. Katro, Jurija, Tomaža in Nežo; za pečjo je drhtel Luka. Vseh oči je začutila Anica na sebi. V naslednjem hipu pa se je Katra že obrnila k Neži in viknila: “Kaj, ti nisi danes pometala v moji sobi?” “Ne!” je dejala Neža, “zdi se mi, da je gospodinja.” “Da, jaz sem, kaj pa je?” je vprašala Anica, in težka slutnja ji je legla na srce. “Ti?” je pogledala z jasno izraženo zaničljivostjo tašča snaho, obrnila se nato po pričujočih in odšla iz sobe. Tomaž in Neža sta šla za njo. Anica pa je ostala ko prikovana na mestu. Z£\, pečjo je dušil Luko kašelj, na klopi ob mizi je sedel Jurij in nekako brezizrazno buljil pred se. “Kaj pa je?” je vprašala Anica in stopila k njemu. Dvignil je glavo in Anica je ovohala, da dišita iz njega vino in tobak. Čez obličje mu je šinilo trudno in nestrpno. “Nič,” je dejal, “materi je zginilo trideset goldinarjev.” Anica se je komaj še ujela za mizo, da ni omahnila. Zdelo se ji je, da je nekdo silovilo zamahnil proti njenemu srcu. S tresočimi se rokami se je držala za rob mize. Niti besede ni mogla izpregovoriti, ko se je Jurij dvignil in odšel. “Za tatico me imajo,” ji je tolklo po glavi in brezmejen strah se je je loteval. In tedaj je zaslišala Lukov šepetajoči glas. Kakor skozi mrak je slišala: “Ne izdajte me, za božjo voljo! Našel sem, Bog mi je priča, da nisem, vzel!” Zdelo se ii je, da ga mora nekaj vprašati. V tistem trenutku pa so zaškripala vrata; prišla je Neža z lučjo. Anica je planila iz sobe in stekla v gornje prostore. (Dalje prihodnjič) ------o------ Nevarna kozmetična sredstva NEW ORLEANS, La. — Na sestanku ameriškega društva kemikov, ki je bil nedavno v New Orleansu, so znanstveniki menili, da nekatera kozmetična sredstva, kreme za kožo in šamponi za lase vsebujejo sestavine, ki povzročajo raka na jetrih poskusnih miši. Tako piše ameriška znanstvena revija “Science News”. O tem odkritju so obvestili a-meriško administracijo za prehrano in zdravila, ki je začela preverjati izsledke omenjenih raziskav. Med kozmetičnimi sredstvi, ki vsebujejo precejšen odstotek takih snovi, so tudi preparati znanih svetovnih firm kot na primer Revlon, Helena Rubinstein, Max Factor in dru^ gih. frizerski salon od danes S CENAMI OD VČERAJ! Vse je sodobno pri Andre Duval... privlačna nova dekoracija, najnovejša oprema, in najboljše od vsega: naši sodobni, nadarjeni frizerji in frizerke, vsak za sebe strokovnjak v najnovejši frizerski tehniki in stilih. Da, vse je sodobno, izvzemši cen: Umivanje in stiliziranje S3.45 ne $7.50 Striženje od samo $3.45 ne $7.50 RAZPIHANO STRIŽENJE IN STILIZIRANJE, samo $7.95 ne $15 Marie Ames Soft Velvet trajna $12.50 ne $17.50 Frostiranje (celo ali pol) $17.50 ne $30 Sale of Beauty $7.95 Posebno — slovito vita perm kodranje, kompletno s striženjem. Not $12.50. IMPCtm Jen‘e $1«>5 ' Odlično novo kodranje, ki je v naprej načrtovano za krasen uspeh vsakokrat. $30 skoro v vseh salonih. Trajne trepalnice, individualno nameščene, $15 čudovite nepoložljive trajne, od samo $10 od Hibnerja, Helene Curtis Če se še nikoli niste frizirali pri nas, ste zamudili krasno frizersko dogodivščino. Popolnoma nič ne morete izgubiti— če niste zadovoljni z našim friziranjem, vam ne bomo zaračunali! Pri končnem računu malenkostno doplačilo. Ob petkih in sobotah 50c več NA VZHODU • 406 Euclid Ave. 2nd fl. 781-3161 • Southgate 5399 Warrensville 663-6340 • Opposite Ecstgate, 449-3435 • Severance Center 382-2600, 382.2569 • Shoregate, 944-3700, Lake Shore Blvd • Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s • Opposite Southland, 845-3400 NA ZAHODU • Opposite Westgate, 333-6648 • Parmatown, 884-6300 • Shffield Center Lorein 233-7211, 233-8020 Elyria 324-5742 ■ Potovanja skupinska In pocdinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov za obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service 6516 st. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 * :• - * i 1 j *' ! 1 What a lot of ten-year-olds re wearing lis year. '. *41' K’1,'' ■ . i j. i' Thousands of children afflicted with ^ Muscular Dystrophy must wear braces/ Muscular Dystrophy destroys healthy muscle; and replaces it with useless fat. After f 'some time the child’s muscles become so wasted1 that even braces will no longer support him.) . 4 Later, he won’t have the strength to sit v in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to; feed himself or even turn over in bed. v ^ j His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely/ y (survives maturity.^ ^ Scientists are beginning to penetrate 1^ rthe mystery of this tragic disease. Today there is'^ (some hope for the children who must wear these braces) •every day. That hope lies in MDAA’s massive f [research program."^ ,, J Only your contributions keep it going^ [Give generously/ Fight Muscular Dystrophy. Help them grow up; [Muscular Dystrophy Associations of America ,1790 Broadway, New York, N.Y.10019, t ■■i * ' r- ! One in a series of columns answering questions you ask about your electric service. Zakaj je elektrika poleti [ dražja kot pozimi? V severovzhodnem Qhiu rabijo ljudje več elektrike poleti kot pozimi — za klimatske naprave, pihala in drugo opremo, ki dela trše v vročini. Oskrbeti to posebno potrebo stane i več, ker moramo rabiti več generatorske opreme, često naše starejše in manj učinkovite enote. ; Public Utilities Commission of Ohio je priznavajoč te povečane stroške za oskrbo z elektriko poleti dovolila za poleti višjo ceno. Slišal sem izraz “EER” v zvezi z rabo sobnih klimatskih naprav. Kaj to pomeni? Mero učinkovitosti energije. Čim j višji je EER, tem učinkovitejša je enota in rabi manj elektrike. Mi priporočamo sobno klimatsko napravo z EER 8 ali več. Katera naprava je najbolj prizadeta v vročen vremenu? Verjetno hladilnik. Za največjo učinkovitost omejujmo zaledenitev v čim večji meri. Čistite redno kondenzatprske navoje. Ne puščajte vrat odprtih dalj, kot je nujno potrebno. Pazite, da so tesnila v dobrem stanju. - : Kaj, če se moj zmrzovalnik v v vročem dnevu ustavi? Imejte zmrzovalnik zaprt, da ohranite v njem čim več hladu: Dobro napolnjen zmrzovalnik bo ohranil večino hrane zmrznjene 2 do 3 dni, kar zavisi od temperature v prostoru, kjer stoji, če je na razpolago suh led, prekrijte s kakimi 25 funti tega zmrznjeno hrano. Popolnoma odtajano sadje je [nogoče porabiti za kakovostno marmelado, želo, sokove ,gli pa ga ohraniti. Popolnoma odtajano mieso, perutnino in ribe ne smemo ponovrio zamrzniti. , Kdaj čitate meter in kdaj ocenite račune? Metre čitami vsak mesec skozi pozno pomlad, poletje in zgodnjo jesen, začenši z majem. Med novembrom in aprilom čitamo metre vsak drugi mesec, za vmesni mesec pa je račun . ocenjen. Dodatno je potrebno oceniti račune, kadar čitatelj metra ■ ne more do njega. V domovih z električnim ogrevom čitamo metre ' redno vsak mesec skozi vse leto. Če imate kako vprašanje ali bi radi več pojasnil o kateremkoli teh vprašanj, bi mi radi slišali od Vas. Pošljite samo vrsto na: Talking It Over, Box 5000, Cleveland, Ohio 44101. Ker bi Vas mi radi spoznali. The v a- . Illuminating Company