PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 160 (13.391)
Trst, torek, 11. julija 1989
V Varšavi so ga sprejeli prisrčno, vendar brez pretiranega navdušenja
Predsednik Bush je poljski vladi dokončno potrdil denarno podporo
ZDA bodo Poljski nakazale 100 milijonov dolarjev - Bush je napovedal tudi petletno zamrznitev dolgov - Walesa razočaran nad omejeno ameriško pomočjo
VARŠAVA Ameriški predsednik Bush, ki je začel večdnevni obisk po Evropi, se je včeraj mudil na Poljskem. Gosta so pričakali številni prebivalci Varšave, vendar je bilo njihovo navdušenje dokaj zmerno. Veliko pričakovanje pa je vladalo za Bushev govor, v katerem je potrdil že napovedano finančno pomoč Poljski. Pred tem se je Bush poklonil spominu poljskih Židov, obiskal pa je tudi spomenik neznanemu vojaku v središču Varšave.
Na sprejemu v poljskem parlamentu, v katerem prvič sedijo tudi pripadniki opozicije, je Bush poudaril, da spada njegov prvi uradni obisk v neki socialistični državi v okvir pobud za »združeno in svobodno EVropo«. Podčrtal pa je tudi pomen Poljske, »ki leži v osrčju Evrope in ki je kot članica vzhodnega bloka naredila velik korak naprej na poti demokratizacije«.
Srž Bushevega obiska pa je bila potrditev denarne podpore, ki so jo ZDA obljubile še pred političnimi volitvami na Poljskem. Ameriški predsednik je tako predstavil načrt za 100 milijonov dolarjev, s katerimi naj bi vlada spodbudila zasebno industrijsko pobudo, za prihodnjih pet let pa bodo ZDA zamrznile skoraj polovico dolga, ki ga
ima Poljska do ZDA. Poleg tega je Bush obljubil, da bo v ameriškem državnem kongresu zaprosil za dodatno finančno podporo, in sicer za 15 milijonov dolarjev, s katerimi naj bi poljska vlada zaščitila zgodovinske spomenike, ki jih hudo načenja zob časa.
Vodja Solidarnosti Lech Walesa je bil nad Bushevo ponudbo nekoliko razočaran. V izjavi za tuje novinarje je namreč dejal, da so ZDA zadovoljile le majhen del zahtev, ki sta jih postavili tako Solidarnost kot poljska vlada. »Ameriška pomoč še zdaleč ni šok terapija, ki jo Poljska potrebuje in dvomim, da bo pozitivno vplivala na želj eni in obljubljeni gospodarski preporod,« je izjavil Walesa. Tudi glasnik predsednika Jaruzelskega je izrazil razočaranje, čeprav v manj očitni obliki. Dejal je, da je dokajšnja razlika med tem, kar so Poljaki pričakovali in kar so dejansko dobili.
Predsednik Bush bo danes v Budimpešti, obisku pa je madžarski tisk že včeraj posvetil veliko pozornost. Partijsko glasilo med drugim piše, da bo Bushev obisk še dodatno spodbudil odprtost madžarske zunanje politike.
(Telefoto AP)
Jaruzelski je sprejel ameriškega predsednika Busha
Sodnik Falcone o povezavi med mafijo in tajnimi centri moči
CALTANISSETTA — Po včerajšnjem intervjuju preiskovalnega sodnika Giovannija Falconeja za dnevnik Unita, v katerem je sodnik izjavil, da po vsej verjetnosti obstaja povezava med mafijo in skrivnimi centri moči, je že prišlo do prvih reakcij. V intervjuju je tudi poudarjeno, da 19 dni po poskusu atentata sodnika Falconeja sploh še niso zaslišali, omenjeni pa so tudi poskusi zavajanja preiskave.
Kot odmev na Falconejev intervju za komunistični dnevnik, je včeraj takoj sledila tudi izjava državnega pravdnika iz Caltanissette Celestija, ki vodi preiskavo o spodletelem atentatu na sodnika Falconeja. Ce-lesti je s tem v zvezi izjavil, da preiskavo vodijo z vso potrebno prizadevnostjo in odločnostjo in da ne vidi vzroka, zakaj bi dvomili v potek preiskave. Državni pravdnik je še povedal, da bo sodnika Falconeja zaslišal v naslednjih dneh.
Intervju v Unita pa je včeraj komentiral tudi tajnik sicilskega CGIL Piccolo. Ta je dejal, da Falconejeve izjave še enkrat z vso resnostjo opozarjajo na nezadostna prizadevanja države v boju proti mafiji. Zato bo po njegovem mnenju zelo pomembno, kdo bo v novi vladi prevzel mesto notranjega ministra, morebitna potrditev dosedanjega notranjega ministra, ki naj bi po mnenju tajnika sicilske CGIL »že dokazal, da ni sposoben za to mesto,« pa naj bi bila še dodaten negativen znak za vso državo.
Zadolženi predsednik bo danes začel posvetovanja s strankami
Demokristjani enotno prižgali zeleno luč za Andreottija
RIM — Začenja se osmi teden vladne krize. Marsikdo pripominja, da bo j®'0 sedaj lažje. To, kar ni uspelo De "liti zaradi odporov njegove lastne stranke in seveda zaradi Craxijevega nasprotovanja, ne bi smelo predstavljati posebnih težav za Giulia Andreottija, ki ga je predsednik republike Uossiga v nedeljo uradno pozval na Avirinal in mu poveril nalogo, ki je j"6 Mita ni mogel privesti do konca. Novi zadolženi predsednik, ki ima izkušnje, ki jih nima noben drugi italijanski politik, je seveda zelo previden v izjavah. Potem ko se je včeraj predpoldne podal v Palačo Chigi in se dalj časa zadržal v razgovoru z De Mito, je na vprašanja novinarjev odgovarjal zelo diplomatsko. Stave so prepovedane, je odgovoril nekemu novinarju, ki 9a je vprašal, če bi si upal staviti, da bo že prve dni prihodnjega tedna sporočil predsedniku republike razvese-]ivo vest, da lahko sestavi vlado. Na Pripombo nekega drugega novinarja, da ima sorazmerno lahko delo, je An-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ferlani in Andreotti med včerajšnjo sejo vodstva KD
(Telefoto AP)
Zaradi desničarskega zasuka v Šamirjevem Likudu
Vladna kriza v Izraelu:
laburisti iz koalicije
JERUZALEM — Formalna proglasitev izraelske vladne krize je v bistvu le vprašanje časa. Laburistično vodstvo je namreč včeraj sklenilo, da se umakne iz koalicije narodne enotnosti. Sklep je podprla večina vodstva, ki je obenem napovedala, da bo predlog predložila centralnemu komiteju stranke. Vodstvo Maaraka je obenem potrdilo svojo strategijo »mir v zameno za ozemlja«, ki mora biti gibalo v dialogu s Palestinci.
Simon Peres se je torej odločil za vladno krizo kljub pozivu ameriškega državnega tajnika Jamesa Bakerja, naj dobro pretehta posledice morebitne vladne krize. Vodja laburistov pa je po vsem sodeč ugotovil, da bi bilo za njegovo stranko nevzdržno sodelovati v vladi s Šamirjem, ki je osvojil nesprejemljiva desničarska stališča bivšega generala Šarona in njegovih jastrebov. Pri tej odločitvi so Peresa podprli vsi najvidnejši laburistični politiki vključno z obrambnim ministrom Rabinom.
Šamir je včeraj obsodil Peresov sklep, češ da je zgrešen, ker država v teh trenutkih potrebuje enotnost in ne politič-
ne krize. Laburistom je tudi napovedal poraz ob morebitnih predčasnih političnih volitvah.
Ob sedanjem desničarskem zasuku Li-kuda pa ni rečeno, da so predčasne volitve matematično gotove. Samirjeva stranka bi namreč lahko poiskala zaveznike v raznih verskih in skrajnodesničarskih strankah. Na papirju je taka koalicija uresničljiva, a bi imela kratko življenje. Že sedaj je Washington besen na Šamir-ja, ki se je izneveril celo svojemu prvotnemu načrtu o upravnih volitvah na zasedenih arabskih ozemljih. Če pa bi se Likud povezal s skrajno desnico in verskimi strankami, bi si nakopal še srd ameriške židovske skupnosti, ki bi lahko znižala svojo finančno in moralno podporo Izraelu.
Laburisti se dobro zavedajo, da jim izraelsko javno mnenje ni naklonjeno, da prihaja v Izraelu zaradi palestinske inti-fade do radikalizacije, prepričani pa so, da bo prej ali slej zmagal razum, saj z nasiljem ne bodo rešili palestinskega vprašanja.
V silovitem neurju, ki je v nedeljo ponoči divjalo nad Val di Fasso
Velikanska škoda in najmanj ena smrtna žrtev
. TRENTO — En mrtev, en pogrešan in več sto milijonov škode je obračun hudega neurja, ki se je razbesnelo v nede-J° zvečer in nadaljevalo še ponoči nad Val di Fasso. Še Posebej hudo je bilo v kraju Campestrin, kjer so morali evakuirati približno petdeset oseb.
Razsežnosti tragedije so prišle na plan šele včeraj zjut-f®J. ko so bagri pod morjem blata odkrili truplo nekega oškega, ki ga pa še niso identificirali. Nesrečnež naj bi ^‘Padal skupini oseb, ki jih je neurje presenetilo, ko so se o Riu udai vračali v dolino. Dvema od izletnikov je nekaj-tnv* sPodrsnil°' nat0 Pa sta končala v podivjanem vodnem ki ju je odnesel s seboj. Truplo enega od nesrečnežev y Ze odkrili, o drugem pa za zdaj še ni nobenih sledi. V al di Fassi so si včeraj skupine reševalcev cel dan priza-evale, da bi očistile ceste (na sliki AP) in jih tako spet usPosobile za promet.
Toda slabo vreme je bilo tudi drugod. Tako je včeraj ^?P°ldne strela udarila v skupino nemških turistov v Alpe sil	vendar pa na srečo ni bilo mrtvih. Cela serija
Ln°Vutih .neyiht pa se je včeraj znesla nad Piemontom in sv ^ ardijo. Nekateri kraji so bili nekaj časa odrezani od zrn a' mno9e reke in potoki pa so prestopili bregove. Nekaj nev hf *3a	*3^0 včeraj zjutraj v Milanu, kjer je zaradi
mte odpovedal semaforski sistem v mestu.
Severni Jadran se spet ubada z bohotenjem alg
RIM — Danes dopoldne bo na ministrstvu za okolje srečanje med predstavniki severnojadranskih dežel in ministroma Ruifolom in Maccanicom, popoldne pa bo »vrh« z ministrom za zdravstvo Donat Cattinom. V obeh primerih bodo predstavniki dežel spregovorili o vprašanju prekomernega bohotenja alg v severnem Jadranu. Že jutri pa bo temu vprašanju posvečena seja odbora država-dežele za zaščito Jadrana.
Položaj se je torej ponovno zapletel. Po lanskoletnem »cvetenju« se letos ubadamo z enakim pojavom, odgovorni pa še vedno govorijo o dolgoročnih načrtih, na področju operativnega odpravljanja vzrokov onesnaževanja Jadrana pa so naredili bore malo, ali skoraj nič. Iz besed niso namreč prešli k dejanjem. Letošnje »cvetenje« pa bo marsikoga streznilo, kljub temu da turistični delavci še vedno vztrajajo predvsem na vprašanju, kako z »molkom« zaščititi ugled se-vernojadranske turistične ponudbe in zato napadajo »senzacionalistične« novinarje, pa se vsi zavedajo, da je napočil čas konkretnih posegov.Dežela F-JK je celo poverila izvedencem graške univerze, naj preverjajo stanje v našem morju, kot da ne bi imeli domačih strokovnjakov. Cilj pa je seveda jasen: pomiriti nemško govoreče turiste in jih prepričati, da je naše morje neoporečno.
NA 12. STRANI
Krvavo sporočilo kalabrijskih ugrabiteljev
LOCRI — Karabinjerji v Locriju so včeraj zjutraj odkrili pisemsko pošiljko, v kateri je bil ušesni mešiček, ki naj bi pripadal 21-letnemu Andrei Cortellezziju, ki je izginil 17. februarja letos. V ovojnici je bila tudi mladeničeva fotografija in njegovo vozniško dovoljenje. Priloženo je bilo tudi pismo, v katerem Andrea Cortel-lezzi prosi očeta, naj plača tri milijarde lir odškodnine. Pisemsko ovojnico so karabinjerji našli potem, ko so jih po telefonu anonimno obvestili, da je na pošti v Locriju pošiljka, ki naj bi imela zvezo z ugrabitvami.
Na ta način se je odkrilo, da je bil Andrea Cortellezzi februarja letos ugrabljen, saj njegova družina, najbrž v upanju, da se bo lahko sama hitreje dogovorila za mladeničevo izpustitev, ni takoj prijavila njegovo izginitev. V začetku se je govorilo o možnosti, da je mladenič pobegnil od doma.
Predsednik Menem se bo odločno spopadel s hiperinflacijo
Argentince čakajo močne podražitve in drugi ostrejši gospodarski ukrepi
Predsednik Carlos Saul Menem takoj po umestitvi	(Telefoto AP)
BUENOS AIRES — Novi argentinski predsednik, ki je formalno prevzel vodstvo države prejšnjo soboto, je včeraj predstavil svoj gospodarski sanacijski načrt. Minister za gospodarstvo Miguel Roig je napovedal nove restrikcije, prožnejšo davčno politiko, pojasnil je strategijo, katere cilj je zajeziti inflacijo, ki skokovito narašča, saj se je samo prejšnji mesec dvignila za 114 odstotkov. Menem pa namerava z novimi ostrimi ukrepi zajeziti cvetoče posle črne borze in omogočiti vsaj delni povratek ogromnega zasebnega-argentinskega kapitala iz tujih bank. Zasebniki so v nekaj desetletjih naložili na tujem približno 45 milijard dolarjev. Postopoma pa bo prišlo do privatizacije nekaterih velikih državnih industrijskih obratov.
Prvi ukrep sanacijskega načrta za propadajoče argentinsko gospodarstvo je predsednik Menem že uresničil, in sicer tako, da je razvrednotil avstral za
116 odstotkov. Za dolar morajo Argentinci sedaj odšteti kar 650 avstralov. Cena za električno energijo se bo v prihodnjih dneh zvišala za 600 odstotkov, bencin pa bo za 400 odstotkov dražji. Znatno pa se bodo znižale cene za prehrano in nekatere proizvode široke potrošnje. Cenejša bosta predvsem kruh in mleko, najrevnejši Argentinci pa bodo občasno prejeli 8 tisoč avstralov (približno 16 tisoč lir) podpore.
Tako minister Roig kot predsednik Menem sta poudarila, da gre za bolečo, a potrebno odločitev, ki nima nič skupnega s kratkoročnimi ukrepi konservativne Alfonsinove vlade. Neustrezna gospodarska politika je v zadnjem desetletju privedla Argentino na rob propada. Pred 40 leti je bila ta država na sedmem mestu seznama najbogatejših držav na svetu, sedaj pa je že na 56, ima pa 60 milijard dolarjev tujega dolga.
V Kninu dvojna proslava obletnice kosovske bitke
KNIN — V nedeljo je bila v kraju Kosovo pri Kninu osrednja proslava 600-letnice kosovske bitke v SR Hrvaški. Trajala je dva dni in je imela že običajno močno cerkveno obeležje, na njej so se zbrali najvišji predstavniki srbske pravoslavne Cerkve. Proslava je bila uradna, saj jo je organizirala hrvaška socialistična zveza, dejansko pa sta potekali dve povsem ločeni in različni slovesnosti. Na uradni je vse teklo po običajnem programu in z govori, v katerih se je poudarjalo junaštvo in žrtve, obenem pa sožitje Srbov in Hrvatov in dejstvo, da je proslavo omogočila sedanja hrvaška republika.
Povsem drugačna proslava pa je bila namenjena predvsem množici ljudi, ki so se pripeljali s posebnimi avtobusi iz Črne gore, s Kosovskega polja
in iz raznih srbskih krajev, seveda ob navzočnosti domačih Srbov. Ta del je potekal predvsem v ozračju srbskih zastav brez rdeče zvezde, brez hrvaških in jugoslovanskih zastav, z dolgimi lasmi in bradami in množico šaj-kač, vse to pa je, še zlasti na tem od vojne tako prizadetem območju, zbujalo različne tragične spomine. Slišati je bilo veliko gesel, med njimi: »To je Srbija«, »Kdo nas zastopa v hrvaškem saboru«, »Slobo, pridi, čakamo te«, »Oj, Srbijo, Knin te voli«, »I Knin ima Kosovo«, »Srbija če orlu spodkresati krila, pa bit če opet ono, šta je bila«, »Slobodane, da te nije bilo, sbrsko ime bi se ugasilo«.
Po trditvah Politike je bilo 100.000 ljudi, po zagrebškem Vestniku pa 20.000. (B. S.)
8 BEOGRAD — Sekretariat za notranje zadeve občine Drniš in pristojni organi vojaško-pomorskega območja so izdali tole sporočilo:
Včeraj zjutraj okoli 1.20 ure je blizu vasi Puljane desetar Asim Hasan Ahmetaševič, ki je služil vojaški rok v garniziji Knin, streljal na vozilo, v katerem je bila patrulja SNZ Drniš. Pri tem je bil smrtno ranjen miličnik Milan Čakič, ranjena pa sta bila sekretar SNZ Radomir Čolovič in miličnik Gojko Kozlica.
Desetar Asim Hasan Ahmetaševič se je rodil leta 1969 v vasi Rujnica pri Cazinu. V nedeljo okoli 20. ure je z avtomatsko puško in 20 naboji samovoljno odšel iz objekta, ki ga je varoval. Ponoči so ga našli mrtvega blizu kraja zločina. Preiskava o njegovem dejanju in okoliščinah, v katerih je umrl, še poteka, (dd)
Jugoslovansko zunanje ministrstvo o vrhu neuvrščenih držav v Beogradu
LJUBLJANA — Glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Ivo Vajgl je včeraj na sedežu slovenskega izvršnega sveta pojasnil časnikarjem nekatere zanimive podrobnosti v zvezi s sklicanjem devete konference neuvrščenih, ki bo od 4. do 7. septembra v Beogradu. »Novost je v pragmatičnosti,« je poudaril Vajgl in nato to osnovno oznako zasedanja neuvrščenih pojasnil z vrsto konkretnih primerov. Seveda gre za zdaj predvsem za jugoslovanske predloge, deloma tudi nekatere dogovorjene podrobnosti, vendar bo vse odvisno od zasedanja samega.
Doslej so na takih zasedanjih sprejeli po več kot tristo strani obsežen dokument, ki je vseboval vse mogoče. Sedaj pa žele odobriti kakih deset strani dolgo deklaracijo, ki naj bi bila politična in načelna. To je že prva razlika, ki seveda ni samo protokolarna, temveč tudi vsebinska. Razlike so še pri vrstnem redu in načinu obravnavanja vprašanj. Na prvem mestu so varnost, pomirjenje in razorožitev. To poglavje je obravnavano kot aktivnost neuvrščenih za opuščanje napetosti, demokratizacijo mednarodnih odnosov, dialog in razorožitev, tudi konvencionalnega orožja. Seveda se s tem na nov način dotikajo vrste zelo konkretnih žarišč, v katera so mnogokrat neposredno vpletene prav neuvrščene države.
Ekonomski odnosi so na izredno pomembnem mestu, kot na primer Sever-Jug, dosledno uresničevanje svetovnega trga, skupne odločitve o razvoju. Jugoslavija kot ena izmed najbolj zadolženih držav se bo trudila za strukturne reforme in za odplačevanja v skladu s stvarnimi zmožnostmi. Tudi pri tem poglavju so se torej definitivno poslovili od globalnih vizij in prešli k pragmatičnim rešitvam.
Med pomembnejšimi temami so seveda človekove pravice, ekologija, mednarodni terorizem, mednarodna trgovina z mamili.
V razgovoru so se novinarji dotaknili številnih, tudi notranjih kočljivih vprašanj. Med njimi je vsekakor cena celotnega zasedanja na vrhu. Zunanje ministrstvo bo menda »prišlo skozi« dokaj poceni in ga bo vsa zadeva stala od 6 do 10 milijonov dolarjev. Toda obstaja vrsta izdatkov, ki so povsem drugačni, med njimi gradja novih hotelov, oprema beograjskega televizijskega studia, pričetek gradnje beograjskega metroja in še veliko drugih stvari, ki so jih nekako »prilepili« sestanku neuvrščenih, nikakor pa ne spadajo tja.
Govor je še o nekaterih resnih težavah. Predvidevajo, da bo na zasedanje prišlo okrog 5 tisoč državnikov, opazovalcev in članov uradnih delegacij, poleg tega pa okrog 1.500 novinarjev iz Jugoslavije in z vsega sveta. V vseh beograjskih hotelih pa je prostora za 3.000-3.500 gostov, torej niti za dobro polovico. Zapleteni so problemi s protokolom, saj bosta govorila 102 predsednika držav ali vlad, poleg tega pa najbrž še nekateri izredno vidni gostje (kot na primer Brandt ali princ Sihanuk).
Vsekakor pa bo zasedanje izredno velik podvig ne samo jugoslovanske diplomacije, temveč vse Jugoslavije, pri katerem se seveda zastavlja zelo resno vprašanje, ali bo potekalo v ozračju izjemnih ukrepov na Kosovu in kako bo kosovska zadeva sploh vplivala na zasedanje in njegov propagandistično-in-formacijski odmev. Resnih problemov torej ne manjka, časa za priprave je zelo malo, predsednik jugoslovanske republike Drnovšek pa je že razposlal uradna vabila.
BOGO SAMSA
V Mogadišu umorili italijanskega škofa
MOGADIŠ — Neki neznanec je v nedeljo zvečer ubil mogadiškega škofa Salvatoreja Colomba. Po prvih podatkih, ki jih je posredovala policija, naj bi na cerkvenega dostojanstvenika, ki je bil italijanski državljan, streljal neznanec v župnišču ob katedrali v Mogadišu. Morilec je uspel pobegniti.
Kasneje je krajevna policija sporočila, da naj bi bil škofov morilec verski blaznež, norec ali pa provokator. Tudi izpovedi prič so si dokaj nasprotujoče. Gotovo je le, da se je morilec prebil med množico, ki je odhajala z večernega verskega obreda, nato pa s puško ali pištolo (priče niso enotnega mnenja) streljal na škofa. Salvatore Colombo je bil star 67 let, v Mogadišu pa je živel od leta 1948 dalje.
Beograjski mestni komite napada Markovičev program
BEOGRAD — Izvršni sekretar Dragan Ilič je v uvodnem poročilu na seji beograjskega partijskega komiteja povedal, da se je v Beogradu v prvih petih mesecih industrijska proizvodnja povečala samo za 5 odstotkov in da je precej nižja, kot znaša jugoslovansko povprečje, izvozni rezultati so se poslabšali in so bistveno manjši kot v istem lanskem razdobju, večina podjetij je v izredno težkem materialnem položaju in doživlja »permanentni padec življenjske ravni«. V nadaljevanju razprave so tudi našli »krivce« za nastali položaj: to sta zvezna vlada in njen predsednik Ante Markovič, ki menda nima antiinflacij-skega programa, ker naj bi inflacija koristila severnima republikama, Sloveniji in Hrvaški. Tako stanje bo nujno pripeljalo k socialnim neredom. Na zasedanju so tudi ostro zavrnili obtožbe, da sta mestna skupščina ZK Srbije in Miloševič različnih stališč, čeprav je zanimivo, da so tej polemiki posvetili precej pozornosti in ugotovili, da so vsi za tržno usmeritev. (B. S.)
Nadaljuje se normalizacija
Na Kitajskem so sedaj ves trud usmerili v »prevzgojo zapeljanih ljudi«, varnostne sile na pekinških ulicah pa dokazujejo, da se oblast še ne čuti varno	(AP)
Castro potrdil smrtno kazen za generala Ochoa
HAVANA — Kubanski predsednik Fidel Castro je potrdil odločitev višjega sodnega sveta, ki je prejšnji teden obsodil na smrt bivšega heroja republike generala Arnalda Ochoa in tri druge visoke oficirje. Ochoa in ostali so bili obsojeni zaradi trgovanja z mamili in veleizdaje, v obsodbi pa je med drugim zapisano, da je zlasti Ochoa nezakonito trgoval z dragocenim lesom, kradel blago iz vojaških skladišč in povzročil znatno gmotno škodo Kubi in Angoli. General je vse te obtožbe priznal brez ugovorov.
Smrtno kazen je potrdilo vseh 29 članov državnega sveta in obsojenci sedaj nimajo več nikakršne možnosti za priziv. Pred sodnike je moralo še deset drugih oficirjev kubanske vojske, vendar z manj hudimi obtožbami. Sodniki so jih obsodili na 25 do 30 let zapora. Proces je močno razdvojil kubansko ljudstvo, saj je Ochoa veljal za pravega heroja, čeprav se marsikdo ni mogel sprijazniti z njegovim precej uporniškim značajem. Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo morali obsojenci pred eksekucijski vod.
• Zelena luč za Andreottija
NADALJEVANJE S 1. STRANI dreotti pripomnil: »Če bi bila pot za sestavo vlade tako lahka, bi kriza ne trajala tako dolgo.«
Kljub vsemu pa se je Andreotti že lotil dela. Po včerajšnjih stikih z De Mito in v okviru svoje stranke, bo začel danes s političnimi posvetovanji. V Palači Montecitorio bo danes popoldne sprejel manjše stranke, jutri pa bodo na vrsti večje opozicijske stranke ter stranke petstrankarske večine. S prvim krogom posvetovanj mora pohiteti, ker se bo v naslednjih dneh udeležil s predsednikom De Mito vrha sedmerice najbolj industrializiranih držav Zahoda, ki bo od 14. do 16. julija v Parizu. Čeprav se bo torej že danes in jutri izoblikovala dokaj jasna slika o stvarnih Andreottijevih možnostih za rešitev te neskončne krize, bo treba počakati na prve dni prihodnjega tedna za dokončnejši odgovor o usodi te krize.
Ozračje se je te dni v primerjavi s prejšnjimi tedni vsekakor znatno razvedrilo. Polemike so se za spoznanje potišale. Tudi v krščanski demokraciji, v kateri se je marsikdo bal reakcij premagane in izigrane De Mitove leve struje, je bilo med včerajšnjo sejo osrednjega strankinega vodstva naravnost idilično vzdušje. Stranka je enotno izglasovala dokument, v katerem izreka De Miti prisrčno zahvalo za njegov trud, Andreottiju pa prav tako prisrčno voščilo, da bi uspel, kjer žal ni uspelo njegovemu predhodniku. Še enkrat je prišla torej do popolnega izraza vsa politična hinavščina. Vsi pretakajo težke solze za ubogim De Mito, potem ko je marsikdo od njih krepko prispeval k njegovemu porazu. Zanimivo je, da se je seje vodstva udeležil Andreotti, ni se je pa udeležil De Mita. Marsikomu se je zazdela ta odsotnost sumljiva, čeprav so vsi hiteli poudarjat, da odsotnosti ni narekovala užaljenost, pač pa razne predsedniške obveznosti. To je potrdil tudi najvidnejši predstavnik levice Guido Bodra-to, ki je hkrati poudaril, da sta bili doslednost in lojalnost vedno glavni značilnosti leve struje. V tem tvornem duhu hoče nadaljevati, zato bo vložila vse svoje sile, da bi Andreottiju uspelo, kar ni uspelo De Miti.
KD je torej v vseh svojih komponentah, vključno z levico, izrekla svoj »placet« Andreottiju. Kar zadeva politično formulo pa KD ostaja pri starem
stališču, da je treba obnoviti petstran-karsko zavezništvo, in v tej smeri se bo skušal kretati zadolženi predsednik, čeprav mu je v nedeljo, po srečanju na Kvirinalu s predsednikom republike, ušel »lapsus«, da »bo skušal priklicati k življenju štiristrankarsko zavezništvo«.
Kako pa si Andreotti (mimo tega lapsusa) zamišlja bodočo vlado? O tem je govoril med včerajšnjo sejo strankinega vodstva. Dejal je, da je njegov namen sestaviti trdno in trajno vlado, ki bi nadaljevala svoje delo do konca zakonodajne dobe, to je leta 1992. Sicer pa je imel iste namene tudi De Mita, pa mu to ni uspelo, je pomenljivo pristavil Andreotti, ki namerava najprej in že pred poletnimi počitnicami pomesti z vsemi zakonskimi odloki, ki so še vedno na dnevnem redu.
Kaj pa menijo ostale stranke? Včeraj je vladalo vsaj v večinskih vrstah relativno zatišje. O ključnih vprašanjih nove situacije se morajo izreči še druga vodstva. Jutri se bo menda sestalo vodstvo laične federacije. Še večje pričakovanje pa vlada za mnenje socialistične stranke, ki bo v četrtek sklicala svoj vsedržavni svet.
Začela so se že tudi prva ugibanja o sestavi bodoče vlade. Veliko se govori na primer o tem, kdo bo bodoči zunanji minister. Po mnenju nekaterih naj bi to prestižno ministrsko mesto prevzel De Mita, ki pa se še ni izrekel. Govori se še o raznih drugih imenih, vendar je vse samo na ravni ugibanj. Sam Andreotti je novinarjem dejal, da je preuranjeno govoriti o imenih in sestavi bodočih ministrstev. Samo radikalci že odkrito govorijo o imenih. Pannella se je dejansko že kandidiral. Včeraj je namreč po slavospevu zadolženemu predsedniku in njegovim sposobnostim na dolgo in široko razlagal potrebo po razširitvi dosedanjega zavezništva tudi na radikalno stranko.
Politična kronika teh dni beleži še eno zelo zanimivo dejstvo. Predsednik republike Cossiga je namreč po nedeljskem formalnem aktu pooblastitve Andreottija izjavil novinarjem, da se oprošča za dosedanje zamude pri reševanju vladne krize. Bolj kot v svojem imenu, je dejal, se oproščam v imenu ustavne ureditve. S tem je posredno spet odprl staro in nerešeno vprašanje postopkov med vladnimi krizami. Tudi to področje namreč terja ustrezne reforme.
Dežela FJK se mora še bolje pripraviti na združitev Evrope
TRST Posebna komisija za odnose z Evropsko skupnostjo pri deželnem svetu, ki ji načeluje Ugo Poli (KPI), je izpeljala poizvedovanje o pripravah Furlanije-Julijske krajine na združitev zahodnoevropskih tržišč leta 1993, in to začenši pri njenem izvajanju evropskih razvojnih pravilnikov. Na tej podlagi je komisija izdelala listino, ki jo je posredovala drugim svetovalskim komisijam, načelnikom svetovalskih skupin, predsedniku deželnega odbora in pristojnim odbornikom v vidiku bližnje preučitve sprememb
katero je opozoril že odbornik Carlo Vespasiano, da je bilo namreč v smislu "evropskega zakona" št. 6 (1989) vloženih prošenj za skoraj 2 milijardi lir, medtem ko pa proračun predvideva v ta namen samih 350 milijonov lir! Listina dalje navaja, da je treba urediti organik pa tudi sedež Evropskega doma v Huminu, ki pomeni izobraževalno in siceršnjo strukturo za izmenjavo izkustev med mladimi iz različnih držav; ne samo, potrebuje tudi denar za tekoče režijske stroške. Dežela naj razen tega sproži program sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi laboratoriji iz FJK in drugih evropskih držav, podpre naj Bruslju že predloženi načrt o odprtju osrednjega urada za informacije ES v Vidmu in oddeljenih uradov v drugih treh pokrajinah dežele, posveti naj več pozornosti italijanskemu združenju Sveta evropskih občin in dežel (AICCRE), nazadnje pa naj se bolj zavzame za dejavnost Deželnega centra za usluge malim in srednjim industrijskim podjetjem (CRES), da slednjim omogoči pravočasne tehnološke, proizvodne in organizacijske inovacije - centru naj nameni milijardo lir in ne le 500 milijonov kot doslej.
in popravkov k deželnemu proračunu. Iz dokumenta izhaja okoliščina, na
Za rešitev Cogola nujen skupen nastop politikov
VIDEM Deželni odbornik za industrijo Saro se je včeraj udeležil posveta o usodi industrijske grupe Cogolo, na katerem so bili deželni parlamentarci KPI, PSI in KD ter zastopniki sindikatov, videmskega združenja industrijcev in prizadetih podjetij s Cogolo-vim odpravnikom poslov Caine-rom na čelu. Ocenili so sklep videmskih sodnikov o prehodu grupe pod komisarsko upravo in poslali ministru za industrijo brzojav no prošnjo za sestanek v Rimu, da bi s tehnično-politično utemeljitvijo obrazložili nujo po izvajanju "zakona Prodi". Obenem je dr. Enzo Cainero dobil od Compag-nie Finanziarie Venete (ki bi rada prevzela Cogolovo grupo) pismo, s katerim potrjuje veljavnost sklenjenega sporazuma, a pod pogojem, da se zajamči obljubljeno naročilo iz Sovjetske zveze, katerega rok zapade 22. julija. Na sestanku so soglašali, da je za rešitev grupe Cogolo potreben skupen napor političnih sil na krajevni in vsedržavni ravni.
Odvijal se bo od 2. do 10. septembra
Na mednarodnem velesejmu v Pordenonu tudi Madžari
Navzočih bo okrog 500 razstavljalcev
PORDENON — Včeraj je vodstvo pordenonskega vele-sejemske ustanove predstavilo širši javnosti značilnosti 43. mednarodnega vzorčnega velesejma, ki bo od 2. do 10. septembra. Na razstavni površini več kot 75.000 kvadratnih metrov, od katere bo skoraj ena trejina na pokritem, bo sodelovalo približno 500 razstavljalcev. Med inozemskimi udeleženkami velja seveda v prvi vrsti omeniti Jugoslavijo, ki je že stara znanka na tem sejmu, poleg nje pa seveda Avstrijo, Argentino, Poljsko, Sovjetsko zvezo, Ljudsko re-publkiko Kitajsko, Indijo, Mehiko in Madžarsko.
Slednji dajejo prireditelji še prav poseben poudarek, saj v njeni udeležbi upravičeno vidijo znamenje o utrjevanju postopka, s katerim se tako rekoč iz tedna v teden bolj širijo in poglabljajo trgovinski in siceršnji gospodarski odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino ter vzhodnoevropskimi državami. Spričo tega bo velesejemska uprava organizirala tudi 'dan Madžarske".
V okviru velesejma bodo tudi številne obrobne prireditve in med njimi več strokovnih posvetovanj, na katerih bodo obravnavali probleme, ki zadevajo kakovostno razvijanje oziroma tehnološko posodabljanje industrijskih, obrtniških in kmetijskih dejavnosti. Izrecno pozornost bodo prireditvelji posvetili tujim uradnim delegacijam, tako na primer odposlanstvu Argentine, s katero gospodarstveniki v naši deželi postopoma množijo stike, kar velja sicer tudi za nekatere druge latinsko-ameriške države in države v razvoju nasploh.
Lansko leto si je pordenonski mednarodni vzorčni velesejem ogledalo okoli 150.000 ljudi, letos pa naj bi prav toliko, če ne celo več.
Od ankaranskega križišča do Kopra po štiripasovnici
KOPER — Čez sedemnajst mesecev bo ankaransko križišče in Koper povezovala nova 6,7 kilometra dolga štiripasovnica. Tako vsaj piše v pogodbi, ki so jo včeraj popoldne v prostorih skupščine skupnosti obalnih občin podpisali predstavniki investitorja (skupnost za ceste Slovenije) in izvajalca del (Slovenija ceste - Tehnika). Z gradnjo tega odseka obalne ceste bi razvoz-ljali prometni gordijski vozel v Sloveniji, saj sedanja dvopasovnica komajda požira povprečno 20.000 motornih vozil na dan, ob konicah pa se promet večkrat zatakne in prihaja do zastojev. Kot je povedal Miran Marussig, bo gradnja štiripasovnice od ankaranskega križišča do Žusterne zahtevna, saj bo treba tri odseke zaradi tal nasipavati in približno eno leto tudi dodatno obremenjevati. Na 6,7-kiIometrski trasi bodo porušili osem večjih zgradb, preselili bencinski servis, prestavili komunalno napeljavo in zgradili več izzven nivojskih priključkov. Dela so se pravzaprav začela že pred meseci z nasipavanjem morja med semedelsko vpadnico in Žusterno, zdaj pa bodo začeli prestavljati^ komunalne napeljave, da ne bi dodatno ovirali prometa na dvopasovnici. Že jeseni pa bo zaradi gradbenih del prometni režim med ankaranskim križiščem in Koprom precej spremenjen. Za nasutje bodo potrebovali okrog 180.000 kubičnih metrov materiala, ki pa ga bodo vozili s črnokalskega klanca, kjer bodo obenem začeli zemeljska dela za ureditev tretjega pasu na tem odseku magistralke. Za gradbena dela, odkup zemljišč in odškodnine za štiripasovnico bo šlo okoli 14 milijonov dolarjev, kolikor tudi znaša dodeljeno mednarodno posojilo.
IZTOK UMER
JAT podražil notranje
polete
BEOGRAD — Osrednja jugoslovanska letalska družba JAT je uvedla nove cene za potovanja na notranjih letalskih zvezah. TaL, rile so za 40 odstotkov višje od dosedanjih in so začele veljati z današnjim dnem. Navajamo nekaj primerov (cene veljajo seveda samo za vožnje v eno smer): BEOGRAD - PULJ 693.000 dinarjev (69.000 lir);
BEOGRAD - DUBROVNIK
551.000	dinarjev (55.000 lir); BEOGRAD - SPLIT 590.000 dinarjev (59.000 lir);
BEOGRAD - ZAGREB 550.000 dinarjev (59.000 lir);
BEOGRAD - LJUBLJANA
678.000	dinarjev (67.000 lir).
V časovnih obdobjih, ko je promet relativno zredčen, bo JAT dovoljeval posebne popuste.
Kmečko-turistični vodič po Sloveniji v italijanščini
LJUBLJANA — Na pobudo italijanske kmetijske organizacije Confcolti-vatori, njene članice Kmečke zveze iz Trsta, Zadružne zveze Slovenije in Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije so izdali turistični vodnik po slovenskih turističnih kmetijah v italijanskem jeziku, ki ga je sestavil Efrem Tassinato. Publikacija, ki so jo predstavili na Ljubljanskem gradu, seznanja bralca seveda v prvi vrsti s turističnimi kmetijami na Slovenskem in z dobrotami, ki jih nudijo, sicer pa navaja krajinske, zgodovinske in kulturne znamenitosti pa še možnosti za re-akreacijo in šport. Tu pa ni govor samo o preprostejših kmečko-turistič-nih storitvah, temveč tudi o takih, ki lahko zadovoljijo še tako zahtevnega gosta iz Italije. Vodič je kajpak sila koristen, tembolj še, ker ga primerno bogatijo nazorne zemljevidne preglednice.
Po koroškem zboru jamarjev iz treh dežel
CELOVEC — Strokovna skupina za kras in raziskovanje jam pri Prirodoslovnem društvu v Celovcu je junija v Jerišah pri Železni kapli na avstrijskem Koroškem organizirala 9. srečanje jamarjev treh dežel, ki je vsako leto v drugi deželi. Udeležilo se ga je blizu 250 jamarjev iz 20 društev Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Med jamarskimi klubi so aktivno sodelovali tudi jamarji iz Trsta, Vidma in Gorice pa še Kraški krti iz Doberdoba, jamarji iz Sežane, Divače, Postojne, Ilirske Bistrice in Nove Gorice. Udeležence je pozdravil tudi župan Železne kaple. Prvi večer srečanja je predavatelj dr. Franc Habe orisal izreden pomen tega jubilejnega leta, ko v Sloveniji slavimo 300-letnico Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske in 100-letnico prvega jamarskega društva Anthrom v Postojni iti s tem 100-letnico slovenskega jamarstva. Poudaril je prizadevanja za čistejši kras in Škocjanske jame ter za ohranitev tega naravnega spomenika za bodoče rodove. Naslednji dan je bil ogled Obirske jame, ki slovi po tem, da je nastala ob kopanju svinčeve rude. Nato so na okrogli mizi med drugim sklenili, da bo jubilejno 10. prijateljsko srečanje jamarjev treh dežel v Doberdobu, kamor jih je povabil predsednik Kraških krtov Stanko Kosič. Kraški krtje so priredili že prvo tako srečanje, zato tudi želijo organizacijo srečanja v letu 1990.
Po vrnitvi iz Avstrije smo vprašali prizadevnega sežanskega jamarja Ludvika Husuja, kaj misli o organizaciji in v čem je pomen takih srečanj: »Organizatorji so nas prisrčno sprejeli. Prijetno se je bilo srečati s prijatelji, ki jih vidimo poredkoma. Takih srečanj se udeležujem že 5 let in krog znancev se širi. Z' njimi poglabljamo prijateljske vezi in izmenjujemo izkušnje. Tokrat so jamarji iz Tržiča povabili sežansko društvo spet v jamo Corchia v Italiji, kamor bomo šli na jesen že drugič zaporedoma. Ta mesec pa se bomo udeležiti podobnega srečanja v Furlaniji-Julijski kraji-
ni "	O. K. S.
Povir dobil novo, kombinirano gasilsko vozilo
Slovesnost ob prevzemu vozila TAM 170 T 14
Reševanje Tomosa iz stiske
KOPER — Denarne težave koprskega Tomosa, ki dolguje upnikom okrog 200 milijard din, so bile te dni že tretjič v enem mesecu na tapeti Izvršilnega odbora Splošne banke Koper. Tudi tokrat se člani IO niso odločili za obliko pomoči Tomosu, ker so premalo seznanjeni z razmerami v tovarni in možnostmi za rešitev težav. Od vodstva Tomosa so zahtevali, da v nekaj dneh pripravi projekcijo poslovanja v prihodnjih 3 mesecih, medtem pa naj bi z novimi , močmi (vodstvu naj bi priskočili na pomoč predstavnik banke, predsednik občinskega IS Milan Vergan, podpredsednik Radenko Cupin in Milan Bandelj z MGZ) pripravili sanacijski program in opredelili (zadnjič v zgodovini Tomosa!) način izhoda iz težav. Te se ponavljajo ciklično, rešitve vedno dobijo moralno in denarno podporo, nikoli pa niso izpeljane do konca. Tokrat naj bi bilo drugače. Tomos ne more več po ' scenariju" ekonomije velike proizvodnje, kjer pozabljajo na dobiček. Tej opredelitvi bodo sledili tudi radikalni ukrepi. Vse kaže, da gre za stečaj, likvidacijo in podobne ukrepe.
Kaj bo s Tomosom, ki je pred kratkim ustanovil novo podjetje s perspektivnimi programi, bo bržčas jasno oktobra, ko bodo morali predstaviti sanacijski program. Ta bo upošteval podatke, da 60% prodaje (prihodka) realizira 400 delavcev, 40% pa 2000 delavcev. Za zdaj pa bi bilo nujno, trdi vodstvo Tomosa, zagotoviti denar ze nemoteno proizvodnjo, sicer bo škoda zelo velika. Zaradi blokade računa pa grozi prav to, pa tudi izplačila osebnih dohodkov ne bo, če ne bo proizvodnje in prodaje...
D. G.
Medtem ko v Sloveniji praznujemo 120 let prostovoljnega gasilstva in 40 let gasilske zveze Slovenije, je gasilsko društvo Povir od začetka julija bogatejše za kombinirano gasilsko vozilo s specialno črpalko. V uporabo so ga predali na slovesnosti ob prvi obletnici zgraditve gasilskega doma prejšnji teden. Pred številnimi gasilci vseh gasilskih društev sežanske občine, predstavniki gospodarskega in političnega življenja ter ostalih krajanov in občanov, je spregovoril Ivan Kmetec, predsednik skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Sežana.
»Gasilstvo v naši občini kljub visoki stopnji ogroženosti temelji predvsem na prostovoljcih, temelji na plemeniti zavesti gasilcev in naših občanov. Kajti vedeti moramo, da se gasilec prostovoljno odreče svojemu prostemu času ali spanju, ko ga sredi noči prebudi sirena in se poda v višine, v kleti, v prostore, kjer je nevarnost eksplozij, v visoke temperature in v različne vremenske pogoje. Vse to je dragocen či-nitelj, ki veliko pomeni za splošno požarno varnost, tako družbenega kot privatnega imetja. Velikokrat pa gasilec preprečuje tudi ekološke katastrofe; odlikuje ga hrabrost, iznajdljivost in postaja vsestranski,« je dejal Kmetec in nadaljeval z aktivnostjo povir-skih gasilcev. »Pred petimi leti ste v Povirju ustanovili samostojno gasilsko
društvo in si zastavili cilj zgraditi nov gasilski dom. To vam je uspelo z veliko prostovoljnega dela v lanskem letu. Gasilski dom postaja središče vseh vaših aktivnosti, mesto, kjer se hrani in neguje oprema, dom, kjer se usposabljajo in vzgajajo mladi, izpopolnjujejo in ohranjajo tradicije gasilske dejavnosti. Za marsikaterega člana postaja gasilski dom resnično njegov drugi
dom. Ta dom ima tudi širši družbeni pomen, saj postaja družbeno, kulturno in politično središče kraja. Tako je tudi vaše delo povezano s krajevno skupnostjo. Pomembna naloga vašega društva je tudi v pridobivanju novega članstva in prenašanju znanja in bogatih izkušenj na mladi rod. Poudarek dajete strokovni vzgoji in izobraževanju mladih kot stalni aktivnosti. Udeležujete pa se tudi raznih srečanj, te-
čajev in tekmovanj, kjer se preizkušate v gasilskih veščinah.«
Tehnične značilnosti novega vozila TAM 170 T 14 je podal Miro Orel, poveljnik sežanske občinske gasilske zveze. Vozilo je izdelano v Mariboru, šasije 170 s pogonom na vsa 4 kolesa in s kombinirano visoko in srednje tlačno črpalko z zmogljivostjo 1600 litrov na minuto pri normalnem tlaku oz. 450 litrov pri 45 bar. Vozilo je primerno prav za kraški teren, vendar si uporabniki želijo, da bi bilo vedno v pripravi in namenjeno le za vaje, malokrat pa da bi rabilo za tisto najhujše. Vozilo je slavnostno prevzel v uporabo Peter Štok, predsednik GD Povir.
Za požrtvovalno in uspešno delo v GD Povir so najzaslužnejšim podelili odlikovanja in priznanja. Prejeli so jih: Jože Babuder, Edvard Mahnič, Ljubo Mahnič, Ivan Novak, Miro Renčelj in Rado Štok.
Sledil je kulturni program z nastopi moškega pevskega zbora iz Divače, folklorne skupine TOK Vinakras Sežana in gledaliških igralcev Bojana Podgorška in Marjana Česnika (s skečem Prigode Sulca in Nandeta) ter bogat srečelov, nato pa tovariško srečanje s plesom ob zvokih ansambla Lapos MIP iz Nove Gorice in pevcem Albertom Gregoričem.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA
družbenopolitične
organizacije
in krajevne skupnosti
f0.
krni

čestitajo delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Izola
FERROTEHNA -IZOLA
p. o. Izola, Polje 21
DO ZA BLAGOVNI PROMET IN STORITVE
čestita krajanom in sodelavcem ob krajevnem prazniku
Klestenje možno le ob okrepitvi teritorialnih storitev
Predlog deželnega sindikata CGIL za učinkovitejše zdravstvo v FJK
Šola je od lani pod okriljem Univerze
Šola za socialne delavce ustreza potrebam družbe
V zadnjih desetih letih je za zdravstvo v Furlaniji-Julijski krajini značilno, da se je število zaposlenega osebja znižalo za 1400 enot, ravno tako kot so se znatno skrčila tudi vložena finančna sredstva. Toda te spremembe niso nastale ob vzporednih ukrepih za učinkovitejše delovanje bolnišnic, ampak ob splošnem padcu kakovostni zdravstvenih služb in storitev. Da so bolničarji preobremenjeni z delom, prebivalci pa nezadovoljni z oskrbo in z dolgimi čakalnimi dobami, je med drugim javno oznanila nedavna manifestacija bolničarjev na Goldonijevem trgu v Trstu. Povrhu so v dveh dneh zbrali kar deset tisoč podpisov, s katerimi Tržačani zahtevajo boljše zdravstvene storitve. Toda z javnim zdravstvom so nezadovoljni tudi drugod po deželi.
Iz teh osnovnih predpostavk je na včerajšnji tiskovni konferenci deželne sindikalne zveze CGIL izhajal Mauro Gialluz, ki je predstavil predloge in zahteve sindikata. Trije so osnovni problemi, ki jih mora deželni zdravstveni načrt nujno upoštevati: ovrednotenje teritorialnih služb, racionalizacija bolnišnic in okrepitev osebja na področju medicine dela, psihiatrije, zdravstvenih okrajev in posvetovalnic. Za uresničitev teh posegov niso potrebne večje investicije, trdi sindikat. Dovolj je »preusmeriti« deset odstotkov sredstev iz sektorja za bolnišnice v teritorialni sektor.
Klestenje stroškov za zdravljenje v bolnišnicah bo nujno, saj zakon predvideva za našo deželo 7,6 ležišča na tisoč prebivalcev, medtem ko znaša sedaj ta kvocient 8,6, v vsedržavnem merilu pa je predvideni odstotek 6,5. Toda kje in kaj klestiti? Sindikat predlaga, da se zapre specialistične oddelke, ki nimajo minimalnega števila bolnikov, tisti, ki niso zdravstvenega značaja, pa naj preidejo v pristojnost socialnega skrbstva (primer Gre-goretti). CGIL podpira tudi ukinitev dvojnih oddelkov (tipičen je tržaški primer oddelkov za porodničarstvo in za splošno kirurgijo, podobni primeri pa so tudi v Gorici, Tržiču in v Furlanski nižini), pri čemer je treba upoštevati demografski padec ter narašča-
nje števila starostnikov, za katere je treba ustanoviti posebne departmaje. Nujno bo torej združevati porodniške oddelke in tiste, ki imajo manj kot 400 porodov na leto (Sacile in Čedad), spremeniti v ambulante. To logiko je treba upoštevati tudi pri načrtovanju novih, a odvečnih struktur (primer dveh bolnišnic v Gorici).
Na eni strani torej klestenje v bolnišnicah, kjer naj bi zdravili le nujne primere, na drugi pa okrepitev teritorialnih služb za prevencijo in rehabilitacijo. V tem okviru CGIL ocenjuje kot nujno podvojitev tehničnega osebja službe za medicino dela (od sedanjih 45 na 90, kar je vsekakor le 0,5-odstotni povišek števila vsega osebja), ukinitev umobolnic v Gorici in Vidmu, namestitev 100 psihiatričnih operaterjev za razne teritorialne službe, ki naj delujejo noč in dan. Zdravstveni okraji: da bi starejšim, ki se vračajo na domove, ustrezno pomagali, je nujna ustanovitev bolničarske službe na domu in službe za rehabilitacijo. Poleg sedanjih bi torej morali namestiti
enega bolničarja na vsakih 10 tisoč prebivalcev, enega fizioterapista na vsakih 20 tisoč, na vsakih 40 tisoč pa enega zdravnika s polnim delovnim urnikom. Na področju posvetovalnic pa CGIL predlaga, da se sedanje konvencijo spremenijo v delovne pogodbe.
Glede institucionalne preureditve krajevnih zdravstvenih enot so pri CGIL prepričani, da bi jih v naši deželi bilo dovolj šest: ena za vsako pokrajino in ena za severno Furlanijo. To seveda potem ko bodo bolnišnice postale avtonomne. Da bi rešili sedanjo krizo z bolničarji, pa predlagajo, da bi Dežela omogočila izjemno namestitev nepoklicnih bolničarjev (poklicnih namreč enostavno ni), ki naj bi se ukvarjali izključno z nego bolnikov. Predlog CGIL predvideva skupno namestitev 355 novih ljudi, ki pa bi - ob omenjeni racionalizaciji - temeljito spremenili sedanjo, ponekod tudi dramatično sliko zdravstva. Svojo zdravstveno platformo bo CGIL predstavil Deželi in političnim strankam.
Ob koncu prvega akademskega leta Posebne visoke šole za socialne delavce (Scuola diretta a Fini Speciali per assistenti sociali), ki jo je pri Visoki šoli za socialne storitve uvedla Univerza Trst, so njeni docenti in ravnatelj podali na včerajšnji tiskovni konferenci obračun o prehodu te šole, ki je v preteklosti imela "deželni" status, pod okrilje Univerze. Letos se je sicer zaključil šele prvi letnik, katerega je obiskovalo 13 študentov, medtem ko so se nadaljevali tudi tečaji bivše Visoke šole. Ob tej priliki so docenti predstavili tudi novo strokovno publikacijo z naslovom »Segnalazioni di servizio sociale«, ki bo izhajala pri Šoli in ki nudi prispevke za izobraževanje in izpopolnjevanje.
Kot rečeno, so Posebno visoko šolo za socialne delavce, ki je edina- taka šola v naši deželi in ena od treh v severni Italiji, aktivirali pri Visokišoli za socialne storitve, ki je bila ustanovljena leta 1950 pod Vojaško zavezniško upravo in katero so od leta 1963 upravljale nekatere krajevne ustanove (Občina, Pokrajina, ECA in Ospedali
V nedeljo predstavili novo iniciativo WWF
»Spoznajmo morje, da ga bomo lahko rešili«
V nedeljo so v Miramarskem morskem parku oziroma v njegovem Centru za naravovarstveno vzgojo predstavili najnovejšo iniciativo italijanske sekcije Svetovnega sklada za varstvo narave WWF, namenjeno zaščiti morja, ki so jo poimenovali »Sea-wat-ching«. Njen namen je spodbujati spoznavanje morskega habitata in njegovih prebivalcev in torej približati ljudi morju, da ga bodo pravilno izkoriščali.
Nedeljska predstavitev akcije Sea-watching, ki se je je udeležil tudi vsedržavni predsednik WWF Fulco Prate-si, je potekala pod geslom »Morje moramo poznati, da ga lahko rešimo«. Bila pa je to tudi priložnost, da so uradno predali namenu nov motorni čoln in t. i. dvorano akvarjev Mira-marskega pomorskega parka.
Na sliki (foto Magajna) novi čoln Miramarskega morskega parka.
riuniti), v naslednjih letih pa tudi nekatere deželne krajevne zdravstvene enote. Leta 1979 je Šola prejela priznanje od Dežele, ki ji je prispevala tudi finančna sredstva. Vendar je Šola šele z uvedbo predsedniškega odloka iz leta 1987 in torej s svojim prehodom pod Univerzo začela nuditi popolno strokovno izobrazbo z različnih področij, na katerih delajo socialni delavci (pomoč ostarelim, prizadetim, narkomanom, mladoletnim, družinskim jedrom na sploh). Na šoli poučujejo namreč docenti s kar petih univerzitetnih fakultet: medicinska fakulteta, pravna, pedagoška, za politične in za gospodarske vede, tako da se bodoči socialni delavci lahko izpopolnijo v najrazličnejših predmetih. Kar je vsaj z zaposlitvenega vidika najpomembnejše, pa je, da prejmejo študenti na koncu diplomo, ki je enakovredna univerzitetni diplomi, in jim je torej priznan status socialnega delavca, katerega doslej sploh niso priznavali. V okviru Šole pa bo še naprej delovalo Združenje za upravo stare Visoke šole, ki bo skrbelo za izobraževanje in izpopolnjevanje zaposlenih socialnih delavcev in za raziskave na tem področju. Sad tega prizadevanja je tudi publikacija, ki smo jo omenili.
Šola nudi torej primerno strokovno kvalifikacijo, pa čeprav, kot so poudarili na tiskovni konferenci, krajevne uprave še nimajo zakonskega inštrumenta, s katerim naj bi koordinale socialne posege, in to kljub temu da je potreba po teritorialni socialni oskrbi vedno večja. Dežela je tik pred tem, da dokončno izdela tako imenovani izvršilni načrt za socialne storitve, ki bi končno določal pristojnosti posameznih uprav in verjetno učinkovitejše posege. Tudi med mladimi je namreč čedalje več zanimanja za ta poklic, kot potrjujejo docenti Posebne visoke šole za socialne delavce. Letos so v prvem letniku res imeli le 13 študentov, vendar le zato, ker se je akademsko leto začelo zelo pozno (aprila) in je bilo od vsega začetka vprašljivo, ali jim bo sploh uspelo uvesti tečaje. Na tečaje se je lani prijavilo namreč kar 69 oseb, mest pa je le 30.
Lep vtis s predstave na Repentabru
Pod milim nebom je Slehernik malce drugačen kot v dvorani
Gledati predstavo na prostem je nekaj čisto drugega kot če si jo ogledamo v dvorani. Tega mnenja so bili mnogi, ki so si predstavo Slovenskega stalnega gledališča Slehernik najprej ogledali v Kulturnem domu v Trstu, nato pa so jo ponovno videli na prostem, pred slikovito cerkvico na Repentabru.
Predstavi Hoimannsthalovega Slehernika sta bili v soboto in nedeljo zvečer. Vreme je bilo še kar naklonjeno in po dnevni vročini se je vsem prilegel hlad, v katerem so lahko zbrano sledili dogajanju na sceni.
Obe predstavi sta bili dobro obiskani, v kratkih pogovorih z gledalci pa smo dobili vtis, da jim je bila predstava na prostem zelo všeč.
Seveda ni bilo tistih meglic in dima, ki jih je bilo mogoče pričarati v dvorani in morda se je izgubil še kak drug efekt. A kako sugestivno je bilo v zameno okolje cerkve, iz katere so prihajali in odhajali igralci, kot temne sence, ki so na odru zaživele!
Tudi zlodej je v teh predstavah drugače deloval, a nič manj sugestivno in učinkovito.
In ko je postajala zgodba na sceni vse bolj zanimiva in napeta, ko je
glavnega junaka zajela panika pred skorajšnjim koncem, je nenadoma zmanjkalo električnega toka.
Oder je ostal v popolni temi prav v trenutku, ko je potekala scena, ki pripravlja slovo Slehernika od tega sveta. Igralci ne bi bili igralci, če ne bi znali nadaljevati z igro, kot da bi se ne zgodilo nič pomembnega. In ker so sami obvladali to nevšečnost, so ostali tudi gledalci povsem mirni. Počakali so, da so najprej zasilne luči nekoliko razsvetlile sceno in potem dočakali še vrnitev svetlobe.
Ob koncu predstave, ko je Slehernik že stopal po poti v večnost, pa se je iz zvonika oglasil zvon. Bil je to eden izmed najlepših trenutkov predstave, neponovljiv v dvorani.
Polni vseh teh vtisov so se ljudje odpravljali s predstave, ki jim je bila všeč in katere izpovednost je prišla do veljave prav v tem ambientu pred repentabrsko cerkvijo, tako lepem in sugestivnem, še posebno v teh toplih poletnih večerih.
Naj dodamo, da bosta naslednji predstavi igre Slehernik v sredo v Ljudskem domu v Križu in v četrtek v Društveni gostilni v Lonjerju. (N. L.)
Sovjetskemu fiziku Fradkinu ugledno priznanje Dirac
Sovjetski fizik Efim Samoilovič Fradkin bo jutri prejel mednarodno nagrado Dirac, ki jo podeljuje Mednarodni center za teoretsko fiziko v Mi-ramaru v sodelovanju z mednarodno znanstveno ustanovo World Lab. Prestižno priznanje je lani prejel ameriški znanstvenik David Gross, predlanskim pa Italijan Bruno Zumino. Fadkin, ki je star 55 let, je doma iz Belorusije in velja za enega najboljših strokovnjakov za uvajanje metod algebre v fiziko.
Nagrado Dirac bodo podelili na slovesnosti, ki se bo začela ob 11. uri v miramarskem centru. Nagrajenca bosta navzočim predstavila predsednik ustanove World Lab Antonino Zichic-hi in ravnatelj miramarskega centra, Nobelov nagrajenec Abdus Salam, Fradkin pa bo nato predaval o teorijah, ki težijo k poenotenju vseh naravnih slil. Na jutrišnjem srečanju bodo sodelovali tudi nekateri raziskovalci ustanove CERN iz Ženeve, ki jo vodi nobelovec Carlo Rubbia. Miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko je od lanskega leta sestavni del ustanove World Lab, ki ima podružice in raziskovalne centre po vsem svetu.
Z obiskom pri Karlu Kralju v Gabrovcu
MPZ Tabor na prijeten način zaključil sezono
Pretekli teden je imel meški pevski zbor Tabor z Opčin svojo zadnjo vajo v tej sezoni. Tradicija je že, da obišče svojega dolgoletnega pevca Karla Kralja (od Štručke) v Gabrovcu. Njegova hčerka Anica je z družino lepo uredila prostor v kleti in sprejela pevce s prigrizkom in domačo kapljico.
Zbor je ob prihodu v pozdrav zapel pesem Ždravo, nato pa še druge znane pesmi, med njimi Deep River iz novejšega repertoarja. Pozno zvečer je Karlov prijatelj "Figaro" zaključil koncert s priljubljeno pesmijo Naš mucek je mucke imel in tako je Karlo s svojimi prijatelji in vaščani veselo in obenem ganljivo preživel ta res prijeten večer. Anica pa se z družino iskreno zahvaljuje pevovodji Svetku Grgiču in vsem pevcem in jim kliče nasvidenje prihodnje leto. (MZ-AK)
Na sliki člani MPZ Tabor na zaključnem večeru.
ji,,, i		j |
	/!	
	. f,	
RAZPRODAJA D. O. C.
(z zaščitenim poreklom)
Velik prihranek, visoka kakovost, velika izbira so značilnosti popustov poletne sezone 1989.
Konfekcije, srajce, pletenine, obutev (razen Timber-land in Clark), tekstilni izdelki zo kuhinjsko uporabo, nočno perilo, športni artikli in oblačilo zo no morje.
popusti
20% - 30% - 50% - 80%
za plačilo v gotovini
od 11. julija do 19. avgusta
TUDI v našem boutigue v Ul. Carducci je v teku promocijsko prodajo krznenih izdelkov visoke mode s popusti od 20% - 30% - 50% zo plačilo v gotovini ali no obroke do decembra meseca.
Kupljena krzno shranjujemo do 15. septembra po nespremenjeni ceni.
Confezioni
Ul. Carducci, 10 - Ul. Oriani 3
Obv. občini 8/6/89
Nabrežinska gradbena komisija pred zelo pomembno preizkušnjo
Kmalu odločitev o Sesljanskem zalivu
Polemike med strankami
Kje je vzrok za odložitev občinske seje?
Odložitev sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je sprožila ostro polemično reakcijo komunistov in zelenih, dvomi nad županovim sklepom pa prihajajo tudi iz socialističnih vrst. Občinski odbor je sredi prejšnjega tedna redno sklical zasedanje, v soboto dopoldne pa je poslal svetovalcem sporočilo, da so sejo odložili zaradi istočasnih političnih obvez nekaterih svetovalcev. Pri tem je imel očitno v mislih posvetovanja pred jutrišnjo sejo pokrajinskega vodstva KD, kjer bo skoraj gotovo prišlo do obračunavanja med notranjimi komponentami stranke. V Palači Diana se je ustvarilo novo zavezništvo med strujo predsednika Dežele Biasuttija in komponentami, ki se sklicujejo na Forlanija in Andreottija, in ki so si zadale za cilj emargina-cijo levice nekdanjih morotejcev. Tej komponenti pripadajo med drugimi poslanec Coloni, tržaški župan Richet-ti, deželni odbornik Rinaldi in predsednik pristaniške ustanove Zanetti.
Načelnik KPI v občinski skupščini Pessato je izjavil, da odraža odložitev upravno paralizo in tudi razkroj občinske koalicije, ki jo hromijo notranje spletke na koži občanov. »Ta odbor je znova dokazal, da ni sposoben reševati niti nujnih tekočih zadev, zato naj vsaj omogoči občinskemu svetu, da naredi svojo dolžnost,« je dodal predstavnik KPI. Tudi zeleni Bekar je protestiral nad odložitvijo seje in očital Richettijevemu odboru veliko nedoslednost, koaliciji, ki ga podpira, pa neresnost, saj noče priznati krize in hudih notranjih težav, v katerih se je znašla. Po Bekarjevem mnenju obstaja celo nevarnost, da bo paraliza trajala vse do jeseni.
Tudi pokrajinski tajnik PSI Perelli se je javno distanciral od sklepa občinskega odbora. Izdal je tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da odložitve seje niso zahtevali socialisti, ampak da je odgovornost za to potezo treba pripisati izključno Richettiju. »Če je res, kot pravijo nekateri, da so sejo odložili zaradi pomanjkanja pomembnih točk na dnevnem redu, me to zelo za-skrblja,« dodaja Perelli, ki sedaj ni več načelnik svetovalske skupine PSI. Njegovo mesto je prevzel Weber.
Gradbena komisija devinsko-nabre-žinske Občine bo v prihodnjih dneh proučila podrobnostni urbanistični načrt za turistični razvoj Sesljanskega zaliva, ki ga je družba Finsepol pred kratkim predstavila županu Brezigarju in občinskemu odboru. Strokovnjaki Cardarellijeve družbe so razvojni projekt prilagodili nedavnemu sklepu deželnega tehničnega odbora, ki je potrdil ustrezno spremembo občinskega regulacijskega načrta z nekaterimi popravki, dopolnili in predlogi, ki jih bo sedaj vzela v pretres občinska gradbena komisija. Občinski svet bo načrte proučil po vsej verjetnosti v prvi polovici septembra, ves proceduralni postopek pa bi se moral končati z izdajo prvih gradbenih dovoljenj.
Delo deželne tehnične komisije so spremljale raznovrstne govorice, posebno o domnevnih pritiskih nekaterih vplivnih furlanskih politikov, ki naj bi bili mnenja, da bi načrtovani razvoj Sesljanskega zaliva zasenčil vlogo Gradeža in Lignana. Širili pa so se tudi glasovi, da sama družba Finse-
pol ni več tako navdušena nad svojimi projekti, predvsem zaradi nespodbudnih vesti o nevarnosti kroničnega pojava onesnaženega morja. Kakorkoli že, se o Sesljanu torej spet govori, postopek za proučitev podrobnostnih načrtov pa bo razpravo še pospešil in jo vključil v širšo soočanje o uravnovešenem razvoju celotnega pokrajinskega območja, posebno pa kraškega teritorija.
Da v zvezi s turističnim razvojem zaliva ostaja še marsikatero odprto in nerazčiščeno vprašanje, je dokazala tudi nedavna okrogla miza, ki sta jo priredili tržaški sekciji WWF in Lige za zaščito okolja in na kateri je med drugim sodeloval tudi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbo-ne. Naravovarstveniki so očitali deželnemu tehničnemu odboru, da je bil pri oceni občinskega urbanističnega plana preveč splošen in torej premalo natančen, saj se je omejil le na nekatere okvirne direktive, med katere sodita tudi zahteva po delni omejitvi gradbenih prostornin in potreba po radikalni
preureditvi cestnih povezav s Seslja-nom in z bližnjo okolico. Deželni predsednik WWF Predonzan je s tem v zvezi podčrtal, da bi morala Dežela v zameno za denar in zemljišča, ki jih bo dala na razpolago za razvoj zaliva, zahtevati od Cardarellija večja in jasnejša jamstva za zaščito okolja. Družba Finsepol je ob podrobnostnem načrtu vsekakor izročila Občini tudi poročilo o vplivu urbanističnih posegov na bližnjo okolico, ki ga je izdelal arhitekt Cordara, pokrajinski predsednik združenja Italia Nostra.
Carbone je bil v svojem posegu na splošno precej previden. Omejil se je na oceno mnenj deželnih strokovnjakov in govoril o ravnotežju med težnjami po turističnem razvoju in zaščiti narave, medtem ko je potrdil, da sodi razvoj Sesljanskega zaliva med prioritetne naloge deželnega odbora. S to izjavo je hotel socialistični predstavnik očitno demantirati prej omenjene govorice o zaskrbljenosti furlanskih politikov. Pooblaščeni upravitelj Fin-sepola Cardarelli je v razpravi nekaj-
krat polemično ožigosal naravovarstvenike, katerim je očital, da ga na vsak način nameravajo postaviti na zatožno klop, pri čemer skušajo izkoristiti emotivna gledanja na zaščito okolja, ki ne bodo po njegovem mnenju pripeljala nikamor, ampak bodo samo zaostrila zmedo in zbeganost med ljudmi. Cardarelli je nastopil zelo odločno, kot podjetnik, ki nima dvomov v uspeh svojega načrta.
Veliki dvomi, verjetno še večji kot v preteklosti, pa prihajajo iz komunističnih vrst. Deželni svetovalec Budin je dejal, da je ves načrt po njegovem predimenzioniran, negativne posledice na urbanistično in družbeno ravnovesje Krasa pa so neprevidljive. Treba je sicer spodbuditi turistični razvoj Sesljanskega zaliva, megalomanski načrti, ki ne izključujejo nevarnosti špekulacij, pa so povsem odveč. Načelnik svetovalske skupine KPI v de-vinsko-nabrežinskem občinskem svetu Širca pa je dejal, je bil pristop Občine do tega vprašanja doslej presplošen in premalo prodoren, medtem ko je imela v bistvu vso pobudo v rokah družba Finsepol.
Župan Brezigar je zavrnil to obtožbo in se zavzel za tesnejše sodelovanje z naravovarstveniki, čeprav je treba po njegovem tudi upoštevati zahteve tistih, ki bodo za turistični razvoj Ses-ljana investirali velike vsote denarja. Zaliv je trenutno v tako slabem stanju, da je treba nujno nekaj ukreniti, je še dodal Brezigar, medtem ko se je bivši tržaški župan Staffieri v razpravi pohvalno izrazil o dosedanjem zadržanju nabrežinske uprave. Občinski svet bo vsekakor ob prvi priložnosti odobril posebno urbanistično varianto, ki bo območje Nabrežinskega brega namenjala izključno kmetijskim panogam, v prvi vrsti vinogradništvu. Ta predlog podpirajo vse politične sile, pri obravnavi tega vprašanja pa je prišlo do nekaterih formalnih zapletov, ki jih bodo, kot je napovedal Brezigar, čim-prej premostili in s tem ugodili zahtevi večjega števila Nabrežincev, ki so se pred meseci oglasili z ljudsko peticijo občinski upravi.
S. T.
V zvezi s podrobnostnim načrtom za raziskovalni center
Carbone sklical sestanek z Richettijem in Romeom
Srečanje med podpredsednikom deželnega odbora Car-bonejem, tržaškim županom Richettijem in komisarjem Centra za znanstvene in tehnološke raziskave Romeom, na katerem bodo razpravljali o vprašanju podrobnostnega načrta za padriško znanstveno ustanovo, bo v petek, 14. t. m. V tiskovnem sporočilu Dežele je poleg tega rečeno, da se bo Carbone istega dne srečal tudi s predstavniki naravovarstvenih združenj WWF, Italia Nostra in Zveze za okolje.
»Če obstaja dobra volja,« pravi Carbone, »potem je mogoče najti rešitev, vendar mora biti le-ta verodostojna. Problem vpliva na okolje zahteva naj večjo pozornost, da ne bi bili potem prisiljeni zatekati se k rešitvam za odpravo škode, ki bi jo povzročile nepredvidene posledice človekove dejavnosti.« Kot primer takega ravnanja navaja Carbone pojav alg in pravi, da Center za raziskave sicer ni na isti ravni, vendar nas ta pojav uči, da se lahko z današnjo večjo pozornostjo za vpliv dejavnosti na okolje izognemu jutrišnjim negativnim posledicam in njihovi ogromni škodi. »Razumeti moramo, da hlastanje po razvoju ni edina vrednota naše družbe in da moramo ta razvoj uskladiti s potrebo po tem, da bo v mestu, kakršno je Trst, sploh možno živeti.«
V zvezi z vabilom, ki ga je Carbone naslovil na tržaške
krajevne uprave za celovit premislek o urbanizaciji pokrajinskega ozemlja, da bi tako prišli do globalne vizije njegove uporabe, sta se včeraj oglasila tudi deželna svetovalca KPI Miloš Budin in Perla Luša. Na zahtevo kraških krajevnih uprav in drugih organizacij - pravita v tiskovni noti - se je Dežela že leta 1981 formalno obvezala, da bo organizirala konferenco o uporabi teritorija z enakimi nameni, vendar te obveze še ni uresničila. Pač pa je v zadnjem času prižgala zeleno luč za nekatera dela velikih razsežnosti, kot npr. za sinhrotron in za Sesljanski zaliv, ki predstavljata resno nevarnost za naravno in splošno ravnovesje na vsem kraškem ozemlju. Deželna svetovalca KPI še dodajata, da so nekateri tehniki v preteklih dneh opravljali nepooblaščene terenske meritve na zasebnih parcelah znotraj območja T8. Iz teh razlogov sta na predsednika deželnega odbora naslovila interpelacijo, v kateri sprašujeta po posledicah, ki jih utegne imeti prekinitev obravnavanja podrobnostnega načrta za padriški center za razvoj znanstvenih dejavnosti na Tržaškem, če utemeljitve te prekinitve zadevajo tudi druge izbire za velika javna dela, če deželni odbor namerava sklicati konferenco o teritoriju in če je seznanjen z meritvami na T8 oziroma kako namerava s tem v zvezi ukrepati.
R. Treu potrjen za tajnika CGIL
Roberto Treu je bil potrjen za glavnega tajnika tržaške CCdL/CGIL, prav tako sta bila kot člana tajništva potrjena Franco Todero in Clyde Cofone. Glavni svet CGIL je na svoji zadnji seji vzel tudi na znanje odstop Giuliana Maurija iz tajništva in mu izrekel zahvalo za opravljeno delo. Novi izvršni odbor sestavljajo poleg Treua, Todera in Cofoneja še Jole Burlo, Waldy Catalano, Filippo Di Stefano, Maria Antonietta Gemellaro, Giuditta Lovullo, Giuliano Mauri, Maria Teresa Mecchia, Adriano Sincovich, Sergio Slavec, Elios Vertovese in Bruno Zvech.
Na seji glavnega sveta tržaške CGIL, ki je bila posvečena predvsem organizacijskim problemom, so tudi soglasno odobrili dokument, ki med drugim poudarja, da se je uspešno utrdila in konkretizirala prenovitvena faza, ki jo je uvedel kongres iz_ leta 1986. To je proces, ki se je uveljavil v veliki večini delavskih kategorij in v samem zveznem vodstvu. Prav tako se je razvil proces vse večje avtonomije vloge kategorij tako iz organizacijskega kot iz političnega vidika, pa čeprav, kot pravi dokument, bo treba storiti še nadaljnje korake v to smer.
Struktura tričlanskega tajništva, je še rečeno v dokumentu, pomeni zaupati temu organizmu politično koordinacijsko vlogo, medtem ko je naloga izvršnega odbora realizirati politične smernice tržaške CGIL. Skratka, v CGIL se nadaljuje proces decentralizacije, ki med drugim potencira vlogo glavnega sveta kot organizma dejanskega političnega vodenja sindikata. Prav tako pa ima nova vodstvena struktura tudi namen potencirati enotnost CGIL ter pripisati večjo težo angažiranosti žensk v sindikatu.
Maratonec in brivec Marco Patton je v nedeljo vzel pot pod noge...
Marco Patton, 33-letni brivec iz Trenta, je včeraj opravil že drugo etapo več kot 400 kilometrov dolge poti, ki ga bo do sobote pripeljala iz Trsta preko Poti miru v Trento. Patton (na posnetku M. Magajne) je startal v nedeljo zjutraj izpred občinske palače na Trgu Unita in je v poldrugi uri že bil v Tržiču. Na poti ga spremljajo ekipa zdravnikov, novinarji in predstavniki Agencije za delo iz Trenta, ki je finansirala dela za gorsko pot po sledovih prve svetovne vojne.
Patton je že prekaljen maratonec: leta 1986 je v desetih dneh pretekel Evropsko pot od Bodenskega jezera do Verone (650 km), lani pa Pot miru od prelaza Stelvio do Marmolade (400 km). Na poti proti Trentu se bo Patton ustavil v najpomembnejših mestih Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Trenta ter izročil županom spominske plakete.
Jutri festival mlade domače lahke glasbe
Na Gradu sv. Justa bo jutri končno spet "zadonela" mladinska glasba, kakršno je v Trstu le malokrat mogoče slišati. Šlo bo sicer za manj znane in - v nekaterih primerih - celo neznane mlade glasbenike iz naše dežele in nekaterih drugih italijanskih krajev, vendar je poletna glasbena suša - zlasti mladinska - tako huda, da je vsaka tovrstna pobuda dobrodošla.
»Hit Musič ‘89« - tako je namreč ime prireditvi, ki jo letos prirejajo že četrtič - pa bo verjetno poleg provincialnih interpretacij že uveljavljene glasbe nudila vsekakor tudi nekaj svežih utrinkov glasbenikov, ki se komaj pojavljajo na glasbeni sceni in ki bodo v bodočnosti mogoče celo zasloveli. Na tem domačem festivalu lahke glasbe bodo podelili tri priznanja, in sicer Music-Maker '89 (za kantavtorje in glasbene skupine), Discografia '89 (to priznanje bodo podelili producenti) in Yako De Bonis (po pevcu skupine Steel Crown, ki je umrl lani), ki ga bodo podelili najboljši skupini heavy-metal glasbe.
Na gradu bo nastopilo 20 pevcev in skupin, izbranih med 40 kandidati: Silence, Gherardi, Harmer Blow, Cunni-lingi, Incka, Notturna, Yancy, Alex Vincenti, Georges G ang, Knight Lore, Yellow Cab Ouartet, Garden of Sensa-tions, Italian Style, Mike Rizz, Just for fun, Andrea Fossati, Dejanira, Devil s Claws, Delay in Elena & Alessandra.
Na koncertu, ki se bo začel ob 21.15 (v primeru slabega vremena ga bodo prenesli na četrtek) in ki ga prirejajo pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine Trst ter Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, bodo nastopili glasbeniki, ki so zmagali na prejšnjih prireditvah. Vstopnice po 4 tisoč lir prodajajo v Pasaži Protti, izkupiček večera pa bodo uporabili v dobrodelne namene.
Dokument tovarniškega sveta deželni vladi
Zaskrbljenost nad usodo Tržaškega arzenala SM
Bodočnost Tržaškega arzenala Sv. Marka je vse bolj zaskrbljujoča. Na to opozarja alarmantno sporočilo, ki ga Je tovarniški svet ladjedelnice posredoval podpredsedniku deželne vlade Carboneju. V njem tovarniški svet izraža utemeljeno bojazen, da bo čez tri leta ostalo v arzenalu od sedanjih 700 le okrog 300 delavcev. Sindikalni Predstavniki delavcev opozarjajo tudi ha dejstvo, da je danes srednja starost zaposlenih 48 let in da bo v naslednjih dveh letih 250 delavcev doseglo upokojitveno starost.
Takim neugodnim razmeram pa je treba dodati še nekaj zelo negativnih dejavnikov. Tovarniški svet na primer spominja, da je bilo povsem ukinjeno zaposlovanje novih ljudi, vedno pogosteje se arzenal poslužuje zunanjih Podjetij, neustrezno izkorišča razpoložljiva območja, v nasprotju z dogo-
vori iz leta 1983 pa se postopoma slabša tudi specializacija treh linij produkcije. Tovarniški svet na koncu opozarja tudi na povsem pomanjkljivo varnost pri delu.
Podpredsednik Carbone je izrazil zaskrbljenost deželnega odbora, ki je že večkrat tudi sam opozoril na proces obubožanja Tržaškega arzenala ter obljubil, da bo ponovno posegel pri ministrstvu za javne udeležbe, čeprav postajajo soočenja z raznimi finančnimi družbami vse bolj mlahava.
V Trstu se je danes uveljavilo to nasprotje, je ugotovil Carbone: krajevno gospodarstvo se je začelo razvijati, znižala se je brezposelnost in povečala zaposlitvena raven v industriji, tako da bi lahko rekli, da so temni časi mimo, toda vse to se je zgodilo, ne da bi družbe z državno udeležbo prispevale, kot bi morale.
Še vedno nejasni vzroki nesreče
Smrt dveh Tržačanov na avtocesti
Fabio Manzutto
Willy Skender
Še vedno so nepojasnjeni vzroki hude prometne nesreče, pri kateri sta v nedeljo ponoči umrla dva mlada Tržačana. Fabio Manzutto, 28 let, Ul. Lussinpiccolo 7, in Willy Skender, 29 let, sta se s fiatom ritmo rdeče barve s tržaško registracijo peljala po avtocesti A23 iz Vidma proti Trstu, ko je okrog 23.30 prišlo do nesreče. Le nekaj sto metrov od vstopne postaje pri Vidmu je avto, ki ga je upravljal Manzutto, zavozil s ceste in silovito treščil v drog cestne razsvetljave. Skender je bil na mestu mrtev, Manzutta pa so gasilci še živega potegnili iz razbitin vozila, vendar je zaradi hudih poškodb umrl le nekaj minut po sprejemu v bolnišnico v Palmanovi.
Agenti prometne policije iz Červi-njana še vedno raziskujejo vzroke hude nesreče.
/
V Ricmanjih tradicionalna šagra domačega društva SKD Slavec
Včeraj se je v Ricmanjih končala šagra, ki so jo pripravili člani domačega SKD Slavec. Naš posnetek je z nedeljskega nastopa Godbe na pihala Ricma-nje, ki jo vodi Ennio Krizanovsky	(Foto Magajna)
__________gledališča
VERDI
Poletni iestival operete 1989 - Nocoj ob 20.30 (red A) ponovitev Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Ja-nos Kovacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Cino Landi. Ponovitve jutri za red B, v petek za red R in v nedeljo za red S.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Jutri, 12. t. m., ob 20.30 bo na sporedu recital Alessandra Bergonzonija N ON E' MORTO NE' FLIC NE' FLOC. Režiser Claudio Calabrd, scenograf Mauro Bel-lei.
Vstopnice so na prodaj pri UTAT - Pasaža Protti - in pri blagajni gledališča -Ul. Ghirlandaio.
GRAD SV. JUSTA
Jutri, 12. t. m., ob 21.15: HIT MUSIČ 89 - IV. ciklus glasbe za mladino. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti.
Nocoj ob 21.30 bo na gradu ponovitev baleta španske skupine MIGUEL ANGEL ESPANA BALLET.
LUČI IN ZVOKI
Nocoj ob 21.30 predstava LUČI IN ZVOKI v angleščini in ob 22.45 v italijanščini; v četrtek ob 21.30 v nemščini in ob 22.45 v italijanščini; v soboto ob 21.30 in ob 22.45 v italijanščini.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled skupinska razstava SLOVENSKA GRAFIKA.
V	pritličnih prostorih TKB, Ul. F. Fil-zi 10 razstavlja MARKO HREŠČAK.
Na gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 21. t. m. razstavljala svoja dela slikarka LAURA UTMAR.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
kino
ARISTON - 21.30 La piccola bottega degli orrori, r. Frank Oz.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, i. J. L. Curtis.
LJUDSKI VRT - 21.15 II presidio - sto-ria di un crimine.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa Or-Iowski, la furia del sesso II, porn.,
□ □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Chiamami di notte, □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Maya, srh., □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Chi ha in-castrato Roger Rabbit.
MIGNON - 18.30, 22.15 La fine del gto-co, i. Charlie Sheen
EDEN - 16.00, 22.00 Donne e animali, pom., □□
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 18.00, 22.10 Turista per caso, i. W. Hurt, K. Turner.
LUMIERE FIGE - 17.15, 22.15 Rain Man, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Glochi erotici per ragazze smaliziate, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v Kastav na Trsat in Mašun v četrtek, 20. t. m., s srečanjem s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje jutri, 12. t. m., ob 9. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8.
Potovalni urad AURORA
vabi
na naslednja potovanja:
od 4. do 11. avgusta - v MOSKVO in LENINGRAD (hoteli I. kat.). Cena 1.495.000 lir; od 11. do 15. avgusta - v BUDIMPEŠTO. Cena 497.00 lir; od 13. do 15. avgusta - na PLIT-VIČKA JEZERA in v ZAGREB. Cena 230.000 lir; od 6. do 13. septembra - krožno potovanje po ŠPANIJI. Cena 875.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA -Ul. Milano 20, tel. 60261.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so na skrbništvu in liceju Prešeren razo-bešene dokončne lestvice za suplente na slovenskih nižjih in višjih šolah; na skrbništvu so objavljene premestitve profesorjev višjih srednjih šol.
Urad SSŠ, Ul. Carducci 8/II, posluje s sledečim urnikom: torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure.
Licej F. Prešeren obvešča, da bo računalniški laboratorij ostal odprt tudi poleti. Ob prisotnosti profesorja bodo dijaki lahko vadili na računalnikih vsako sredo od 9. do 13. ure.
mali oglasi
PRODAM salumerijo v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih uranh na št. 731226.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. ob večernih urah na št. 753938.
PRODAM motor 125 NSF, letnik '86 v odličnem stanju. Tel. 327273.
PRODAM A 112 junior, letnik '81, v dobrem stanju. Tel. 214309.
PRODAM barvni televizor CGE telefun-ken 22", v odličnem stanju za 230.000 lir. Podarim interno anteno. Tel. 815626.
PRODAM renault 5 GTL, letnik '83, prevoženih 60.000 km, cena po dogovom. Tel. 228984.
PRODAM jadrnico laser po ugodni ceni. Tel. (040) 410259 ob večernih urah.
PRODAM traktor nibbi DT, cv 40, 300 ur in traktor bertolini, 4 RM, cv 30 s frezo in plugom. Tel. (0481) 531741.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirano vino.
OSMICO je odprl Alfonz Guštin na Colu št. 12.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja, Devin-ščina št. 1. Toči belo in črno vino.
ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Brunelleschi 14 in v Bazovici 209.
IŠČEM zazidljivo zemljišče na področju Cola oz. repentabrske občine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Repentabor".
DRUŽAVNI USLUŽBENEC išče stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Viale 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Stanovanje".
KUŽKA PUDLJA (barboncino) starega osem tednov z odličnim rodovnikom prodam. Tel. (003861) 212788.
IZGUBIL sem zlato zapestnico z osebnim napisom ali na šagri na Padričah ali v baru Vatta v torek, 4. t. m. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. po 14. uri na št. 214606.
IZGUBIL se je majhen psiček, rjave barve v Dolini. Najditelj na tel. na št. 228530.
ŠE ŠEST prostih mest je na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo do 29. julija do 12. avgusta. Izlet priredi vesela družba iz Križa. Interesenti naj tel.
„ na št. 220624.
ŽENSKA srednjih let sprejme varstvo podnevi in ponoči starejše osebe ali otrok za dva meseca. Tel. (003866) 24751 od 17. do 22. ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ANTON TOMAŽ LINHART
ŽUPANOVA MICKA
Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstava na prostem
Jutri, 12. t. m., ob 21. uri — KRIŽ — Ljudski dom V četrtek, 13. t. m., ob 21. uri — LONJER — Društvena gostilna
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za uradnike s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur)
2.	za uradnike v podjetjih import - export - 2. letnik (1200 ur)
3.	za uradnike v podjetjih import - export - 2. letnik (1200 ur)
4.	za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200)
5.	za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
6.	za bančno tehniko (30 ur)
7.	za operaterje v zunanji trgovini (40 ur)
8.	nemščine za poslovno uporabo (120 ur)
9.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
10.	personal computing (160 ur)
11.	za animatorje na družbenovzgojnem področju (80 ur)
12.	za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola
13.	za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur)
14.	za biodinamiko (30 ur)
15.	za splošno živinorejo (30 ur)
16.	čebelarstva (60 ur)
17.	enologije (30 ur)
18.	za splošno kmetijstvo (150 ur).
Vpisovanja in podrobnejše informacije do 21. julija na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
		
včeraj - danes		razne prireditve
Danes, TOREK, 11. julija 1989
OLGA
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54
-	Dolžina dneva 15,27 - Luna vzide ob
14.09	in zatone ob 0.21.
Jutri, SREDA, 12. julija 1989
DRAGO
PLIMOVANJE DANES: ob 2.19 naj višja -7 cm, ob 7.42 najnižja -18 cm, ob 16.00 najvišja 30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj, zračni tlak 1018,9 mb raste, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo poob-lačeno, morje mirno, temperatura morja
23.9	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giuseppe Palermo, Gi-ulio Cerrano, Giulia Mari, Stefano Pan-taleo, Francesco Rodini, Giorgia Verona, Saša Ferfoglia.
UMRLI SO: 61-letna Letizia Vesnaver, 69-letni Ottavio Di Giovanni, 82-letna Giovanna Cibic por. Sedmak, 84-letni Vito Nicola Mongiello, 95-letna Maria Toffani, 85-letna Antonia Rasman, 82-let-ni Mario Parentin, 69-letna Libera Viez-zoli por. Venier, 85-letna Giuseppina Carminati vd. Finozzi, 63-letna Ida Coci-ani pod. Nesladek, 78-letna Domenica Bandera, 59-letna Anna Maria Cotterle, 68-letna Albina Vicich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. deli' Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše prime-
KD Kraški dom vabi v četrtek, 13. t. m., ob 21. uri na OTVORITEV RAZSTAVE LESTNIH IZDELKOV MIRKA GUŠTINA. Predstavitev Sergij Cesar, sodeluje MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Marte Werk - Volk. Prireditev bo v pokrajinskem muzeju v Repnu.
Godbeno društvo Prosek prireja dne 14., 15. in 16. t. m. PRAZNIK OB 85 -LETNICI USTANOVITVE. Program: v petek, 14. t. m., ob 20.30 jubiljeni koncert, v soboto, 15. t. m., ob 19. uri koncert gasilske godbe na pihala Kapele - Jugoslavija, sledi ples z ansamblom Lojzeta Furlana, v nedeljo, 16. t. m., ob 17.30 sprevod sledečih godb na prireditveni prostor: Godbeno društvo Kras iz Doberdoba, Godbeno društvo Nabrežina, Godba V. Parma iz Trebč in Godba na pihala iz Ricmanj. Sledi nastop posameznih godb. Ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Furlana. V soboto in nedeljo bodo delovali dobro založeni kioski. Vabljeni!
Do nedelje, 16. t. m., se bo vršil v Trebčah pri nogometnem igrišču PRAZNIK UNITA' IN DELA ter PRAZNIK ŠPORTA. Vsak večer ples. Vršil se bo turnir v malem nogometu z ekipami: Brega, Bazovice, Padrič - Gropade, Ban -Ferlugov, Opčine, Repna, Križa in Trebč.
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na tel. št. 744426.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da posluje urad od danes, 11. t. m., dalje s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od
15.30	do 18.30.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. deli' Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
prispevki
Osemdesetletnika Rafael Grgič in Evgen Kalc darujeta 200.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujejo Mira in Ivan Čuk 20.000 lir, Ernesta in Lado Ukmar 20.000 lir, Irene in Edi Emili (s plača) 20.000 lir, Marija in Milan Ukmar 20.000 lir ter Marija in Anita Furlan
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Boža in Pepi Čuk 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Šestdesetletniki s Proseka-Kontovela darujejo 86.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Anica in Srečko Orel 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje družina Zorn 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na moža in očeta Grilanca darujejo žena in otroci 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Albina in Mario Versa 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ljuba darujejo vrstniki 220.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujejo prijatelji 95.000 lir pevski zbor V. Mirk s Proseka.
V	spomin na Andreja Rupla daruje družina Laurenčič 10.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Vladimira Kralja daruje Ljudmila Božič z otroci 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Marija in Venček Starec 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
Namesto cvetja na grob Ljuba Grilanca darujeta Vera in Rado Starec 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Ljuba Grilanca daruje Ksenija Starec 30.000 lir za amaterski oder J. Štoka.
V	spomin na Aljoza Veršo daruje sestra Marta 10.000 lir cerkveni pevski zbor Prosek.
V	spomin na Ljuba Grilanca daruje Marjeta Kosmina 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na drago teto Milo Plesničar - Lah darujejo Sergij, Nada in Rajko Zajec 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Stojan in Henrik Lisjak 50.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 5. obletnici smrti moža Franca Lavrenčiča daruje Marija 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na prijatelja Ljuba Grilanca darujeta Mario in Albina Verša 50.000 luža vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Marta Verša 10.000 lir ter Ada Čuk -Verša 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujejo Karla in Gigi Štoka 20.000 lir, Marta in Albin Malalan 30.000 lir ter družina Ivan Sardoč 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina gospe Marčele Pertot darujeta Mario in Barbara 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Marije Miklavec por. Stock daruje družina Abrami
20.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 9. obletnici smrti Draga Pahorja,
soustanovitelja in prizadevnega sodelavca škedenjskega društva prispeva v njegov spomin žena Minka Pahor 50.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na VValterja Carlija darujejo vaščani 100.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Lucje Taucer darujejo prijatelji 80.000 lir za SKD Tabor in 80.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago Marijo Nussdorfer darujejo Lojzka Sosič z družino ter Silvester Sosič 65.000 lir za Sklad Mitja Čuk ter Zdenka Sosič z družino 40.000 lir za SK Brdina.
V	spomin na dragega Germana Fermija darujejo Zdenka, Žarko, VVilma in Silvester 50.000 lir za zbora Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Germana Pe-rinija darujeta družini Sosič in Operti
50.000	lir za zbor Vesela pomlad.
SNACK BAR BUFFET
»EUROPA«
Narodna ul. 65 - OPČINE domače slaščice kava CREMCAFFE’ Non stop od 9. do 22.30 zaprto ob nedeljah
10. 7. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Ameriški dolar ....	.. 1356,200	1345,
Nemška marka		.. 727,150	723,—
Francoski frank ...	.. 214,530	212,—
Holandski florint .	.. 645,500	642,—
Belgijski frank		..	34,747	34,—
Funt šterling		.. 2220,250	2180,
Irski šterling		.. 1943,700	1920,
Danska krona		.. 187,320	184,
Grška drahma		8,400	8.—
Kanadski dolar		.. 1138,300	1120,
Japonski jen 		9,760	9,50
Švicarski frank		. 843,310	838.—
Avstrijski šiling —	. 103,320	102,50
Norveška krona —	. 197,150	195,—
Švedska krona		. 211,750	210,—
Portugalski eskudo	8,663	8,20
Španska peseta 		.	11,593	11 —
Avstralski dolar		. 1035,500	1000,—
Jugoslov. dinar 		. —	0,07
ECU		. 1503,350	—
n/-ll/n	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
BCIKB	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Izročili jih bodo v nedeljo v A banu
Enzo Jannacci s tremi koncerti proslavil svoj jubilej
Barbara de Rossi (na fotografiji), Marisa Laurito, VValter Chiari, Mino Damato, Armando De Raza, Fabrizio Frizzi in Remo G ir one so glavni dobitniki nagrad Abano Terme, ki jih vsako leto podeljujejo televizijski kritiki v sodelovanju z Ustanovo za prireditve. Nagrade bodo podelili v nedeljo v Abanu Terme med prireditvijo, ki jo bo_vodil Daniele Plombi in ki jo bodo oddajali neposredno po prvi mreži Ral. Žiriji je predsedoval Sergio Trasatti. Poleg omenjenih priznanj bodo podelili tudi nagrado Doletti, ki jo vsako leto dodelijo italijanskemu dnevniku, ki je v največji meri ovrednotil informacijo o televiziji. Letos bodo priznanje podelili rimskemu Messageru. Pred slovesnim podeljevanjem nagrad bodo v Abanu priredili tudi okroglo mizo na temo »Televizija, radio, kino in tisk po izstrelitvi satelita Oiympus. V razpravi bodo med drugimi sodelovali predsednik novinarske zbornice Giuseppe Morello in sekretarka sindikata FNSI Giuliana del Bufalo.
Nagrade TV kritikov
Trideset let glasbene ironije
Trideset let glasbene poti v skoraj treh urah glasbe: tako je Enzo Jannacci konec prejšnjega tedna v Milanu proslavil svojih trideset let uspešne glasbene poti.
Po »naključnem« nastopu na prvem mednarodnem festivalu pocestnih umetnikov v Toskani je tako v petek zvečer stopil na oder sredi notranjega dvorišča milanskega gradu Sforzesco. Večtisočglavemu občinstvu je predstavil stare in nove uspešnice, navdušil je s svojim značilno ironičnim pristopom in nekaterimi novimi glasbenimi prijemi. Številne pesmi je namreč instrumentalno predelal, tako da je - po mnenju nekaterih - celo nekoliko pretiraval in z najnovejšimi glasbenimi dodatki občasno tudi preglasil vodilno melodično nit, s katero so pesmi »nastale«. Kljub tem novostim je bilo izvajanje na nivoju, marsikdaj je nad sodobnimi okusi prevladalo Jannaccije-vo nagnjenje do jazza, ki je prišel do izraza še posebno v »duetu« s Tulliom De Piscopom. Na vsakemu od treh večerov so bili med drugim različni gos-
ti, poleg tolkalista so se ob Jannacciju predstavili še Diego Abatantuono, Da-rio Fo, Giorgio Gaber ter dvojici Coc-hi-Renato in Boldi-Teocoli.
Jannacci je vsakič nekoliko priredil tudi svoj repertoar, obenem pa je ostajal zvest začetni zamisli, da ob svoji 30-letnici predstavi svoje najpomembnejše pesmi. Sledile so si tako Giovan-ni telegrafista, Vengo anch'io, Veroni-ca, La luna č una lampadina, El pur-tava i scarp del tennis, novejše Ci vnele orecchio, Musical, Se me lo dicevi prima in številne druge.
Jannacci je ob tej priložnosti v živo posnel tudi dvojni album. Tridesetletna pot ga očitno ni odvrnila od značilne ironije in le na videz absurdnih miselnih sosledij. Kljub nekaterim ostrejšim tonom pa ostaja v meji »dovoljenega«.
»Spremenili so se zvoki, jaz pa pojem svoje pesmi vedno na isti način,« je po koncertu poudaril milanski zdravnik-kantavtor in dodal: »Nisem pa še uspel uresničiti svoje želje, da bi v štiriminutni pesmi povedal vse.«
Nagrada filmu o intifadi
JERUZALEM — Izraelski film »Sadoth Yerukim« (Zelena polja) režiserja Isaaca Zepela Yeshurona, ki obravnava vpliv palestinskega upora intifada na židovsko družino, je osvojil prvo nagrado za celovečerne filme na jeruzalemskem filmskem festivalu. Prvo nagrado za dokumentarce pa je žirija prisodila filmu »Shelter« (Zatočišče) arabskega režiserja Rašida Mashravija, ki je obravnaval življenje palestinskih zidarjev v Jeruzalemu.
Na festivalu so predstavili tudi vrsto italijanskih filmov, pravilnik pa predvideva možnost nagrad samo za nove izraelske filme. Kritiki in publika niso povsem soglašali s podelitvijo nagrade Yeshuronovemu filmu, medtem ko so vsi pohvalili Masharavijevo delo, ker »vsebuje zelo aktualno politično sporočilo in omogoča vsem, da dojamejo stvarnost, ki nas obdaja«. Režiser pa se vsekakor ni mogel udeležiti nagrajevanja, ker je moral ostati v Gazi zaradi policijske ure.
Yeshuronov film pripoveduje o prigodah družine Bra-verman in njenemu soočanju z intifado, v glavnih vlogah pa nastopajo neprofesionalni igralci.
Festival Vod nuove
LIGNANO — Dvajsetletna Alessandra Drusin iz Trevisa je s popevko »Noi seduti in riva al mondo« goriških avtorjev Montanarija in Grudna osvojila rvo nagrado na festivalu Voci nuove, ki je bil v ignanu. Festival, ki so ga priredili letos tretjič zapored, je »obiskal« tudi Vrbo na Koroškem in Portorož.
Na drugo mesto se je med tekmovalci iz 12 držav uvrstil Fausto Zarabara iz Tolmeča, Agostino Celti iz Voghere pri Pavii pa je bil tretji. Zelo dobro se je odrezal tudi koprski ansambel Karamela, ki se je uvrstil na četrto mesto, peto pa je pripadlo spet Italijanu in sicer Alfredu Folliu iz Pordenona, medtem ko je bila Federica Lolli iz Bologne šesta.
Posebno nagrado za voditelje prireditev sta osvojili Francesca Calligaro iz Vidma in Lorenza Licenziati iz Neaplja.
Skupno so na festivalu Voci nuove podelili nagrade v znesku nad dvajset milijonov lir.
II;
današnji televizijski in radijski sporedi

11


:
________RAI 1______________
11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole
13.30	Dnevnik
14.00	Buona fortuna Estate
14.10	Film: La donna della montagna (dram., It. 1943, r. Renato Castella-ni, i. Amedeo Nazzari, Mariella Lotti)
15.45	Zanimivosti: Action Now
16.10	Mladinska oddaja: Big Estate
17.00	Odprti prostor
17.20	Danes v parlamentu
17.25	Film: Le avventure di
Don Giovanni (pust., ZDA 1948, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Viveca Lindfors)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarna oddaja: Kvark - posebnosti
21.20	Nadaljevanka: Chateau-vallon (2. del), vmes (22.15) dnevnik
23.20	Variete: Sulla cresta delVonda Special
0.25 Dnevnik - zadnje vesti
0.40 Mezzanotte e dintorni
________RAI 2_______________
12.00	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Tutti frutti
15.25	Nanizanka: Lassie
15.50	Risanka: Cucciolo
16.15	Odprti prostor
16.40	Film: Candido o 1'otti-mismo del XX secolo (kom., Fr. 1960, r. R. Car-bonneaux, i. P. Brasseur)
18.05	TV igra: II sicario
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti
20.30	Film: Ci rivedremo all -inferno (pust., VB 1976, r. Peter Hunt, i. Lee Marvin, Roger Moore)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	Dnevnik - o prekupčevanju umazanega denarja
23.30	Izložba Int. DOC Cluba
24.00	Dnevnik
0.10 SP v vaterpolu: ZDA-Italija
0.40 Film: Lorologiaio di Sa-int-Paul (dram., Fr. 1974, r. Bertrand Tavernier, i. Philippe Noiret)
12.55 Kolesarstvo: Tour de France
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok. oddaja: Drobci
14.30	SP v sabljanju (iz Den-verja)
15.00	EP v umetnostnem drsanju
15.20	Kolesarstvo: Tour de France (iz Wchona)
16.30	Kolesarstvo (iz Bassana)
16.50	Mednarodna tekmovanja v polu
17.20	Film: Carmela (dram., It. 1942, r. Flavio Calzava-ra, i. Doris Duranti)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.15	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Informativna oddaja: Allarme in citta
21.30	Variete: Grillo turista per caso
22.35 Zabavna oddaja: Fronti a tutto
23.05	Dnevnik - večerne vesti
23.10	Avtorska TV: Alessan-dro Blasetti - La lunga strada del ritorno
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dok.: Pred 20 leti
|_______RTV Ljubljana 1
16.30	Video strani
16.40	Poletna noč: nad. Schwarzwaldska klinika, 17.30 humoristična serija Alo, alo (pon.)
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Da ne bi bolelo: Zdravje je vrednota
18.30	Spored za otroke in mlade: Čirule čarule -Čudežna pijača (11. oddaja), 18.35 Pisani svet -Ljubljenci
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Klan (Fr., r. Claude Barma, i. Vic-tor Lanoux, Marie-Jose Nat, Jeane Manson, Jean Sorel, 3. del)
21.10	Dokumentarna oddaja: Turistično nasilje nad preteklostjo
21.50	Dnevnik in vreme
22.10	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15	Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika (38. del) in nan. Nenavadne zgodbe (6. del)
|	RTV Koper__________
13.30	TVD Novice
13.40	VVimbledon - povzetki
15.00	Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Opazovanje podmorskega sveta možno tudi v Miramarskem podmorskem parku
TRST — Uspeh poletne sezone SSG - čestitke odbora za kulturo pri SKGZ
19.30	TVD Stičišče
20.00	Sportime
20.30	Nogomet: pokal Amerike, Argentina-Bolivija (posnetek)
22.15	TVD Novice
22.25	Atletika: Grad Prix IAAF (posnetek iz Nice) 0.30 Tour de France (povz.)
________RTV Ljubljana 2
18.00	SP v vaterpolu: Jugosla-vija-Avstralija
19.00	Naša pesem - Niš ' 88
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.40	Zabavni torek
21.30	Dubrovniške prireditve '89: IX. Simfonija Lud-wiga van Beethovna
23.00	Dnevnik
CAHALES_______________
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo delsuccesso
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.30	Nanizanka: Love Boat
15.30	Film: La citta del pecca-to (dram., ZDA 1940, r. Anatole Litvak, i. James Cagney, Ann Sheridan)
17.30	Nanizanka: I cingue del guinto piano
18.00	Kviz: Cest la vie
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19.00	Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Film: Cassandra Crossing (dram., VB 1977, r. George Pan Cosmatos, i. Sophia Loren, Burt Lan-caster)
23.00	Kviz: II gioco dei nove
23.45	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show Estate 0.15 Film: Mio (dram., Fr., r. Susumu Havy, i. Brigitte Fossey, Mio)
RETE 4_______________
8.30	Nanizanka: In časa Law-rence - II fratellino
9.20	Film: Le italiane e 1'amo-re (kom., It. 1961, r. Gian V. Baldi, Marco Ferreri, Nelo Risi, Florestano Vancini)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La valle dei pini,
15.40	Cosi gira il mondo,
16.40	Aspettando il do-mani
17.00	Nanizanka: California -Promesse solenni
18.00	Nadaljevanka: Febbre damore
19.00	Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta
20.30	Film: Per grazia ricevuta (kom., It. 1971, r. - i. Nino Manfredi, i. Mariangela Melato)
22.45	Film: L ora della furia (vestern, ZDA 1968, r. Vincent Mc Eveety, i. James Stewart, Henry Fonda, Inger Stevens)
0.45 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.45 SVVAT
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Megasalvishow
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanki: Supercar,
19.00	Riptide - La barca misteriosa
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.25	Nogometna tržnica
20.30	Festivalbar (vodi Gerry Scotti)
22.30	Nanizanka: Starsky and Hutch - La ragazza di Hutch
23.30	Šport: O nogometnem pokalu Amerike
24.00	Dokumentarec: Cingue anni di avventura
0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu
ODEOH__________________
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke
15.30	Nadaljevanki: Maria,
16.30	Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma d sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: Danton (biog., Fr.
1982, r. Andrzej Wajda, i. Gerard Depardieu, Patri-ce Chereau)
23.30	Varieteja: Telemeno,
23.45	Benny Hill
TMC____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nad.: Vento del Sud
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti
13.45	Športne vesti
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec o naravi
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Dottore nei guai (kom., VB 1963, r. Ralph Thomas, i. Dirk Bogarde)
18.00	Aktualno: TV donna
19.00	Nan.: Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La notte del furore (dram., ZDA 1972, r. Ge-
orge C. Scott, i. Martin Sheen)
22.20	Rubrika o motorjih
22.45	Vesti: TMC nocoj
23.00	Šport: kolesarstvo, Tour de France, SP v vaterpolu, ZDA-Italija
24.00	TV film: Weekend di car-nevale (krim.)
TELEFRIUU____________
11.30	Nanizanka: La guerra di TomGrattan
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Nanizanka: Medusa
13.00	Dnevnik
13.30	Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja
15.30	Musič box
18.30	Nadaljevanka: Il santo
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nad.: I naufraghi
20.30	Športne vesti
21.30	Nan.: Il ritorno del Santo,
22.30	Angoscia
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: V skalnih gorah (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Barvne sin-tonije, 12.40 Glas harmonike; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Kresničke, 15.30 Premišljevanje za današnji čas, 16.00 Kultur-nopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Torkov dramski spored: Boginja iz Sesljanskega zaliva (r. Marko Sosič, 2. del); 18.45 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Posebna oddaja; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Merkurček;
15.15	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute z ...; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp;
13.15	Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop dneva; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Pripovedujejo...; 8.35 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Revival parade; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Knjižne novosti; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Avtomobilizem; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Glasba; 16.33 Superpass; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasba za vse okuse;
16.00	Oddaja WWF; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
Visokotlačni plinovod preko Sovodenj od Vileša do državne meje pri Mirnu
Sovodenjska občinska uprava je prejšnji teden pripravila javno srečanje z občani, da bi jih seznanila z načrtom gradnje novega visokotlačnega plinovoda od Vileša do državne meje in s potekom dogodkov okrog upepe-ljevalnika.
Srečanje je bilo v Kulturnem domu v Sovodnjah, vodil pa ga je župan Vid Primožič, udeležilo se ga je lepo število občanov.
O gradnji kakih petnajst kilometrov dolgega odcepa visokotlačnega plinovoda je poročal odbornik Vlado Klem-še, ki je dejal, da so pogovori, ki sicer potekajo že kar nekaj let, v zadnjem obdobju zadobili tudi konkretno obliko s tem, da je družba SNAM izdelala in predstavila okvirni načrt gradnje nove strukture, ki bo speljana v dolžini približno petih kilometrov, tudi preko ozemlja sovodenjske občine.
Trasa, ki jo predvideva družba SNAM, poteka od Fare, preko Soče in Vipave na njive pod železniško postajo v Rubijah, prekorači Vipavo v bližini železniškega mosta in nato sledi progi v dolžini poldrugega kilometra, v smeri proti Štandrežu. Plinovod naj bi od tu usmerili proti severovzhodu, vzporedno z zidom letališča, do bližine mirenskega mejnega prehoda, kjer bo predajna in merilna postaja.
"Razmišljali smo tudi o alternativnih trasah, to je da bi plinovod potekal vzporedno z avtocesto, oziroma, da bi prečkal Sovodnje v zgornjem delu vasi. Alternativni rešitvi bi bili težko izvedljivi, zlasti tista ob avtocesti, prav gotovo pa bi pomenili znatno bolj obremenjujoč poseg v okolje", so pojasnili predstavniki občine.
Glede same izvedbe del, velja navesti nekaj tehničnih podatkov. V zemljo bodo v globini okrog 150 centimetrov vkopali 508 milimetrov debele železne cevi, najmanjša globina vkopanih cevi bo 90 centimetrov, kar bo na kmetijskih zemljiščih omogočalo redno kmetijsko dejavnost, vključno oranje.
Na posvetu sta bila podrobneje opredeljena zlasti dva aspekta predvidene gradnje: kako omejiti materialno in ekološko škodo na zemljiščih, ob upoštevanju, da je predvidena, med izvajanjem del, zasedba 18 metrov širokega pasu in kako celotni sovodenjski skupnosti, oskrbeti odškodnino za tako obsežen poseg v okolje.
Odbornik Klemše je pojasnil, da bodo glede ekološke in materialne škode posebno pazljivi in bodo ob izdaji soglasja in gradbenih dovoljenj, postavili zelo ostre pogoje in zahtevali jamstva. Glede odškodnine sovodenjski (in celotni občinski) skupnosti pa bodo upravitelji postavili zahtevo, da družba SNAM, istočasno z gradnjo visokotlačnega plinovoda, kar je sicer predvideno na osnovi mednarodnih dogovorov, poskrbi tudi za napeljavo zemeljskega plina za potrebe gospodinjstev.
"Obe vprašanji bomo reševali skupno", so poudarili upravitelji na omenjenem srečanju in pojasnili, da se bo moral o načrtu izreči tudi občinski svet in da je začetek del podrejen izdaji gradbenega dovoljenja.
Drugo v zadnjih mesecih nadvse aktualno vprašanje na območju sovodenjske in sosednjih skupnosti, zadeva
upepeljevalnik. Na javnem srečanju so predstavniki občine posredovali izčrpno informacijo o ukrepih, ki jih je uprava sprejela od januarja dalje, ko so bili objavljeni izsledki raziskave Centra EGS iz Ispre. Predstavniki Občine so opozorili na počasnost, ki označuje reševanje te problematike, zlasti kar zadeva izdelavo novega načrta, ki ga mora pripraviti Pokrajina. Ob tem pa so izrazili prepričanje, da je v celotni zadevi vendarle pričela zmagovati razsodnost.
Na izrecno vprašanje o potencialni nevarnosti za zdravje občanov v neposredni bližini objekta in o umestnosti sprejema preventivnih ukrepov, zlasti glede uživanja kmetijskih pridelkov, v času, dokler se s popolnejšo raziskavo ne ugotovi dejansko stanje onesnaženosti, so predstavniki občine pojasnili, da sta bili na pristojno službo KZE poslani dve vlogi. Na prvo je prišel “salamenski odgovor", na drugo vlogo pa KZE še ni odgovorila, čeprav sta mimo že dva meseca. Zaradi skromnega števila razpoložljivih podatkov, tako v državnem, kakor tudi v svetovnem merilu, glede vpliva dioksinov in furanov na zdravje ljudi, naravna logika narekuje previdnost zlasti kar zadeva uživanje hrane, pridelane na območju, ki se smatra za okuženo.
Na srečanju je bila posredovana tudi informacija, da je Pokrajina že storila prve korake za izdelavo nove, popolnejše raziskave o vrsti in stopnji onesnaženosti v okolici upepelj evalni-ka. Izdelal naj bi jo Višji svet za zdravstvo. Na zaključke bo seveda treba počakati nekaj mesecev.
Baročni ansambel iz Jaroslava sklenil ciklus glasbenih večerov
Sovjetski glasbeniki in občinstvo med sobotnim nastopom v Gorici (foto Bumbaca)
Baročni ansambel iz Jaroslava v Sovjetski zvezi je sklenil poletni koncertni program "Musiča Cortese", ki ga je priredila goriška pokrajinska uprava. V nekaj tednih je ciklus koncertov ponudil vrsto kakovostnih nastopov italijanskih in tujih skupin, ki so na koncertih predstavile pretežno antično glasbo od srednjega veka do baroka. Več ansamblov je pri tem nastopilo z nenavadnimi antičnimi glasbili.
Temu programu so bila primerna tudi okolja, v katerih so se odvijali koncerti, saj so organizatorji izbrali nekaj slikovitih zgodovinskih kotičkov v posameznih centrih naše pokrajine. Ob goriškem gradu so poslušalci lahko odkrili vrsto prijetnih okolij od Gradišča in Poljana do Ronk, Tržiča in Gradeža.
Spored "Musiča Cortese" je zato bil dobrodošel številnemu občinstvu, ki je sledilo vsem nastopom in bilo več kot zadovoljno s povprečno dokaj kakovostnimi izvedbami.
Dobronamerni poseg v prepir je turistu povzročil težave
Zaradi nepotrebnega, čeprav dobronamernega vtikanja v družinski prepir med najstnikoma, se je 39-letni Konstantin von Orlow iz zahodnega Berlina včeraj znašel pred goriškim pretorjem. Dogodek, zaradi katerega je prišel v navzkriž z italijansko pravico, se je pripetil v soboto zvečer nekaj pred polnočjo v bližini železniške postaje v Gorici. Nemec je tam opazil 16-letno F. P., ki se je sprla z 12-letnim bratom in ga vpričo prijateljev večkrat udarila. Ker ni posegel nihče drug, se je Orlow približal punci in ji zasolil nekaj krepkih zaušnic.
Kmalu je nekdo poklical policijo, ki je dekle pospremila v bolnišnico, nemškega turista pa na kvesturo. Orlovv, ki je menda v preteklosti imel zaradi podobnih dogodkov opravka s pravico tudi v nekaterih drugih državah, je dejal, da ne more prenašati pretepanja otrok in da je zato bil pač prisiljen poseči.
Na preturi so vso zadevo rešili nanaj-primernejši način z medsebojnim sporazumom, ki ga je predlagal pretor dr. Lia in sta ga sprejeli obe stranki. Predstavniki dekleta so umaknili prijavo, Konstantin von Orlow pa se je obvezal, da poravna sodne stroške. Pri tem je prišlo še do manjšega zapleta, saj je turist imel pri
sebi valute različnih držav, ne pa italijanskih lir.
Neroden padec
V splošno bolnišnico so v nedeljo pozno zvečer sprejeli 15-letnega Paola Un-gara iz Drevoreda Colombo 46. Fant se je precej hudo pobil, ko je menda preis-kušal svoje akrobatske sposobnosti na kolesu in ko je skušal prevoziti stopnišče med Drevoredom Colombo in Ul. Brigata Pavia. Ozdravel bo v desetih dneh.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 22. in 23. julija izlet v Dolomite (skupina Sella). Prevoz z lastnimi sredstvi. Zaradi prenočišča in drugih organizacijskih zadev, je primerna predhodna prijava do vključno 18. t. m. pri predsedniku društva oziroma pri odborniku Klemšetu.
Društvo nadalje vabi člane in prijatelje, da se pridružijo planinskemu pohodu Kekec - Triglav od 19. do 23. julija. Lahko se pridružijo tudi samo na nekaterih etapah. Prijave in pojasnila pri Zorku Cotarju, tel. 30995.
Pro Gorizia bo prevzela upravljanje igrišča
Sporna pogodba za stadion na Rojcah
Pogodba med občinsko upravo in nogometnim klubom Pro Gorizia, po katerem naj bi odslej klub sam skrbel za upravljanje nogometnega igrišča na Rojcah, seveda proti ustrezni odškodnini, ki jo bo plačevala Občina, je bila sinoči predmet dolge razprave v občinskem svetu. Odbornik za kulturo in šport Agati je pojasnil, da so se za tovrstno pogodbo odločili zato, da bi racionalizirali porabo javnega denarja na športnem področju. Doslej je namreč sama Občina skrbela za upravljanje nogometnih igrišč kot tudi mnogih drugih športnih naprav. Pri tem pa storitve, kljub precejšnjim stroškom, niso mogle biti tako učinkovite, kot jih lahko nudijo neposredno zainteresirana športna društva. Glede vsebine pogodbe je odbornik povedal, da bo enoletna (s podaljševanjem iz leta v leto razen morebitnega preklica) in da bo Pro Gorizia prejemala od Občine 90 milijonov lir letno. Poleg tega bo Občina nudila klubu tudi čuvaja in čistilko ter plačevala stroške za vodo, elektriko in ogrevanje. Pro Gorizia bo skrbela za igrišče in druge
naprave stadiona, poleg tega pa bo tudi urejevala travnato površino stadiona Baiamonti in nogometnega igrišča v Podgori.
Tako oblikovana pogodba je izzvala mnoge pomisleke med svetovalci, tudi v vrstah večine. Mnogi svetovalci KD (Lutman, Beltramini, Polmonari in sam načelnik skupine Tuzzi) so ocenili, da pomeni taka pogodba privilegiranje Pro Gorizie v primerjavi z drugimi manjšimi mestnemi in predmestnimi nogometnimi klubi, ki danes skrbijo za nogometna igrišča v zameno pa prejemajo od Občine po nekaj milijonov lir. Postavili so vprašanje, ali naj se v športu privilegira kakovost ali pa množičnost. V drugem primeru, za katerega se je večina teh svetovalcev ogrevala, bo treba po tej pogodbi občutno povečati prispevke tudi ostalim društvom.
Po mnenju komunistov naj bi pogodba pomenila prikrito obliko finansiranja Pro Gorizie, saj stroški za upravljanje igrišča ne dosegajo odškodnine, ki bi jo plačevala Občina, če ob
denarju upoštevamo tudi plačevanje energetskih stroškov in nudenje dveh delovnih moči. Drugi so spet predlagali, naj bi črtali ali omejili postavko o plačevanju stroškov za elektriko, vodo in ogrevanje. Predstavnik zelenih je v dolgem posegu med drugim predlagal, naj bi se prebivalci sami na referendumu izrekli, ali je umestno, da se toliko javnega denarja porabi za športne naprave in dejavnosti, ne pa v druge namene.
Po dolgi razpravi je odbor sprejel dve obvezi: da preveri in prilagodi pogodbe tudi z drugimi društvi in da se plačevanje energetskih stroškov Pro Gorizii omeji na 20 milijonov lir letno, morebitni presežek pa bo plačevala klub sam. Ti dve obvezi sta pomirili nasprotnike, tako da so resolucijo odobrili z veliko večino ob vzdržanju KPI in MSI in nasprotnem glasu Fiorellija.
Lestvice za suplence bodo objavili šele po 15. juliju
V soboto zvečer v Gradeiu
Redarju pred očmi ukradla moped
Prespala sta dve noči v zaporu, včeraj pa sta bila obsojena (pogojno) na dva meseca zapora in denarno kazen zaradi kraje mopeda. Zadeva ne bi zaslužila posebne pozornosti, če ne bi šlo za dva vojaka in če moped ne bi pripadal mestnemu redarju v Gradežu, 33-letnemu Patriziu Lantieru.
Obsojenca sta 20-letni Alessandro Pugliese in prav toliko star Luciano Viga-no. Moped sta si sposodila v soboto zvečer, tako rekoč pred očmi redarja. Okrog 20. ure so fanta v Ulici Dello Sguero ustavili karabinjerji. Takoj so ugotovili za kaj gre in seveda ukrepali ustrezno s predpisi.
Vojaka, ki sta prišla v Gradež iz bližnjega Ogleja, kjer sicer služita redni vojaški rok so pospremili na hladno, moped pa vrnili. Včeraj je bilo na preturi v Tržiču sojenje.
Mlada vojaka iz Taranta ukradla fiat 500
Vožnja se je končala v zidu
Mlada vojaka, 22-letni Salvatore Dragone in 19-letni Armando Usai iz Taranta, ki služita vojaški rok v vojašnici Montesanto v Tržaški ulici, sta se najbrž polastila avtomobila, da bi se malo peljala naokrog, toda njuna vožnja se je zaključila kaj kmalu in na dokaj neslaven način. Njuno sumljivo početje okrog parkiranega avtomobila sta namreč zapazila zakonca 49-letni Aldo Marassi in 46-Ietna Giuliana Strussiat, ki sta se vračala domov proti Livadi in sta v Ul. Mighetti lahko videla tatova, ki sta vdirala v fiat 500. Brž ko sta se tatiča odpeljala' v ukradenem avtomobilu, sta ju zakonca Marassi začela zasledovati.
Voznik ukradenega avtomobila je pri begu pokazal, da je za volanom precej manj spreten kot pri odpiranju vrat tujih avtomobilov. Najprej je v Ul. Silvio Pellico oplazil in poškodoval dva avtomobila (fiat 131 Giorgia Brazzaja, Ul. Pellico 4, in A 112 Braz-zajeve žene Marie Del Pozzo). Beg je nato nadaljeval proti Travniku in Ul. Oberdan, kjer je sunkovito zavil v Ul. Morelli, a se je pri tem zaletel v zid prve hiše na desni strani ozke ulice. Marassi je tako dohitel avto in s svojim avtomobilom onemogočil odprtje levih vrat fiata 500 (desnih vrat že itak ni bilo mogoče odpreti, ker so bila stisnjena k zidu). Vojaka sta se poskusila izmuzniti skozi odprtino na strehi, toda na kraj je pravočasno prihitela policija. Agenti so se nekoliko namučili, preden so nataknili lisice tatičema. Vojaka sta namreč najprej napadla zasledovalca Marassija, nato pa se otepala tudi policistov. Aretirali so ju zaradi kraje, povzročitve škode (ki je precejšnja zlasti na fiatu 500), telesnih poškodb Marassiju ter upiranja javnim funkcionarjem.
XXVIII. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SEGHIZZI«
SODELUJEJO:	„
Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška,Filipini,
Finska, Francija, Irska, Jugoslavija,
Madžarska, Poljska, Zvezna republika Nemčija, Španija, Švica, Sovjetska zveza, Italija.
PROGRAM:
URADNA OTVORITEV v sredo, 12. julija, ob 10.30 v Ljudskem vrtu.
POLIFONIJA
v sredo, 12. julija, ob 16. in ob 21. uri. v četrtek, 13. julija, ob 9., ob 16. in ob 21. uri.
PEVSKI ZBORI v petek, 14. julija, ob 9. uri.
FOLKLORA
v petek, 14. julija, ob 16. uri. v soboto, 15. julija, ob 9. in 16. uri.
VSTOP PROST
GORICA
Avditorij v Ulici Roma od 12. do 15. julija
NAGRAJEVANJE IN KONCERT NAGRAJENIH ZBOROV: v petek, 14. julija, ob 21. uri — polifonija v soboto, 15. julija, ob 21. uri — folklora
(Vstopnina za en večer 8.000 lir — za dva večera 12.000 lir)
Dva vojaka iz Taranta, ki služita vojaški rok v našem mestu, sta se v noči od sobote na nedeljo prilastila fiata 500, ki je bil ustavljen v Ul. Mighetti. Avto je tam pustila 20-Ietna Tanja Co-ceancic iz Šlovrenca, Ul. Udine 123, ki je v soboto zvečer bila na obisku pri prijateljih v Ul. Mighetti.
Goriško šolsko skrbništvo obvešča, da bodo začasne lestvice za suplence učnega in neučnega osebja v otroških vrtcih in osnovnih šolah - ob upoštevanju člena št. št. 11 ministrskega ukaza št. 356 z dne 6. 12. 1988, predvidoma objavilio šele po 15. juliju. Vzrok za zamudo pri objavi je tehnične narave - okvara v informacijskem sistemu.
_________prispevki____________
Namesto cvetja na grob Andreja Makuca darujejo Simonovi prijatelji 100 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk.
_______________kino_________________
Gorica
CORSO Zaprto do 20. julija.
VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »Vivere nel terrore«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Coppia morbosa-mente erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Ameriški ni-nja«, 20.30 »Strašna mama«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Kung-fu otroci«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117 - tel. 711315.
________pogrebi______________
Danes v Gorici ob 8. uri, Jožica Šuligoj iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Sidonia Fonda por. Tonin iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11.30 Luigi Santesso iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče.
Včeraj odprli mednarodni posvet o glasbeni didaktiki
Jutri pri ljudskem vrtu svečanost ob odprtju 28. natečaja Seghizzi
Zbor Collegium Technicum tz Košič (Češkoslovaška), ki bo nastopil v treh tekmovalnih skupinah
V konferenčni dvorani razstavišča Espomego se je včeraj pričel 20. evropski posvet o zborovskem petju, ki ga prireja društvo Seghizzi ob vsakoletnem mednarodnem natečaju pevskih zborov v Gorici. Letošnja tema posveta je Pedagogika in didaktika telesnih gibov pri temeljni glasbeni vzgoji. Kot že v prejšnjih letih bodo na posvetu skušali poglobiti nekatere specifične aspekte pri glasbenem izobraževanju s posebnim ozirom na zborovsko petje. Včeraj dopoldne in popoldne so po otvoritveni svečanosti bili na vrsti referati izvedencev v glasbeni didaktiki. Posvet se bo nadaljeval danes ob 9. in od 15. uri, ter jutri ob 9. uri, ko bo sklepna razprava in nato zaključni poseg Claudia Desinana iz Trsta. Ob posvetu je na Espomegu na ogled tudi antološka razstava vzgojno-pedagoškega glasbenega založništva.
Za občinstvo zanimivejši del goriškega tedna zborovskega petja pa se bo pričel jutri, ko se bodo v deželnem 'avditoriju v Ul. Roma začeli prvi tekmovalni nastopi okrog dvajsetih zborov in 15. evropskih držav, ki letos sodelujejo na goriškem tekmovanju. Med novostmi letošnjega natečaja, ki je že 28. po vrsti, je tudi jutrišnja svečanost pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu, s katero bodo uradno odprli letošnji natečaj. Srečanja se bodo udeležili predstavniki oblasti in vseh okrog 700 pevcev letos sodelujočih zbo-
rov. Pevci bodo skupaj zapeli pesem "Gum cantu populo-rum unio", nekako himno Seghizzijevega tekmovanja, ki skuša s petjem združevati narode. Svečanost pred ljudskim vrtom bo ob 10.30, ob 12. uri pa bo sprejem za predstavnike zborov na goriškem županstvu.
Že popoldne se bodo v avditoriju pričeli prvi tekmovalni nastopi v posameznih tekmovalnih skupinah. Letos so organizatorji predvideli kar štiri. Ob tradicionalnih polifon-skem in folklornem petju ter v zadnjkih letih uvedenem tekmovanju vokalnih skupin (do 12 članov), bo letos na natečaju še ena trekmovalna skupina: gre za polifonske nastope, v katerih bodo morali zbori predstaviti stilno zaokrožene programe avtorjev, ki jih bodo lahko izbirali med štirimi obdobji od baroka do današnjih dni.
Jutri bodo ob 16. in 21. uri prvi tekmovalni nastopi v polifoniji, ki se bodo- v četrtek nadaljevali ob 9., 16. in 21. uri. V petek dopoldne bodo na vrsti vokalne skupine, isti dan popoldne ter v soboto pa bodo nastopi z izvedbo narodnih pesmi. Koncerta zmagovalcev bosta v petek (polifonija) in soboto (folklora) ob 21. uri. Za izločilne nastope je vstop brezplačen, za finalna koncerta zmagovalcev v petek in soboto pa stane vstopnica 8 tisoč lir za vsak večer oz. 12 tisoč za oba večera.
Poletna sezona SSG v Gorici
Nocoj izvedba Slehernika pred cerkvijo sv. Ivana
Poletno gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta po Goriški s predstavo na prostem "Županova Micka" (Režija Boris Kobal) je želo povsod obilo uspeha. Tako v Sovodnjah kot v Doberdobu in Podgori je občinstvo z navdušenjem spremljalo izvajanje na odru in s tem ponovno potrdilo pozitivnost izbire gledališkega vodstva v zvezi z letošnjimi gledališkimi predstavami.
Sedaj pa nam kot zaključek poletne gledališke sezone na Goriškem SSG ponuja predstavo iz rednega gledališkega abonmaja letošnje sezone Slehernik, v režiji Marija Uršiča. Prav gotovo bo tale predstava na odprtem svojevrsten kulturni dogodek za goriški prostor, saj se bo odvijala v samem centru mesta in sicer na trgu pred cerkvijo sv. Ivana (na križišču med ulicama Malta, sv. Ivan in Ascoli). Predstava Slehernik je doslej žela tako med kritiki kot med občinstvom laskave pohvale, kar pomeni, da bo nastop pred cerkvijo sv. Ivana v Gorici tudi v kvalitetnem pogledu pomemben kulturni dogodek.
Predstava SSG bo na sporedu danes, 11. julija 1989, s pričetkom ob 21. uri pred cerkvijo sv. Ivana v Gorici.
S to predstavo se zaenkrat zaključuje letošnja slovenska poletna sezona v mestu, ki se je pričela z nastopom Nev/ Swing quarteta na goriškem gradu. V tej zvezi pa organizatorji že razmišljajo, da bi pred zaključkom poletja priredili še kak zanimiv večer, ki naj bi pritegnila pozornost širše goriške publike. Ponovno torej septembra meseca...	I K 1
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
HUGO VON HOFMANNSTHAL
SLEHERNIK
Režija: MARIO URŠIČ
Danes, 11. t. m., ob 21. uri — v GORICI pred cerkvijo sv. Ivana — Ulica Ascoli
Omogočili denarni zavodi
Tržaška kreditna banka
Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ
Jutri v Solkanu sprejem za ”svetovne“ kajakaše
Novogoričani, predvsem pa Solkanci bodo jutri ob 20. uri sprejeli del odprave kanuistov in kajakašev, ki so z velikim uspehom sodelovali na svetovnem prvenstvu v Frostburgu v Združenih državah Amerike. Nosilci petih medalj, od katerih kar 3 zlate, sicer člani solkanskega društva Soške elektrarne bodo namreč v sredo popoldan iz ZDA prileteli na Brnik, odkoder se bodo takoj preselili v Solkan, kjer jim bodo pripravili velik sprejem.
Na solkanskem trgu bosta Jerneja Abramiča (zlata in bronasta medalja), Marjana Štruklja (zlato), Andreja Gro-bišo (zlato) in Joška Kanclerja (bron) pričakali godba in glasba. Udeleženci svetovnega prvenstva pa bodo neposredno vsem zbranim povedali nekaj svojih vtisov o tekmovanju ter podrobnosti o zmagovalni svetovni turneji slovenskih kanuistov in kajakašev.
(I. K.)
Kulturni večeri za zapornike
Pokrajinski odbornik za socialna vprašanja Franco Visintin se je pred dnevi sestal z vodstvom goriških zaporov v Ul. Barzellini, da bi sestavili program kulturnih prireditev, ki jih bodo predstavili jetnikom v želji, da bi tudi na tak način ohranili stike z zunanjim svetom. Na sestanku, katerega so se udeležili tudi nekateri goriški umetniki, so sklenili, da se bodo prireditve začele v drugi polovici meseca.
Kot prvi se bo predstavil goriški ka-baretist Mauro Radigna. Njemu pa bodo sledili gledališki in glasbeni večeri, ki jih bodo predstavili VValter Mramor, Alter Ego, Flexi gang, Giuseppe Paolo Cecere in skupina Topsy.
Predlogi in vprašanja rajonskega sveta v Štandrežu
Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, Walter Ressi, je pred kratkim naslovil goriškemu županu in pristojnim odbornikom vrsto zahtev s področja javnih del. Tako naj bi občina nujno poskrbela za prenovo asfaltne plasti in pločnikov v Ulici sv. Mihae-
la. Predsednik rajonskega sveta nadalje prosi za odgovor, v pisni obliki, glede rokov in drugih pogojev za prenovo poslopja štandreške osnovne šole. Občina naj bi tudi poskrbela, med izvajanjem del za prenovo nogometnega igrišča v Štandrežu, za zgraditev dveh balinarskih stez v sklopu omenjnega objekta. Omeniti velja, da so predhodno predvideli možnost iz-gradne balinarskih stez na območju za občinsko telovadnico v Štandrežu, a se zdi taka možnost neizvedljiva. Hitreje uresničljiv 'in tudi drugače bolj primeren je predlog, da se nogometno igrišče izpopolni tudi z dvema stezama za balinanje.
Od Kekca preko Števerjana in Korade 4-dnevni planinski pohod na Triglav
Od Kekca preko Števerjana, Korade, Krna, Doline Sedmerih Triglavskih jezer, mimo Doliča na Triglav. Seveda peš. Tak je program planinskega pohoda, ki ga pripravlja Planinsko društvo Nova Gorica od 19. do 23. julija, za kondicijsko dobro pripravljene planince. Pohod organizirajo novogoriški planinci v sodelovanju s SPD Gorica in gostiščem Kekec. Tak pohod so lani izpeljali prvič. Letos bodo potek nekoliko preuredili, tako da bodo v program vključili tudi odsek iz Nove Gorice do Števerjana in naprej proti Koradi.
Prvi dan pohoda, to je v sredo, 19. julija ob 12. uri bodo pohodniki šli na
pot izpred gostišča Kekec, ob 14. uri je predviden prihod v Števerjan. Iz Števerjana se bodo udeleženci skozi prehod na Humu podali proti Koradi. Prenočišče je predvideno v novi planinski koči na Koradi.
Naslednji dan, v četrtek, 20. julija, bodo pohodniki prehodili pot od Korade preko Liga, Kambreškega, Srednjega, Trinškega vrha, mimo Fonov in Kamnega na Vrsno in do planine Kuhinja. Prenočili bodo na planini Kuhinja. Petkov program je naslednji: s planine Kuhinja vzpon na Krn, nato preko Bogatinskega sedla do planine na Kalu in do koče pri Triglavskih jezerih. Tam bodo udeleženci pohoda
Pohod miru od Trsta do Trenta je v nedeljo prispel v Gorico
Pohod miru med Trstom in Trentom, za katerega je dala pobudo uprava tridentinske pokrajine, je v nedeljo zvčer dosegel Gorico, včeraj zjutraj pa že nadaljeval pot proti Tolmeču. Na čelu pohoda je znani atlet Marco Pat-ton, ki ima za sabo sicer že kar nekaj podobnih manifestacij.
Pohod miru poteka skozi kraje, koder so se v prvi svetovni vojni bili hudi boji. Namen manifestacije je dvojen: opozarjati mlajše generacije na nesmisel vojne in na posledice vojnih grozot, obenem pa počastiti spomin padlih v prvi svetovni vojni.
Patton je iz Trsta prispel v Gorico v nedeljo okrog 20. ure. V predmestju so ga pričakali člani športnega društva GMG in ga pospremili na grad, kjer je bila zatem tudi slovesnost, ob udeležbi najvišjih predstavnikov Pokrajine in Občine in podpredsednika Pokrajine Trento, VValterja Michelija. Patton je predsedniku Pokrajine in goriškemu županu izročil priložnostno plaketo, ki je bila izdelana prav ob letošnji pobudi Pohoda za mir.
Na slovesnosti na gradu, ki se je odvijala v velikem prireditvenem šotoru, sta Scarano in Crisci naglasila vlogo Gorice in njene pokrajine v prizadevanjih za utrjevanje idealov miru in sodelovanja med narodi. Gre za sode-
lovanje, ki zajema vse družbene plasti in ne samo institucije in ki se odraža v vsakodnevni dejavnposti.
Na gradu je bil zatem še kulturni program z nastopom dveh zborov, ki sta izvajala znane skladbe iz prve svetovne vojne.
Včeraj zjutraj so udeleženci Pohoda za mir nadaljevali pot proti Tolmeču,
kjer so sinoči prenočili, medtem ko bodo danes dosegli Sappado. Pohod se bo zatem nadaljeval proti Gortini in proti Trentu. Prihod v Trento je predviden v soboto.
Na sliki (foto Bumbaca): Marco Patton izroča predsedniku Pokrajine Crisciju priložnostno plaketo.
tudi prenočili. Sobotni program obsega pohod po Dolini Sedmerih jezer, vzpon na Tičarico in Zelnarico, preko Hribaric spust do Doliča, kjer je predvideno prenočevanje.
Zadnji dan pohoda, v nedeljo, 23. julija, se bodo udeleženci podali na Triglav. Povratek, oziroma spust je predviden mimo Kredarice, Planike in Doliča v Trento. Povratek v Novo Gorico z avtobusom.
Pobudniki in organizatorji planinskega pohoda opozarjajo, da je zaradi omejenih prenočitvenih zmogljivosti omejeno tudi število udeležencev (največ trideset). Prednost imajo lanski udeleženci podobnega pohoda.
Do 10. septembra
Vsak konec tedna planinski avtobus po Soški dolini
Planinsko društvo v Novi Gorici je tudi letos poskrbelo za primeren prevoz obiskovalcev gora v Soški dolini. Od 1. julija namreč že vozi planinski avtobus in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih. Vozil bo do 10. septembra.
Avtobus vozi po sledečem redu: odhod iz Šempetra ob 4.30, iz Nove Gorice ob 4.40, iz Kanala ob 5. uri, iz Tolmina ob 5.30, iz Kobarida ob 5.50, iz Bovca ob 6.30, iz Lepene ob 7.15.
Za povratno vožnjo je predviden odhod iz Lepene ob 18.30 in prihod v Šempeter ob 21.15.
Vozovnice prodajajo na sedežu planinskega društva v Novi Gorici, Delpinova 1, vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure. Planinci lahko kupijo vozovnice tudi na avtobusu.
Redna avtobusna proga je iz Šempetra v Lepeno. V primeru večjega števila interesentov pa- avtobus lahko nadaljuje vožnjo še do izvira Soče, oziroma na Vršič.
Pobuda je med novogoriškimi planinci in tudi med ljubitelji gora v Gorici naletela na ugoden odmev. Planinski izlet je največkrat združen s precejšnjim fizičnim naporom. Kam lepše, kakor da v dolini lahko stopiš na avtobus, ki te varno pripelje domov.
Zaključil se je mednarodni teniški turnir v Wimbledonu
Italijanski košarkarski pokal
Zahodnonemška naveza neustavljiva
LONDON — V nedeljo se je v Wim-bledonu zaključil najprestižnejši teniški turnir na svetu, ki velja za neuradno svetovno teniško prvenstvo. Po predvidevanjih, in to povsem gladko, sta tako v moški kot v ženski konkurenci zmagala zahodnonemška predstavnika. Boris Becker je namreč premagal Stefana Edberga s 3:0 (6:0, 7:6 (7:1), 6:4), Steffi Graf pa Američanko češkoslovaške narodnosti Martino Navratilovo s 6:2, 6:7 (7:1), 6:1.
Enaindvajsetletni Becker je proti nasprotniku, s katerim je lani izgubil svoj edini vvimbledonski finale s 3:1, začel nezadržno ter v prvem setu_ pustil zbeganega nasprotnika na ničli. Šved je enostavno igral slabo, pasivno, poleg tega je še dosti grešil. Becker je uspešno uporabljal svoje glavno orožje, servis, s katerim je povsem onemogočil številko tri na svetu. Edberg je sam priznal, da je svoj wim-bledonski finale začel res katastrofalno.
V	drugem setu se je stanje za Edberga bistveno izboljšalo, vendar je bil učinek isti: pa čeprav po tie-breaku, je za moralo odločilni set izgubil. Prav v končnici tega seta je bilo očitno, da ni Edberg dorasel svojemu nasprotniku. Tretji set je bil podoben drugemu, z razliko, da je Zahodni Nemec odvzel Edbergu servis in tako odločil srečanje v svojo korist.
V	izjavah po srečanju je Becker dejal, da je njegov nasprotnik le v prvem setu igral slabo, ostala dva je igral "normalno", on sam pa je bil v formi. »Tokrat smo Zahodni Nemci dosegli dvojno zmago: to se morda ne bo ponovilo več, sicer pa bo to odvisno predvsem od mene,« je
Becker zaključil svoj pogovor z novinarji. Vsekakor je mladi Boris osvojil že svoj tretji vvimbledonski turnir (1985, 1986, 1989) ter se tako vrtoglavo približuje absolutnim rekordom. Zahodni Nemec je namreč po splošnem mnenju bodoča številka ena svetovnega tenisa.
Čeprav je Grafova "le" z 2:1 premagala 12 let starejšo Navratilovo, je bila vseskozi boljša nasprotnica. Zmagala je gladko, njen uspeh pa ni bil nikoli v dvomu. V prvem setu je bila devetnajstletna Zahodna Nemka "rutinsko" boljša od Martine in vse je kazalo, da bo tudi drugi set formalnost. In vendar ni bilo tako. Navratilova je preveč ponosna, da bi popustila proti igralki, ki je bila še deklica, ko je ona osvojila svoj prvi vvimbledonski naslov. Izborila si je namreč tie-break in ga gladko osvojila s 7:1.
Tretji set je bila zgodba zase. Kot je sama priznala Navratilova, "sploh nisem mogla odgovarjati na Steffijeve napade", tako so bili odločni in siloviti. Veteranka Martina je na koncu priznala, da je bila nasprotnica boljša in da ji je žal, da ni v nedeljo osvojila svojega devetega wim-bledonskega naslova, saj bi s tem dosegla tudi rekord wimbledonskih zmag. Ji bo to sploh še uspelo? "Ko se bom zavedala, da nimam niti 50 odstotkov možnosti, da premagam Grafovo, bom opustila aktivno igranje," je dejala Navratilova. Torej še upa na absolutni rekord wimbledonskih zmag.
Na sliki (AP): veselje Grafove.
Letos novosti
BOLOGNA — V italijanskem košarkarskem pokalu se letos obetajo novosti. Tekmovali bodo po novi formuli, ki predvideva, da 32 ekip na podlagi uvrstitve na zadnjem prvenstvu porazdelijo v 8 skupin s po 4 moštvi. Prva srečanja bodo 12., 19. in 26. septembra, povratna pa 3., 17. in 24. oktobra. V četrtfinale se bodo uvrstili zmagovalci v posameznih skupinah. Tudi v črtrtfinalu bodo odigrali uvodna in povratna srečanja, zmagovalci skupin pa se bodo udeležili finalnega dela, ki bo v Bologni, če v finalu ne bo bolonjskih peterk,sicer bodo izbrali kak drug nevtralen sedež.
Spored srečanj, v katerih so zaposleni deželni ligaši, je naslednji:
SKUPINA B - 1. KOLO: Enimont - II Messaggero, Stefanel - Pall. Livorno; 2. KOLO: Enimont - Pall. Livorno, II Messaggero - Stefanel; 3. KOLO: Stefanel -Enimont, Pall. Livorno - II Messaggero.
SKUPINA D - 1. KOLO: Riunite -Knorr, San Benedetto - Alno; 2. KOLO: Knorr - San Benedetto, Alno - Riunite; 3. KOLO: Knorr - Alno, San Benedetto -Riunite.
SKUPINA G - 1. KOLO: Vismara - Ari-mo, Fantoni - Marr; 2. KOLO: Arimo -Fantoni, Marr - Vismara; 3. KOLO: Arimo - Marr, Fantoni - Vismara.
Ostale skupine so tako sestavljene: SKUPINA A: Philips, Montecatini, Ipi-fim, Banca Popolare Sassari; SKUPINA C: Scavolini, Neutroroberts, Hitachi, Te-orematour Arese; SKUPINA E: Benetton, Irge, Glaxo, Jollycolombani; SKUPINA F: Juve Caserta, Viola, Kleenex, Braga; SKUPINA H: Pall. Varese, Napoli Basket, Annabella, Filodoro.
Kolesarska dirka po Franciji na Pirenejih
»Potres« na skupni lestvici
CAUTERETS — Po nedeljski etapi, ki je potekala povsem mirno, je bila včeraj na sporedu prva od dveh pirenejskih gorskih etap, ki je, po predvidevanjih, bistveno spremenila skupno lestvico, čeprav sta vodeča ostala ista. Včerajšnjo etapo, ki je predvidevala štiri gorske vzpone, je presenetljivo osvojil malo znani španski kolesar In-durain, ki pa ga izvedenci poznajo za neizprosnega in kvalitetnega "plezalca". Za slabe pol minute je prehitel rojaka Fuerteja, Delgado, ki je spet dokazal, da se zanj Tour sploh še ni zaključil, pa je osvojil odlično tretje mesto.
Vodeča na skupni lestvici Lemond in Fignon sta prišla na cilj skupaj in tako dokazala, da bo njun boj trajal prav do konca. Iz višjih položajev skupne razpredelnice je "izginilo" nekaj vodilnih kolesarjev. Breukink je namreč prispel na cilj s trinajstminutno zamudo ter seveda opustil vsako upanje na končno zmago, prav tako pa je iz začelja izginil Zimmermann. Nekoč slovitemu Rocheju se je še slabše pisalo: na cilju je zamudil polnih 15'. Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da sta zelo zamudila Kolumbijca Parra in Herrera, ki sta znana kot solidna gorska kolesarja. Italijan Bugno je od šestnajstega "skočil" kar na sedmo mesto in bo torej odslej protagonist Toura, velik napredek na skupni lestvici pa sta tudi opravila Jugoslovana Čerin in Pavlič.
Danes bo na sporedu še težja etapa od včerajšnje, ki bo kolesarje popelja?
la preko štirih gorskih prelazov od Cauteretsa do Luchon-Superbagnere-sa. Kdo bo današnja "plemenita" žr-
tGV?
_ VRSTNI RED 9. ETAPE: 1. Indurain (Šp.), ki je 147 km (Pau - Cauterets) prevozil v 4.32'36"; 2. Fuerte (Šp.) po 27"; 3. Delgado (Šp.) 1'29"; 4. Kelly (Ir.); 5. Rooks (Niz.); 6. Theunisse (Niz.) vsi po 1'56"; 7. Fignon (Fr.); 8. Lemond (ZDA); 9. Roosen (Bel.k 10. Mottet (Fr.), vsi po 1*58"; 11. Pino (Šp.); 12. Lejarreta (Šp.); 13. Bugno (Itd,- 14. Hampsten (ZDA); 15. Cubino (Šp.), vsi po 2'28"; 16. Madiot (Fr.) 2'32"; 17. Breeu (Švi.) 2'46"; 18. Ruttiman (Švi.) 2'46"; 19. Cari-tbux (Fr.) 3'04"; 20. Herrera (Kol.) 3 05 '; 59. Čerin (Jug.) 10’29"; 67. Volpi (It.) 13 07 "; 166. Bontempi (It.) 23'17".
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Lemond (ZDA) 41.45'59"; 2. Fignon (Fr.) po 5"; 3. Simon (Fr.) 3'56"; 4. Mottet (Fr.) 4'09"; 5. Kelly (Ir.) 4'52"; 6. Hampsten (ZDA) 5' 14"; 7. Bugno (It.) 5'24"; 8. Indurain (Šp.) 5'37"; 9. Bauer (Kan.) 6'01"; 10. Lejarreta (Šp.) 6'08"; 11. Delgado (Šp.) 6'24”; 12. Alcala (Meh.) 6'35”; 13. Madiot (Fr.) 7 01"; 14. Da Silva (Por.) 7’05"; 15. Muller (Švi.) 714"; 16. Rooks (Niz.) 7'26"; 17. Theunisse (Niz.) 7'33"; 18. Rue (Fr.) 8'34"; 19. Echave (Šp.) 8'43"; 20. Chriguielion (Bel.) 8'57"; 60. Volpi (It.) 2105"; 77. Chiappucci (It.) 24'07"; 112. Rossignoli (It.) 30'53"; 118. Čerin (Jug.) 31 '21"; 127. Pavlič (Jug.) 3311.
Na sliki: Rooks, Theunisse in Alcala na začelju skupine pred včerajšnjimi odločilnimi vzponi.
Na nedeljski dirki formule ena za VN Francije
Prost brez konkurence, Mart izvrsten
LE CASTELLET — Odločitev, da zapusti McLaren, je Proštu očitno dobro dela. Bolj je sproščen, pravi pa tudi, da je v tesnejših stikih z mehaniki, kar se seveda pozpa pri vozilu samem, o katerem nima več pripomb. Tako je bila nedeljska dirka za VN Francije zapečatena že od vsega začetka, ko je prevzel Prost vodstvo in ga obdržal vse do konca.
Čeprav glede zmagovalca ni bilo dvomov, pa je bila dirka sama ena najlepših, z nenehnimi preobrati. Začetek je bil sicer dramatičen, a na veliko srečo vseh se je končal le z gmotno škodo, toda brez človeških žrtev ali ranjenih: Gugelmin se je namreč takoj po startu preveč silovito pognal in se na prvem ovinku zaletel v Mansella in zatem zletel s proge. Start so ponovili, vendar Senna tedaj ni prevozil niti 200 metrov, ko ga je zaustavila okvara na menjalniku. Mansell pa je začel svoje silovito zasledovanje, saj je moral startati iz boxa. Preobratov na vrhu ni manjkalo, le Prost je bil nedosegljiv. Najboljši od zasledovalcev je bil Nanni-ni, ki pa je v 40 krogu zaradi okvare zletel s proge. Proti koncu se je na drugem mestu znašel Patrese, ki je zatem zaradi izrabljenih gum zavozil s proge, kar je takoj izkoristil odlični Mansell. Prav slednji je bil v nedeljo poglavje zase: startati zadnji, iz boxa, in pristati na drugem mestu je podvig, ki ga bo težko ponoviti. Vozil je odlično, sam je dejal, da je bila to njegova najboljša dirka. Vsekakor je prišlo do izraza, da za
Alain Prost
mclarne postaja vse težje. Pri Williamsu so vse bolj zanesljivi, novo Benetonovo vozilo je izvrstno, lep korak naprej so naredili tudi pri Ferrariju (kljub temu, da je na Bergerjevem avtomobilu prišla na dan stara težava pri polavtomatičnem menjalniku), tako da se že v nedeljo v Silverstonu obeta še bolj zanimiva dirka.
VRSTNI RED: 1. Prost (mclaren honda) v 1.38'29"411 s poprečno hitrostjo 185,830 km na uro; 2. Mansell (ferrari) po 44"017;
3.	Patrese (vvilliams renault) 1'06"921; 4. Aleši (tyrrell ford) 1T3"232; 5. Johansson (onyx ford) po 1 krogu; 6. Groguillard (ligier gitanes) po 1 krogu; 7. Cheever (arrovvs ford) po 1 krogu; 8. Piguet (lotus judd) po 2 krogih; 9. Pirro (benetton ford) po 2 krogih; 10. Palmer (tyrrell ford) po 2 krogih; 11. Bernard (larrousse lamborghi-ni) po 3 krogih; 12. Donnelly (arrows ford) po 3 krogih; 13. Gachot (onyx ford) po 3 krogih. Ostali tekmovalci niso bili uvrščeni.
LESTVICA PILOTOV (po 7 tekmah): 1. Prost (mclaren honda) 38; 2. Senna (mclaren honda) 27; 3. Patrese (williams renault) 22; 4. Mansell (ferrari) 15; 5. Boutsen (vvilliams renault) 13; 6. Nannini (benetton) 8; 7. Alboreto (tyrrell ford) 6; 8. Herbert (benetton Ford) 5; 9. De Cesaris (dal-lara ford), Gugelmin (march judd), Cheever (arrows ford), Modena (brabham judd), Caffi (dallara ford), Warwick (ar-rows ford) 4; 15. Danner (rial ford), Piguet (lotus judd), Aleši (tyrrell ford) 3; 18. Ar-noux (ligier ford) 2; 19. Johansson (onyx ford), Grouillard (ligier ford), Palmer (tyrrell ford) 1.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. McLaren 65; 2. Williams 36; 3. Ferrari 15;
4.	Benetton 13; 5. Tyrrell 10; 6. Dallara, Arrovvs 8; 8. Brabham 5; 9. March 4; 10. Rial, Ligier, Lotus 3; 13. Onyx 2; 14. AGS 1.
Svetovno prvenstvo v sabljanju
Italiji bron
DENVER — Italija je osvojila še eno kolajno na svetovnem prvenstvu v sabljanju, ki se te dni odvija v ameriškem mestu Denver. Priborila si jo je italijanska ženska ekipa v floretu, potem ko je v finalu za tretje mesto premagala Madžarsko z 9:5. Zlato kolajno si je prislužila ZRN, ki je v finalu premagala SZ z 9:5. Italija, ki je nastopala v postavi Bortolozzi, Bianchedi, Trilli-ni, Traversa in Zalaffi, je v četrtini finala odpravila Romunijo z 9:1, v polfinalu pa jo je premagala bodoča zmagovalka ZRN z 9:5. Najbolj zaslužna za italijanski bron je Francesca Bortolozzi, ki je osvojila vse štiri dvoboje. Trikrat je v finalu za tretje mesto zmagala Zalaffijeva, dvakrat pa Bianchedijeva.
1. —	1. Garrison Gar	2
	2. Debre Bi	1
2. —	1. Fasto Om	1
	2. Druzar	1
3. —	1. Cupido Per	X
	2. Guido Time	2
4. —	1. Guadalcanal	1
	2. Ginger	X
5. —	1. Eguiseto	1
	2. Gil del Mare	1
6. —	1. Kracovia	2
	2. Cabanel	2
	KVOTE	
12 (21 dobitnikov)		41.200.000 lir
11 (474 dobitnikov)		1.800.000 lir
10 (5.893 dobitnikov)		142.000 lir
VABIMO VSE NAŠE PRIJATELJE NA
PROMOCIJSKO
PRODAJO
od 11. 7. do 21. 8.
popusti od 20% do 80%
Pričakujemo vas!
LINEA - Ul. Carducci 4 - TRST
..	obv. občini 28/6/89
Italijanska nogometna kupoprodajna sezona
Navdušenje nad nakupi Uneseja
Do začetka prvenstvenih bojev samo še trije tedni
Jugoslovanski nogometaši na pripravah
VIDEM — Videmski novopečeni prvoligaš Udinese se zelo resno in vestno pripravlja na bližnjo prvoligaško sezono. Do sedaj je v okviru kupoprodajne sezone najel že dva tuja igralca, ki bodo prav gotovo prispevala h kvalitetnemu skoku te enajsterice. Včeraj so namreč v Vidmu predstavili prvega izraelskega igralca, ki bo nastopal v italijanskem prvenstvu. To je 26-letni Ronny Ro-senthal, ki je v lanski sezoni pokrival vlogo srednjega napadalca pri belgijskem prvoligašu Standardu iz Liege-ja. Rosenthal je v zadnjih dveh sezonah na prvenstvenih in pokalnih tekmah dosegel kar 45 zadetkov, kar je jamstvo, da so se Videmčani še kako okrepili v napadu.
Poleg tega pa je včeraj v Vidmu sprožila velik val navdušenja novica, da je Udinese od ekipe New Old Boys iz Rosaria odkupila komaj 23-letnega branilca Nestorja Sensinija, ki spada med najboljše mlade igralce svetovnih prvakov.
Včerajšnji dan kupoprodajne sezone je v kongresni palači v Milanofio-riju potekal še precej mirno, čeprav vsi dobro vemo, da se prave pogodbe pravzaprav sklepajo za kulisami. Vsi še ogromno pričakujejo od Juventu-
sa, ki se je že okrepil s Fortunatom, Bonettijem in Casiraghijem, vendar s tem seveda še ni vse končano. Iz dobro obveščenih krogov zagotavljajo, da je Torinov napadalec Muller že Juventusov, čeprav se ne govori več o Sanchezu kot gotovemu nakupu Bonipertijeve enajsterice.
Atletski miting v Nici
Svetovni rekord Romunke Ivan
NICA — Na včerajšnjem atletskem tekmovanju za Grand Prix so v Nici dosegli en svetovni rekord ter tri najboljše sezonske znamke. V teku na eno miljo je namreč Romunka Paula Ivan dosegla čas 4'15"62 in tako zrušila znamko 4'16"71, ki jo je Mary Decker-Slaney postavila 21. avgusta 1985 v Ziirichu.
Kenijski atlet Ondieki je v teku na 3000 m dosegel najboljšo sezonsko znamko s 7'35"01, prav tako Kenijec Ereng v teku na 800 m z 1'43"22, medtem ko je Britanka Vvonne Mur-ray v teku na 3000 m dosegla sezonski rekord s 8'38"51.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Do prvoligaškega starta v Jugoslaviji je manj kot tri tedne, vsi klubi pa so že opravili telesne priprave, zdaj pa igrajo prve tekme. Vsi najboljši jugoslovanski klubi so v tujini, C. zvezda v Franciji, Partizan v Švici, Dinamo v ZRN in Hajduk v Avstriji.
Beograjski tisk se je široko razpisal o uvodnem nastopu Crvene zvezde s slovitim triom Stojkovič - Savičevič -Pančev v francoskem Metzu, kjer je beograjsko moštvo kar s 6:1 premagalo Sredec, pri čemer je novinec Pančev dosegel kar pet golov. O teh golih so pisali bajke, toda še v finalu je prišla streznitev: poraz z 0:3 z brazilskim moštvom Vasco De Gama.
Z Brazilci pa so bili uspešnejši igralci Hajduka, ki so prvaka Botafogo premagali s 3:1, gole sp dosegli Andrija-ševič, Asanovič in Čelič. Se zlasti dobro je igral dirigent Asanovič, ki se je vrnil od vojakov, in so ga Spličani komaj odvrnili od namere, da bi se preselil v Beograd ali Zagreb.
V Baslu je Partizan z 2:1 premagal večkratnega madžarskega prvaka Honved, oba gola pa je dosegel Milo-jevič. Partizan z igro ni navdušil, kar ni presenetljivo, saj je razprodal skoraj
celotno moštvo, ni mu pa uspelo okrepiti napada.
Dinamo se pripravlja v ZRN in igra z manj znanimi krajevnimi ligaši, pozornost Zagrebčanov pa že velja "ba-ražu" za nastop v tekmovanju za pokal UEFA s francoskim Auxerrom. Zagrebčani bodo v tem srečanju seveda veliki favoriti, zanimivo pa je, da je Auxerre pred kratkim nekdanjega kapetana Dinama Mlinariča prodal Cannesu. V veliki formi je menda mladi Boban, ki se je vrnil od vojakov, zvezdnik prestopnega roka Šuker pa se za zdaj slabo znajde. Ljubljančana Komočarja ni na teh pripravah, trener Kuže sicer nanj resno računa, toda po prihodu od vojakov naj bi se v Zagrebu najprej privadil na napore.
Reški prvoligaš je v Franciji, v prijateljski tekmi pa je z drugoligašem Di-jonom igral 2:2, gola pa sta dala Stipič in Beširevič. Ljubljančan Beširevič, ki je prišel iz Borca in se je zanj potegovala tudi Olimpija, se je pri Rijeki dobro znašel, toda še vedno ni rešeno vprašanje v zvezi z odškodnino. Za Ri-jeko igrata še dva nekdanja igralca Olimpije, Miloševič in Florjančič.
Ljubljanska Olimpija je priprave začela za prvoligaši, kajti drugoligaško prvenstvo se je končalo pozneje. Ljubljančani so nekaj dni vadili doma, toda razmere na tako rekoč zapušče-
nem bežigrajskem štadionu so bile nemogoče, tako sa so se morali preseliti na Brdo pri Kranju. Tu so razmere veliko boljše, tako da se je močno popravilo tudi razpoloženje med igralci. Še zlasti med novinci, ki po prihodu skoraj niso mogli verjeti, da klub, ki tako dobro - za jugoslovanske razmere -plačuje igralce, dela in igra v tako slabih pogojih. Novinci so se dobro znašli, še največ pa sta dosegla M. Djukič, ki je prišel iz Partizana, in vratar Marič. V Olimpijinem taboru je po uspe-šenem prestopnem roku prišlo do nekaterih nesporazumov, očitno je šlo za nekakšen upor domačih igralcev, ki so menili, da so v primerjavi z novinci zapostavljeni. Toda resnica je malce drugačna, kajti tudi v novem porven-stvu naj bi bila nabolje plačana Olimpijina igralca Peter Ameršek in Dinko Vrabec, ki sta imela največ zaslug za vstop med prvoligaše.
Olimpija bo na Brdu ostala do konca tedna, med tem odigrala še prijateljsko tekmo na Bledu, v soboto in nedeljo pa bo nastopila na močnem turnirju v Murski Soboti, kjer bosta igrala še sarajevski Željezničar in Sturm iz Gradca, ki se še vedno trudi, da bi angažiral Olimpijinega dirigenta Vrabca, vendar ga Olimpija letos nikakor ni pripravljena prodati v Avstrijo.
Na državnem prvenstvu v miniodbojki v Trentu
Soči Sobema odlično 2. mesto
Goriška slovenska odbojka je številnim uspehom na pokrajinski, deželni in tudi državni ravni dodala novega. Mladi miniodbojkarji Soče Sobema so namreč v Trentu zasedli 2. mesto na državnem prvenstvu in s tem potrdili, da sodijo med najmočnejša italijanska moštva v najmlajši kategoriji. Simon in Matej Černič, Danjel Soban in Federico Pellegrin so namreč v konkurenci 48 ekip zabeležili kar deset zaporednih uspehov, klonili so le proti ekipi iz Pesa-ra, ki je postala državni prvak. Glede tega odločilnega srečanja je treba sicer povedati, da so se nasprotniki vedli dokaj nešportno in so delno oškodovali naše predstavnike.
Kljub temu pa velja poudariti, da je 2. mesto na državnem finalu v Trentu eden najvidnejših uspehov, ki so jih naše mladinske ekipe do-
segle v zadnjih letih. Pridružuje se namreč uspehu dijakov šole Ivan Trinko na mladinskih igrah ter vrsti pokrajinskih in deželnih naslovov, ki so jih bile deležne ekipe naših moških in ženskih klubov.
Sočani, ki jih je v Trentu spremljal in jim stal ob strani predsednik Edi Pellegrin, so v uvodnih srečanjih skoraj brez večjega naprezanja odpravili vrsto nasprotnikov in vse je kazalo, da bodo izboljšali lansko uvrstitev, ko so si zagotovili končno 6. mesto.
Sovodenjska postava, ki je pokazala zelo dober napad ter urejeno igro v polju, pa se je izkazala v borbenosti, ki je bila razvidna prav na vseh srečanjih.
Z uspehom v polfinalnih tekmah so se Sočani uvrstili v veliki finale, v
katerem sta sodelovali še postavi iz Pesara in Salerna. Potem ko je Pesa-ro premagal Salerno, je o končnem zmagovalcu odločala prav tekma med Sočo Sobema in postavo iz Mark. Prvi set je pripadal Sovodenj-cem, ki so vodili tudi v drugem. Na žalost pa niso prednosti obdržali do konca, kar so nasprotniki izkoristili in v tretjem setu, tudi z nešportnim vedenjem, zadali našim predstavnikom odločilni udarec.
IZIDI
Soča - Benevento 2:0 (brez borbe), Soča - Genova 2:0 (2, 5), Soča - Udi-ne 2:0 (1, 7), Soča - Catanzaro 2:0 (1, 0), Soča - Reggio Emilia 2:0 (1, 2), Soča - Taranto 2:0 (5, 6), Soča - Ancona 2:0 (6, 6), Soča - Cagliari 2:0 (1, 2), Soča - Oristano 2:0 (3, 1), Soča -Salerno 2:1 (11:6, 7:11, 11:5), Soča -Pesaro 1:2 (11:7, 9:11, 5:11).
Svetovalec Samarancha pri nas
Zimska olimpiada na tromeji?
TRBIŽ — Arthur Takač, osebni svetovalec predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Samarancha, je včeraj obiskal smučarska središča na tromeji med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Obisk, kot je poudaril Takač, je bil neformalnega značaja, vendar mu delegacije naše dežele, Koroške in Slovenije pripisujejo poseben pomen pri zavzemanju Trbiža, Podkloštra in Kranjske gore za izvedbo zimskih olimpijskih iger leta 1998. Takača je na Trbižu med drugimi pozdravil tudi deželni odbornik Vespasi-ano, kateremu je ugledni gost dejal, da je bil ugodno presenečen nad tem, kar je videl in da ima pobuda velik pomen za mir in za mednarodno sodelovanje in da je povsem v skladu z ideali olimpijskega gibanja. Takač je obiskal tudi Kranjsko goro in se je sestal s predsednikom izvršnega sveta SR Slovenije Dušanom Šinigojem in njegovimi sodelavci, s katerimi se je prav tako razgovarjal o možnosti skupne organizacije zimske olimpiade.
Jugoslovani in Italijani osvojili po dve odličji
LUZERN — Jugoslovani in Italijansi se z luzernske regate vračajo z dvema kolajnama. V tekmi dvojcev s krmarjem je slavila zmago blejska posadka Janša-Kraševec s krmarjem Slivnikom v času 7'01"28, NDR je bila druga (7'01"29), Italija tretja (7'01 32). Jugoslavija si je bron zagotovila v dvojcu brez krmarja, Italija pa je zmagala v dvojnem četvercu.
Jadro Koper najuspešnejši
KOPER — Na jugoslovanskem državnem prvenstvu v razredu optimist sta naslov prvaka osvojila, tretjič zaporedoma, 15-letni Podunavac in 12-letna Orlova, oba jadralca koprskega Jadra, ki je bil z dvema zlatima in eno bronasto kolajno najuspešnejši klub prvenstva. Dve srebrni kolajni pa sta odšli v Izolo.
KONČNI VRSTNI RED - MOŠKI: 1. Podunavac (Jadro) 3 točke; 2. Benčič (Burja) 18; 3. Tunjič (Jadro) 21,7; DEKLETA: 1. J. Orel (Jadro); 2. Dekleva (Burja); 3. Ronjka (Galeb Reka). (Kreft)
Košarkaši dali zgled politikom
Evropsko košarkarsko prvenstvo, ki ga je suvereno osvojila jugoslovanska moška reprezentanca, je že daleč za nami. Ob gledanju blestečih predstav, ki jih je "plava' peterka prikazala, se ob navdušenosti človeku porajajo tudi drugačne misli in razne primerjave. Človek pride do spoznanja, da je ta reprezentanca pravzaprav Jugoslavija v malem, saj jo sestavljajo igralci, ki so pripadniki skoraj vseh jugoslovanskih narodov. V nastopih moštva je to še kako prišlo do izraza, saj je vsak igralec doprinesel nekaj lastnosti in posebnosti svojega naroda. Če črnogorsko upornost, srbsko trdoživost, slovensko umirjenost in preudarnost ter hrvaško-dalmatinsko živahnost in iznajdljivost povežemo skupaj, dobimo moštvo, ki mu v Evropi ni para. Ob vsem tem se nam samo od sebe vsili vprašanje: zakaj mora biti samo v košarki tako? Zakaj se vse te lastnosti, seveda trdno povezane med seboj, ne pokažejo tudi na dru-
gih področjih? Sama preudarnost ni zadosti, če ni iznajdljivosti in živahnosti. Pa tudi s samo živahnostjo bi težko shajali, če ni trdoživosti in upornosti. Vse to predstavlja bogastvo brez primere. Sprtost, ki smo ji zadnje čase priča, pa ne pelje nikamor, kajti samo v slogi je moč. Mladi košarkarji so to jasno pokazali in nedvoumno dokazali.
Kam privedejo napake iz preteklosti, spori in nestrpnost, smo lahko videli pri reprezentanci Sovjetske zveze. Kljub temu, da gre za velesilo (ne samo za košarkarsko), je ves njen potencial pokazal bore malo. Videlo se je, da se "zbornaja" sploh ne ujema več. Deluje nekako po taborih. Baltski prezira ruskega in ukrajinskega ter obratno. Ves ta navidezni potencial se je pokazal za zelo ranljivega, kar je mala, a bojevita Grčija znala izkoristiti in ga poraziti.
VILI PRINČIČ
Prijeten praznik JK Čupa
Člani in prijatelji Jadralnega kluba Čupa so s svojimi številnimi gosti v soboto zvečer preživeli res prijeten društveni praznik. Nanj so povabili tudi nabrežinsko godbo, ki je s svojimi zvoki pričarala praznično razpoloženje po vsem Sesljanskem zalivu. Z nekaj priložnostnimi besedami sta udeležence Čupinega praznika pozdravila njen predsednik Marino Košuta in devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar, nato pa se je veselo razpoloženje nadaljevalo pozno v noč ob dobri kapljici, okusnih jedeh in res prisrčnem gostoljubju članov tega našega jadralnega kluba.
Na sliki (foto Magajna) nabrežlnski godbeniki na prazniku Čupe.
obvestila
REKREACIJSKI ODSEK
KD OTON ŽUPANČIČiz Štandreža organizira spust z gumijastimi čolni na reki Soči in sicer od Gorice do Sovodenj. Spust bo v soboto, 15. julija, ob 15. uri. Prijave sprejemajo Bpojan Makuc (tel. 20734), Daniele Braini (21891), Valter Nanut (21852) in David Mučič (83271).
ZSŠDI
obvešča, da odgovarja na tel. št. 744426.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15 julija.
Dauor Zupančič	7.
Meje nemogočega
Kratek pregled svetovnega alpinizma
Kot smo že napisali, ta vzpon ni uradno potrjen. O njem nekatere zgodovinske knjige sploh ne pišejo, in vendar sem prepričan, da je v vsaki zgodbi nekaj resnice. Za vsakega, ki se je kdaj skušal v gorah, ni bistvenega pomena, ali so courmayeurski gorski vodniki zmogli težave do vrha, zanimivo pa je, da so se skušali v svetu, ki je bil zanje tako nevsakdanji. Podobno kot vsi, ki so lep del svojega življenja posvetili goram, se zavedam, da sta besedi vrh in uspeh samo kasnejše zadoščenje, z njima se lahko pohvalimo pred prijatelji, napor, volja do življenja in težave pa so identične, če smo cilj dosegli ali ne. Važno je sodelovati - je geslo olimpijskih iger,
in prav tako je v alpinizmu važno poskusiti.
Če se povrnemu k zgodovini, naj še povemo, da so smer po Brenvinem robu zagotovo speljali leta 1864 angleški plezalci v spremstvu domačih vodnikov.
S tem bi zaključili obdobje Mont Blanca in spregovorili o prvem vzponu na Matterhorn in o prvi veliki tragediji v zgodovini gorništva.
Tekma za Matterhorn
Mogoče so se zdeli dosednaji zgodovinski podatki in nizanje letnic nekoliko dolgočasni, saj se tudi sam za-
vedam, da se zdijo ta tuje zveneča imena in nepoznani kraji dokaj zoprni, dokler se posameznik ne vživi vanje z dušo in telesom. Toda čutil bi se sila nepoštenega, če bi preskočil to, kar je osnova za celoten razvoj alpinizma. Že zadnjič sem na koncu omenil, da bomo govorili o prvem vzponu na Matterhorn ali italijansko Cervino in o nesreči, do katere je takrat prišlo. V mejah mogočega se bom sedaj skušal izogniti imenom in letnicam, posredoval bom le občutke, ki sem jih imel, ko sem sam splezal na Matterhorn. Verjetno se le-ti ne razlikujejo od občutkov prvopristopnikov.
Ko sem se pred petimi leti odločil, da se povzpnem na Matterhorn po klasični ali Whymperjevi smeri, sem o tem plezalcu vedel samo, da je bil po poreklu Anglež. Šele ko sem brskal po raznih vodičih in iskal podatke o smeri, sem se radoveden ustavil pri zgodovinskem opisu prvega vzpona. Tako sem se navdušil nad Matterhornom in njegovo zgodovino, da sem še bolj nestrpno čakal na dopust in na dan odhoda v dolino Aoste. »Tekma za Matterhorn« se glasi naslov odlomka v neki alpinistični knjigi. Ni mi bilo jasno, zakaj mora človek tekmovati za dosego vrha gore. Ni lažje in pametnejše dogovoriti se za skupen vzpon? Vsa ta vprašanja so izginila, ko sem po zadnjem ovinku ceste, ki pelje po Val-tournanche, in sicer iz Saint Vincenta
do Cervinie, zagledal pred sabo gore. S kraljevsko vzvišenostjo, ovit v srebrno lesketajočo se odejo večnega ledu, se Matterhorn dviga nad zadnjimi zelenimi pašniki. Kdo bi se ne zaljubil v ta osameljeni monolit, v to kraljico gora, in kdo bi to ljubezen delil z drugimi? Povsem mi je bilo jasno, zakaj se je gorski vodnik Jean Antoine Car-rel tako prizadeval, da bi osvojil goro, ki se je dvigala nad njegovim rojstnim krajem. Zakaj ni hotel, da bi tujci speljali svojo smer in mu oskrunili svetišče. Ni mu bilo samo do plačila, ki mu ga je ponujal Felice Giordano, katerega je vodstvo italijanske planinske zveze dodelilo za vodjo odprave na Matterhorn, predvsem je hotel stopiti na svojo goro in to kar po tisti strani, ki jo je že od rojstva vsak dan gledal.
Čarrelov tekmec je bil Edward Whymper, vrhunski predstavnik britanskega alpinizma tiste dobe. Že na-kaj let se je mudil v Alpah in dokazal, česa je zmožen. Po njegovi zaslugi so padli vsi do tedaj še ne osvojeni vrhovi, med katerimi naj omenimo Grand Jorasses, Aiguille Verte itd. Njegov pristop k Matterhornu, ki ga je naskakoval že šestkrat po italijanski smeri, ni bil tako globo čustven, zato pa toliko bolj racionalen. Whymper ni iskal ene smeri, temveč najlažjo. In prav to ga je privedlo na nasprotno stran gore, se pravi na današnjo švicarsko
stran. Dne 12. julija 1865 je prekoračil mejni greben pri prelazu Teodulo in se po ledeniku spustil v Zermatt, kjer se je srečal s tovarišem Hadowom in s svojimi petimi vodniki. Že naslednjega dne so dosegli mesto, kjer stoji danes koča Hornli pod istoimenskim grebenom.
Tudi sam sem dan pred vzponom preživel v tej koči. Pogovarjal sem se s tovariši, ki so me spremljali, in se skušal delati brezbrižnega, kot bi ne bilo nič takega odpraviti se naslednji dan na vrh gore, ki se je nedosegljivo visoko dvigala nad nami. V načrtu sem imel solo vzpon.
Whymper je tisto noč ali del noči pred vzponom prespal na trdih tleh pod milim nebom, sam pa sem izkoristil prednosti svoje dobe in poležaval na skupinskih ležiščih koče. Udobnost pa mi ni prinesla spanca. Premetaval sem se na ležišču, in ko so ob dveh ponoči prvi alpinisti že vstajali, je moje razburjenje doseglo svoj višek. Pogledal sem skozi okno in črni obrisi gore, na kateri so se v mesečini bleščala snežišča, se mi niso zdeli vabljivi. Spomnil sem se tragedije med prvim vzponom, spomnil prejšnejga večera, ko sem brskal po knjigi v koči in videl, da je bil na skoraj vsaki strani po imenu kakega plezalca križec. Koliko ljudi je že izgubilo življenje na tej gori?
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
11. julija 1989
Lanskemu »cvetenju« niso sledile konkretne pobude
Alge prava mora za turistične delavce Nobeno besedičenje jih ne bo odpravilo
BOLOGNA — Šele čez pet dni bodo znani prvi izvidi analiz vzorcev sluzaste snovi, ki nastaja ob »cvetenju« kremenčastih alg in ki je v večji ali manjši meri prizadela skoraj ves severni Jadran, predvsem pa obalo Romagne. Dežela Emilija-Ro-magna je že zahtevala takojšnje srečanje z izvedenci višjega inštituta za zdravstvo. Lani so analize dokazale, da želatinasta snov zdravju ni škodljiva, letos pa so se že pričele širiti govorice, da bi se lahko v tej netoksični sluzi zaredile bakterije in bolezenske klice, ki z mestnimi odplakami končajo v morju. Rezultati dokončnih analiz bodo znani šele čez dvajset dni. Emilija-Romagna je iz previdnosti odsvetovala kopanje, kjer je tako »cvetenje« naj izrazitejše.
Turistični delavci so ta sklep že obsodili kot nedopustno sejanje panike, ki bo še dodatno zmanjšalo dotok domačih in tujih turistov. Hoteli bi popoln »mrk vesti« o algah, kot da bi z molčanjem lahko rešili turistično sezono. Za cvetenje alg res niso krivi novinarji. Pojav je seveda skrajno zapleten, saj se sluzasta snov pojavi sedaj tu, sedaj tam. Vse je odvisno od morskih tokov, vetra in temperature. Nič čudnega torej, da se položaj spreminja iz ure v uro.
Trenutno ni dokazov, da bi bila ta sluzasta snov bele, rumene, rjave in celo zelene barve zdravju škodljiva. Nesporno pa je dejstvo, da je do skrajnosti odvratna. Komur uspe premostiti gnus in vseeno zaplava v te nevabeče pene, bo moral po kopeli seči po milu, saj je sluz lepljiva, da jo le milnica spravi s kože. Nič čudnega torej, da so turistični delavci severnega Jadrana zagnali tak vik in krik ob prvih časopisnih vesteh, da so alge letos prišle mesec dni prej kot lani. Leta 1988 se je to začelo na prevesu kopališke sezone, tako da je turizem utrpel le manjšo škodo, letos pa je do tega prekomernega bohotenja alg prišlo v začetku sezone, tako da bi bile lahko posledice katastrofalne.
Marsikdo je slepo verjel statističnim podatkom, ki so navajali, da so bila podobna »cvetenja« tudi v preteklosti, najhujše je baje bilo leta 1872, v nobenem primeru pa se pojav ni ponovil naslednje leto. Sedaj je ta optimistična teorija splavala po vodi. Še začasni podatki o letošnjem »cvetenju« navajajo, da je letos huje kot lani. Nič čudnega torej, da vsi sedaj iščejo krivca, ali bolje krivce za bohotenje alg v Jadranu.
Poslanka Zelene liste Anna Donati je v pismu predsednici poslanske zbornice Jottijevi zahtevala, naj doseže spoštovanje obvez, ki jih je poslanska zbornica sprejela septembra lani za zaščito Jadrana. »Pojav bohotenja alg je že postal normalen. Do sedaj niso odpravili nobenega od vzrokov, ki botrujejo temu pojavu. Priča smo bili le besedam, obljubam in votlim kongresom, medtem ko so na Jadranu že prisotna globoka, široka in vedno bolj pogosta znamenja, da se je naravno ravnotežje porušilo.« Poslanka navaja, da je imela vlada eno leto časa, da bi posegla v kmetijstvu, živinoreji in v industriji. Sprejela ni nobenega ukrepa, ki bi zmanjšal dotok hranljivih snovi v morje (fosfor in dušik). Še več, celo obstoječih zakonov nihče ne spoštuje.
Položaj je torej tak, da se bomo morali sprijazniti z algami. Morda pa se bo narava usmilila in nam ponovno poslala strupenomrzle in vetrovne zime. Biologi si še niso povsem na jasnem o mehanizmih tega pojava. Slika bo bolj jasna šele na jesen. Morda je to prekomerno bohotenje alg le obrambni mehanizem bolnega morja. Na to teorijo pa se ne smemo preveč zanašati, prav tako bi bilo zgrešeno, da bi vse napore usmerili v gradnjo pregrad, ki bi preprečile algasti sluzi, da doseže obalo. Prav tako ni spodbudno, da s pospešenim ritmom gradijo ob obali bazene, saj bi to pomenilo, da so turistični delavci v bistvu že napravili križ nad morjem in se nočejo boriti proti krivcem za sedanje stanje.
Posnetek iz Cesenatica dokazuje, da alge niso novinarska izmišljotina	(Telefoto AP)
Prisebni šofer v Rimu preprečil milijardni rop
Le prisebnosti in pogumu voznika blindiranega kombija za prevoz vrednosti se je treba zahvaliti, da roparji včeraj zgodaj zjutraj v Rimu niso odnesli 2,5 milijarde lir v gotovini, ki so jih iz blagajne Brtink' s Securmark peljali v denarni zavod Banco di Santo spirito. Do poskusa ropa je prišlo na dovozu za Ulico Pontino ob 6.30 zjutraj. Blindirano vozilo je bilo usmerjeno na Pontino v smeri Latine, ko mu je nenadoma iz prepovedane smeri pripeljala nasproti regata sive barve in zaprla dostop na Ulico Pontina. Šofer kombija je naprej pomislil na napako voznika regate, toda ko je v vzvratnem ogledalu zagledal še en avtomobil, ki je za njim zaprl cesto, se je zavedel, da gre za roparski napad. Takoj je prestavil v prvo prestavo in nato s polnim plinom treščil v regato, jo zrinil na rob cestišča in z vso hitrostjo odpeljal na Ulico Pontina. Iz regate in drugega avtomobila je izkočilo pet roparjev in začelo streljati za kombijem, vendar brez vsake škode.
Roparji so nato poškodovano regato pustili na cestišču in pobegnili, šofer pa je po radiu dal znak za preplah. Karabinjerji so postavili nekaj cestnih zapor na področju E ura, vendar za roparji ni bilo sledov. Zato pa so na zadnjem sedežu regate odkrili zavoj z napisom »Pozor dinamit!«. V njem so odkrili le detonator z vžigalno vrvico. Iskali pa so tudi eksploziv, saj je to edino sredstvo, s katerim bi roparji lahko odprli blindirana vrata kombija.
Rekordna kraja v sultanovi vili
LONDON — Pretkani lopovi so prejšnji konec tedna okradli luksuzno londonsko rezidenčno vilo brunejskega sultana. Kljub izredno občutljivim alarmnim napravam in nevarnim pastem, ki so nastavljene vsepovsod, je tatovom uspelo priti v poslopje in mirno opraviti svoje »delo«, nad čimer so lahko kar se da zadovoljni, saj so odnesli za 25 milijard lir dragocenih predmetov. Scotland Yard, ki bo skušal zaslediti tatove, ne izključuje možnosti, da so podvig opravile sultanove bivše telesne straže.
Sultanat Brunei je izredno bogata deželica, ki leži na severnem Borneu. Ugledna finančna revija Mo-ney meni, da je sultan najbogatejši človek na svetu, to mesto pa brani že nekaj let. Njegovo premoženje je menda vredno 30 tisoč milijard lir, poslovnež pa baje zasluži približno 200 tisoč lir na... sekundo.
Pred 32 leti najhujša jedrska nesreča v SZ
Jedrski industrijski obrat Kištim so si po 32 letih lahko ogledali tudi ameriški strokovnjaki	(Telefoto AP)
MOSKVA — Pred 32 leti je v Ukrajini prišlo do nesreče, ki je po mnenju strokovnjakov največja nesreča v zgodovini jedrskih naprav. V obratu Kištim blizu mesta Čeljabinsk, ki iz varnostnih razlogov ni označeno na nobenem zemljevidu, je leta 1957 eksplodiral obrat, v katerem so izdelovali jedrske konice. Eksplozija je v zrak razpršila ogromno količino radioaktivnih snovi, med temi največ plutonija in stroncija 90, ki ima nevarno lastnost, da ostaja radioaktiven zelo dolgo. Radioaktivnost je za vselej zaznamovala 100 kilometrov dolgo in 8 kilometrov široko območje izredno rodovitne zemlje. Najmanj 10 tisoč ljudi so izselili, mnogi pa še danes nosijo posledice jedrske katastrofe.
Jedrsko katastrofo so prvič omenili danski časopisi že leta 1958, vendar je šlo prej za ugibanja kot za zanesljive podatke. Marca istega leta je namreč Sovjetska zveza napovedala, da bo začasno in enostransko prekinila vse jedrske poskuse. Danski novinarji so to
napoved povezali z nekaterimi vestmi, ki so prišle do njih po tajnih in doslej neznanih virih. Prav v tistem času pa je neka strokovna ameriška revija (Los Alamos National Laboratory) pisala, da bodo sovjetske oblasti v bližini Čeljabinska zgradile posebno oporišče za urjenje kemijskega, biološkega in radiološkega osebja specializiranih vojaških enot.
Moskva je komentarje nekako spregledala, šele po 32 letih pa se je odločila, da bo o dogodku seznanila javnost. V beli knjigi, ki jo je v ta namen izdala, med drugim piše, da je jedrsko nesrečo povzročilo »površno vrednotenje možnosti eksplozij«. V Kištimu so namreč odpovedale hladilne naprave, za katere tehniki niso načrtovali nikakršnega vzdrževanja. Zaradi tega je prišlo do kemičnih reakcij v sicer močno zaščitenem skladišču jedrskih odpadkov, naključna iskrica pa je povzročila eksplozijo.
Številni protesti ob istočasnosti vrha sedmerice in proslavljanja 200-letnice revolucije
Pariški vrh »bogatih« ni v duhu francoske revolucije
PARIZ — Slovesnosti ob 200-letnici francoske revolucije se še niso pričele, a že je slišati glasno negodovanje; ne le pariških avtomobilistov, ki jim je nedavni obisk Mihaila Gorbačova v prestolnici pokazal, koliko prometnih zamaškov in zaprtih ulic jim bodo prinesli varnostni ukrepi ob obujanju najslavnejših dni francoske zgodovine, temveč predvsem politično angažiranih Francozov, ki menijo, da so snovalci jubileja izdali svetle ideje Robespierra in ostalih revolucionarjev.
Ze tik po lanskem vrhu šefov sedmerice najbolj razvitih držav v Torontu, ko je Francija dobila (tretje) prirediteljstvo tega »svetovnega direktorja«, so svetovalci Frangoisa Mitteranda omenili zamisel, naj bi posvet bogatih priredili v duhu francoske revolucije, kajpak posodobljenem v dialogu med svetovnim Severom in Jugom. Zamisel, nad katero šesterica francoskih sogovornikov ni bila navdušena, bo z manjšimi spremembami izpeljana, kajti že jutri v Parizu pričakujejo kar 28 državnih poglavarjev s petih celin (razen Avstralije), med njimi bo tudi predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek, s šefom bruseljske komisije EGS Jacquesom Delorsom in generalnim sekretarjem OZN Perezom de Cu-ellarjem pa fih bo skupno kar 30. Toda šesterica udeležencev politično-gospo-darskega vrha bogatih, najodločnejši so bili menda Američani, Britanci in Zahodni Nemci, so zavrnili skupno kosilo
14. julija, ko bo osrednja slovesnost ob jubileju revolucije in ko bodo najvišji državniki elite držav Severa pričeli svoje tridnevne razprave o posegih v svetovno gospodarstvo in politični kooperaciji.
Njihovo zavračanje svetovnega razvojnega konsenza, ki so si ga zamislili francoski prireditelji, je motiviralo razmišljanje, da bi se izjema (ali bolje, poklon) francoski revoluciji, utegnila sprevreči v pravilo, ki bi razprave sedmerice državnikov, ki že same po sebi niso vselej gladke, razširile v nekakšno manjšo svetovno organizacijo, kar bi še obremenilo dnevni red in otežilo mednarodno koordinacijo.
Tako bodo državniki manj razvitih imeli le dvostranska srečanja s sogovorniki iz razvitega sveta, kar pa v elizejskih krogih poudarjajo kot pomemben produkt praznovanj revolucije. Mehiški predsednik Salinas de Gortari, čigar vlada se pravkar pogaja z upniki o novem reprogramiranju, ki utegne postati model za vso zeleno celino, se bo lahko srečal z ameriškim kolego Georgeom Bushem, ki lahko močno vpliva na način in posledice lajšanja mehiških (in latinskoameriških) dolgov. Skratka, francoska revolucija, ki je navdihnila demokratične mislece po vsem svetu, naj bi tik pred prelomom stoletja omogočila manj uradni, a zato bolj koristni dialog med najvišjimi politiki dveh delov človeštva.
A vsi niso tega mnenja. Celo med pristaši vladajočih francoskih socialistov je bilo zadnje mesece slišati glasne očitke, da je organizacija vrha sedmerice v času praznovanja dosežkov revolucije 1789 politični anahronizem, in celo, da je Francija izdala ideje svetlih revolucionarnih dogodkov. Ti so, vsaj tako uči zgodovina, pometli s sistemom privilegijev cerkve in plemstva, zato proslava teh dosežkov ni uskladljiva s srečanjem držav, ki imajo vse privilegije politične in ekonomske moči v svetu.
Nekaj deset socialističnih in drugih levičarsko mislečih politikov bo hkrati z debatami sedmerice bogatih priredilo »ekonomski vrh revnih« ob udeležbi predstavnikov iz Burkine Paso, Zaira, Mozambika, Bangladeša, Filipinov, Haitija in Indijancev iz brazilske Amazoni-je.
Še več nelagodja je elizejskim prirediteljem vrha najbolj razvitih držav povzročil Gavroche francoske šansone Rena ud (na sliki AP prvi z leve), ki je v soboto na trgu Bastille zbral kakih sto tisoč mladih. Protestni shod, katerega pomen v vladnih krogih skušajo zmanjšati z jedkim komentarjem, da so se ga udeležili predvsem tisti, ki so želeli zastonjski koncert (na katerem je poleg Renauda nastopil še »beli Zulu« Johnny Clegg ter vrste rockovskih skupin), pri tem pa zanemarjajo, da je že na popoldansko politično manifestacijo brez glasbe prišlo okoli 15.000 ljudi. Glavni
Mitterandov svetovalec in vodja priprav za vrh sedmerice Jacques Attali je dvakrat zaman interveniral pri Renaudu, sicer prepričanem pristašu francoskega predsednika, naj se odreče manifestaciji, ki so jo ocenili kot neupravičeni očitek edini levičarski vladi med sedmerico najbogatejših.
Proslava revolucije in vrh bosta po neuradnih ocenah, kajti uradnih podatkov ni, stala od 1,8 do dveh milijard frankov, kar nekateri ocenjujejo kot nepotrebno razsipanje denarja v času, ko je v Franciji dobrih dva milijona brezposelnih.
BOŽO MAŠANOVIČ