floyicE tudi J alfe SfnJlinUa J ran« J«« re«. n mesto' LETO IV. - it 23 V KOČEVJU 30. MAJA 1959 Cena 10 din ZDRAVSTVO na rešetu razširjene seje Občinskega komiteja Zveze komunistov v Kočevju ZAKLJUČEK TEDNA MLADOSTI Minuli ponedeljek je bili zaključen teden mladosti z velikim nastopom mladine na stadionu JLA v Beogradu in predajo štafetne palice tovarišu Titu. Poleg predsednika Tita in njegove soproge so bili navzoči najvišji državni in politični \r „.*<,1, oo •„ • ... voditelji. Štafetno palico je z že- čeviu razširien^ Qeii °Prfmljene oddelke na potrebuje račun skupnosti. Zmanjšati Stavilo .'jami naše mladine in vseh narodov . J.. . „ Jena se-la Občinskega vsaka ambulanta, zadostuje, ce je teh pa ne zmorejo zdravniki temveč Jugoslavije izročila in čestitala to- Koče^if Pnwf komun,st?v občine to pri Zdravstvenem domu, zaradi je naloga vseh, da se te naloge lo- varišu Titu mlada delavka Stanka Kočevje. Poleg organizacijskih in upravne samostojnosti vsake ambu- tirno v jedru in tako, da bodo si- Gorišek iz Celja, drugi vprašanj so razpravljali pred- lante pa je to težje izvedljivo. mulatje to materialno občutili. Naši Predsedniku Titu so ob 67 roi- temrnbi Zno^HhtVfU 7f °u5ini ®£re' ^ Zboljšanja zdrav- zdravniki ne -delajo samo za denar, stnem dnevu čestitali iz vseh kra- jemanju i novih tarifnih pravilnikov, stvenega stanja prebivalstva na Ko- temveč tudi iz humanizma, da je jev naše države. Čestitke so mu po- a boljše delo so pri občinskem cevskem je potrebno, da se izdela treba vsakemu človeku pomagati. steli tudi voditelji tujih držav komiteju postavili štiri komisije: analiza, kakšno je to stanje, katere K razpravi so prispevali svoje gospodarsko, kadrovsko, ideološko- bolezni prednjačijo in kje ja treba mnenje tudi udeleženci iz proiz- NA VELESEJMU V ZDA z9°di>vlnsko koJ»iisijo. ukrepati. Dejal je, da je treba v vodnje. Tako je tov. Grm povedal, Na mednarodnem velesejmu v h r Planinc Nace Ka „r ra0rSe' Ju' Vasi _zgradlti zdravstveno postajo, da je delavski svet obravnaval nji- New Yorku rastavlja tudi okrog J!! f,. amiemik 'm Peter pomožne postaje pa še v Kočevski hova zdravstvene probleme. Večina 60 jugoslovanskih podjetij Razen komfsiii kfh^fti1 S° fU?a pos3bni Hj’kl m Starem lo9u. Vse preveč pa naših delavcev je pridnih, toda med barvnih kovin, razstavljamo tudi v nekatPrVh , Pr®9'adaLi °'dnose zdfavstveni delavci delajo na pod- njimi je nekaj takih, ki bi vse sto- elektromotorje in motorne čolne. “i1™ Podjetjih. Za jesen pa rocju kurative (neposredno zdrav- rili, samo Ja jim ni treba delati, so sklenili da se v Kočevju ustanovi ljenje) in premalo na preventivi Nek delavec se je udaril po prstu večerna politična šola z nižjim in (preprečevanje bolezni). Več je po- in ko je šel k zdravniku, si je na vasjim oddelkom. trebno tudi povezave med družbeno- razbitem steklu namerno še ranil U zdravstvu, predvsem v luči političnimi organizacijami in zdrav- prst. samo da je tekla kri ... Ra- pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ, stvenimi ustanovami. zumljivo je, da je zdravnik s takimi Družbeni plan občine Sodražica za .1- vodoma poročal in nato vodil O vlogi, ki jo ima Rdeči križ na moral energično opraviti. Predlagal i=to 1959 ki so qa pred dnevi spre- zdrav«t°pni°Jf -kUh' DK-a 'ea da r r°ČjU zdravstve"aga P^stovolj- je tudi, naj podružnica Zavoda za jeli Zborniki obeh zbow obtin- vstvena služba v občim dosegla nega prosvetljevanja in tudi nepo- socialno zavarovanje nastavi kon-viden napredek, naštel je tudi vse srednega zdravljenja manjših po- trolorja. no^.a^chm^i^ re3" S,0d> je 9ovorila Dušanka Švigelj. Povedano je bilo, da letos niso ...,,d ! J° ,b°ČJa občine. Upravni Rdeči kriz je ze, in na jesen na- bili pregledani vsi šolski otroci, zato nH 7Hr=8™.,,d™Zb?ne9a me™va>ponovno, organizirati tečaje je potrebno da zdravnik, ki ordinira obratni Kmetijsko gozdarskem posestvu pri Lekarni. _ močjo, ki ne zahtevajo zdravnika Tehtna je bila razprava predsed- zaposlovanje delavcev boHe"izk^ri" ZrXienT “ u‘“- ‘-'■'ti-Jiyvsu povečate sl.rhb lmatliCn,a je zobozdravstvena ampak jih lahko opravi tudi nižje nika občine. Poudaril je, da je stiti sedanje zmoglji/orilto repro- n^dTtia^ z 257 535 ^ služba, ker dela samo eden dentist, kvalificirana -oseba. Nerazumljiv pa zdravstvena služba v kočevski ob- ............................... P P° posledico dvig življenjske ravni izvršnega sveta Edvarda Kardelja moljeno težnjo, ki bi jo bilo treba ae avcev in uslužbencev. na tritedenski obisk v skandinavske upoštevati, če se bo sedanja sestava Razpoložljiva investicijska sred- države. Podpredsednik Kardelj je konferenca razširila. .Tudi bivši bri-stva v občini naj se usmerjajo v začel z obiskom v Danski. Brez tanski ministrski predsednik Attle tiste namene, kjer bodo dosegle dvoma bo ta obisk velikega pomena, je opozoril na to, da bi se morala nove. investicije največji jn najhi- Prispeval bo k boljšemu medseboj- pogajanja v Ženevi razširiti na de-trejši ekonomski efekt. Da bodo nemu spoznavanju in sodelovanju, žele, ki niso povezane s sedanjimi bloki. menjujejo zdravstveni kader. Dokler na dobimo novih zobar-jey< si pomaga Zdravstveni dom z zobarjem iz Ribnice, zobovje otrok Pa zdravi posebna ekipa iz Ljub-Uane, V precejšnji meri bi prepre- ‘ z°t> s posebnimi table- ta mi, ki se dobi i o tri Dolžnost šol preobre- izrabljajo tisti, k. hočejo živeti na ^nS^ZnadSS Pred uveljavitvijo tarifnifi pravilnikov devah, ki zanimajo našo državo. vico d0 prakse v metropoli. Ta od-V Washing tonu je nanadoma umrl vetniik je dossdaj nekajkrat sode- bivši zunanji minister ZDA John 1-oval na obravnavah proti obtoženim Foster Dulles v starosti 71 let. Za Alžircem ter je zagovarjal člane rakom je bolehal že od leta 1956. osvobodilnega gibanja. Sedem fran- ... ........... Sodobna medicina mu ni mogla ooskih odvetnikov je predložilo so- Na zadnji razširjeni seji Občin- razmerje med vsoto, ki bo tepla- letne plane proizvodnje. Občinski ohraniti življenja. Kot zunanji mi- dišču pritožbe in 'zahtevalo nujno za an dinar uot93- kon?1‘?ja, /KS K°cevje, na cana za osebne prejemke in skladi komite ZKS sa s tem strinja s po- nister Pa je odstopil 15. aprila le- preiskavo in zaščito zaradi grozil- • •' katen 50 bili poleg članov komi- podjetja. gojem, da so to realni plant, ki jih tos- Bivšega zunanjega ministra ZDA nih pisem, ki so jih " SOI je, da Otroke navajajo “lu.p'°‘.eg cla™" KUIIU' f>t”''ec/a' ., gojem, da so to realni plant, ki "jih tos. Bivšega zunanjega ministra ZDA nih pisem, ki so jih dobili od ko- k uživanju teh tablet. Ko je uvo- sekretarl1 osnovmh organi- Od 3o novah tarifnih pravilnikov, bodo kolektivi tudi dosegli. Za pod- s0 pokopali z najvišjimi državni- lomaMstičnih organizacij in njihovih doma tovarišica Bradačeva to orne- n„“J y 80 v F»?ebni točki dnev- ki morajo biti predloženi do konca jetja, ki so v tarifnih pravilnikih škimi častmi. Poleg drugih se j,e komandosov v Franciji. Ta pisma nila, je poudarila da je veliko šte- ga r®aa razP,ravlJal1 o sprejemanju meseca, jih je predložanih šele 6. predvideli razpone, pa naj komi- pogreba pokojnega Dullesa udeležil so prejeli po umoru odvetnika Au- vilo namišljenih bolnikov, ki pri- Uvorin prav.11™lkf>v v oteim, (takrati ko bo to objavljeno ver- sije, ki bodo dajale soglasje, vza- tudi zunanji minister Sovjetske dijca. bajajo redno v ambulante. Zdravnik pravo /J® p?Y/fa' 1,n raz_ ietno ž® „ve5l' Tar!i/ne Postavke bi mejo pri izračunu razmerja med zveze Gromliko. Predsednik vzhodnonemške vlade v ambulanti Zdravstvenega doma di,kalnega sveta Rudi Ore! n?vV v^php?dJetl1b Povišale: Rud- delom, ki gre na osebne dohodka in Britanski zunanji minister Lloyd Wa'ter Ulbricht je predlagal, naj bi Pregleda povprečno 17 ljudi na uro, dg s tem da ie delavski sv-t snre ln >>Avto<< za delom, ki je določen za sklade, ja v razgovoru z nekim dopisnikom obe Nemčiji sklenili nenanadalno »Avto« za delom, ki je določen mestu, da se zgornjo stopnjo razpona, v sorazmarju je da število ambulantnih izdanih recap tov in bolnišnicah nenehno število prebivalstva je teh storitev Za pravno službo pri občinah zaravniKa v L«ari-vasi, Kar Cano Potrebno ia coni«cio, ^ a i . . -.J wia^ul-rJu b:: sztrrr: udi Mohar je v razpravi dejal, pravil seminar, na katerem so pre- katerih kolektivov, ki pošiljajo ta- bolniških9 dni v go, kar je potrebno z^sprejem'novih tudi' slndlkaTnemli^ommu11 H pa svetovanje' tajnikov občinskih ijud- kakor v mestih. Zaenkrat se tudi še ° vptvar.iimu za po- "arašča. N, Litnih pravilniki SP",em SSSSTm 5SS ZT T ~ '«■ kako na, jo organizirajo » =” ° "“»1*»'"™ vseh podjetjih je, da pravno odločata, oziroma dajeta so- - upno arifne postavke in le glasje k tarifnim nravilnlikom. zavam V Ljubljani je bilo 19. maja po- Nemčiji sklenili nenapadalno v Ženevi izjavil, da je treba imeti pogodbo, s katero hi lahko dopolnili predlog za sklenitev nenapadalne pogodbe med Atlantsko in Varšavsko zvezo. Dejal je tudi, da bi se vladni delegaciji obeh Nemčij sestali kanja kadrov zavzeti manjši obseg v Ženevi in se na enakopravni os- Težnja po dr^h^otoMhhnašma^okrote RekeT tarifne postavke in le Slasje k tarifnim’pravilnikom." arugih občmah našega °kraja. Rekel težko kolektivi razumejo, da je treba V razpravi so navzoči .no,« tudi, da je potrebno dati zdrav- prenehati ......... razpravi so navzoči poudarili, stverti službi enotno vodstvo. Težnja brajevmjem ter^dTTe^om^a "za tn kolekt^v ambulant ie da hi se čim boli opre- Dlačic J/ - 1 /e, Y t ln „zato tudl njihova ocena glede mile, tako'da Jnlnv ne vedno z^ševanja so skušali najti vzroke teki se tu pa tam pojavljajo pri delu ljudskih odborov. Med drugim so tudi govorili o nacionalizaciji zemljišč in o problemih, ki se sporazumu. Sovjetska' čine na področju Ljubljane — ali „ ... , naj imajo vsaka svojo ali skupno ovjetska zveza in Anglija sta pri Mestnem svetu. Za sedaj je bilo aklemb Poletni trgovski sporazum. sklenjeno, da bodo pričeli pravne službe uvajati najprej na podeželju, še posebno po- Sovjeti bodo izvažali v Anglijo žitarice, les, celulozo, mangan, azbest Mi to železo, barvane kovine. mtlč«kJV'boi„l»"»Vb,'vedno StSeSSSUS SSbSATe pomagala z K- P» - Iskreno se željam kolektiva »Zidarja« pridružujemo vsi in prepri- preteklo leto posvetili veliko pozor- čarni smo, da bo podjetje v marsi-nosti ureditvi naših vasi, za boljšo čem doprineslo k nadaljnji izgradnji preskrbo s pitno vodo in higieno našega mesta in s tem boljšega živ-na vasi. S tem se bo dvignilo tudi Ijenja vseh nas. zdravstveno stanje prebivalstva, teh krajev. vas Ret je in izkop rezervarja v skupni vrednosti 12,500.000 din. Prispevek družbe znaša 12,000.000 prostovoljno delo pa 500.000 dinarjev, Kanalizacija v vasi Hrib je predvidena v vrednosti 280.000 dinarjev, prispevek občine 130.000 din, 150 prosto- Na prvi seji delavskega sveta pri »Zidarju« je o vlogi delavskega upravljanja, govoril član dosedanje prisilne uprave Alojz Žagar Razvoj je odvisen od kmetijstva! nadaljevanje gradnje vodovoda na ■ i pe (Nadaljevanje s 1. strani) Nadaljnji razvoj gospodarstva v sodraški občini je v veliki meri odvisen od razvoja kmetijstva. Povedati je treba, da se preživlja s kmetijstvom okoli 70 % prebivalcev. Glede živinoreje govori plan, close Stavilčno stanje goveda ne bo povečalo, izboljša pa naj se kvaliteta živine in poveča molznost. Predviden je povečan izvoz plemenske živine v druge republike in inozemstvo. Zadružno posestvo Draga se bo v letošnjem letu v glavnem preusmerilo na rejo pitane živine. Zadružništvu nalaga družbeni plan povečanje kmetijske proizvodnje. V povezavi s kmetijskimi proizvajalci bodo zadruge sodelovale v proizvodnji z vloženimi sredstvi, to je s stroji, semeni, gnojili in odkupom kmetijskih pridelkov. V tem letu naj bi kmetijske zadruge posvetile več pozornosti predvsem živinoreji. KZ Draga, Travnik in Hrib bodo morale skrbeti za čim boljšo od-biro plemenske živine, posebno si-vorjave pasme, ki najbolj ustreza našim prilikam in pogojem. Pri kmetovalcih bo treba organizirati v večji meri rejo rodovniške živine, ki turizmu in obrti. Važen vir dohodkov prebivalstva je domača obrt, s katero se bavi okrog 300 izdelovalcev suhe robe. Ker je preskrba s primernim lesom še vedno pereče vprašanje, je treba izdelovalcem omogočiti nabavo zadostno količine cepkega in drugega lesa, potrebnega za izdelavo suhe robe. Občinski proračun za leto 1959 predvideva 63,031.000 din dohodkov, tu je všteta tudi dotacija OLO za uravnovešenje proračuna, 6 milijonov 571 tisoč din, izdatkov pa prav toliko. Največ izdatkov je določenih za šolstvo in prosveto — skupno 15,231.000 din, za socialno skrbstvo bo šlo 6,390.000 din, zdravstveno zaščito 4,418.000 din, itd. Tudi družbene organizacije in društva bodo prejele precejšen znesek za svoje delo — skupno 2,400.000 din. S sodelovanjem vseh občanov bo lahko družbeni plan v celoti uresničen, s tem Da bodo dani pogoji za nadaljnji razvoj gospodarstva. Gradbeni inženirji in tehniki na občnem zboru v hotelu Pugled Proslava v Papežih Zaradi /slabega vremena je bila ima na trgu precej višjo ceno mladinska proslava 40-letnice SKOJ kot ostala živina. Zadrugam je po- pri Taborski steni in v Papežih pre-treben strokovni kader, s praktič- tožena na naslednjo nedeljo, 31. nimi tečaji in predavanji pa bo treba maja. Ves spored, odhodi avtomo-usposobiti zadružnike za sodobno bitov lin ostalo je nespremenjeno, kmetijsko proizvodnjo. Mladino in vse ostale vabimo k Plen nadalje govori o gozdarstvu, številni udeležbi! gradbeništvu, trgovini, gostinstvu. Pripravljalni odbor = Po razstavi 40 čarjev in rudarjev v Kočevju v aprilu in maju 1920. leta. Korak naprej in videli bomo kako je prikazana v dokumentih reakcija tedanje oblasti proti delavskemu gibanju v Kočevju leta 1920—1921. Dalje nam spet dokumenti zgovorno govorijo o strahu reakcije pred komunisti in kako se je ta bala komunistov. Na naslednjem panoju so prikazane različne oblike boja proti vla-dujočemu režimu v stari Jugoslaviji. Večkrat zasledimo ime prvoborca za pravice delovnega človeka, Jožeta Šeška, kako so ga zasliševali in preganjali. Na sedmem panoju je prikazano delo KPJ pri organizaciji delavskega razreda in mladine v boju za pravice delovnega ljudstva v letih 1929—1934. Fotografije prikazujejo tovariše: Tita, Kardelja, Pijada in druge prvoborce, ko prihajajo na čelo KPJ. Na naslednjem panoju je prikazano revolucinarno delo Jožeta Šeška, od leta 1928 dalje, takoj naprej pa fotografije kazenskega taborišča Bileča, čebinovo, kjer .je bil prvi kongres KPS in druge fotografije in dokumenti. Z zanimivostjo si bomo ogledali dokumente, ki govore o veliki tekstilni stavki v bivši Horakovi tekstilni tovarni v Kočevju leta 1935. Ko smo si ogledali naslednji pano, kjer so prikazane različne oblike boja proti staremu jugoslovanskemu režimu, bomo korak naprej videli, kako je KPJ organizirala delavsko gibanje v Ribnici in drugih krajih na našem območju. Tu vidimo zapisnike o prvih ustanovnih sestankih naprednih delavskih organizacij v Ribnici. S prikazom, kako se pripravljajo žene in dekleta na bližajočo se vojno, fotografije skojevcev iz Kočevja lin Ribnice iz . leta 1940 in drugih dokumentov, je zaključeno prvo obdobje revolucionarnega dela KPJ. V drugem delu razstave, kjer je prikazano obdobje narodnoosvobodilnega boja proti okupatorjem in domačim izdajalcem, vidimo na panoju škofa Rožmana kako se roku .jp z rabljem Rosenerjem, nadalje, kako se Rožman klanja italijanskim okupatorjem leta 1941 itd. Tu vidimo tudi vojngga zločinca Josipa Prav-harja iz Loškega potoka, kako daje navodila okupatorjem za strožje postopanje proti pristašem narodno- let KPJ osvobodilnega gibanja v tem kraju. Potem se bomo ustavili pred fotografijami in dokumenti, ki kažejo razvoj osvobodilnega gibanja v Sloveniji /in v naših krajih. Na naslednjem panpju vidimo prve borce za svobodo in Skupino borcev Kočevskega bataljona leta 1942. Spet naprej vrSto fotografij prvih partizanov pni nas. Korak naprej se bomo zgrozili pred grozodejstvi fašistov, ki so jih počenjali nad slovenskim ljudstvom. Neka fotografija prikazuje, kako nese fašist glavo nataknjeno na kol nekega partizana. Zločin je bil storjen na Primorskem. Vidimo tudi slike internirancev. Na naslad rijem panoju bomo videli klavrn poraz italijanske vojske, takoj zraven pa je prikazan boj in padec turjaškega gradu in njegovih branilcev — belogardistov in druge zanimive fotografije iz tistega časa. Fotografije nam kažejo zasedanje zbora odposlancev v Kočevju leta' 1943, miting v Dragi leta 1944 in drugo. Na naslednjih panojih se vrstijo fotografije in pisarni dokumenti o II. ' zasedanju AVNOJ v Jajcu 1943, sodelovanje ljudstva z NOV in pomoč prebival- stva partizanski vojski, boj partizanov v snegu in mrazu v zimi 1943—1944, fotografije Toneta Tomšiča, Ljube Šercerja in drugih prvoborcev. Nadalje sodelovanje jugoslovanskih prostovoljcev v španski revoluciji, več fotografij borcev iz NOV, kulturne prireditve partizanov itd. Na nekem panoju vidimo med drugimi tudi fotografije znanega angleškega majorja Janesa, ki je živel med NOV med partizani, potem fotografije Kidriča in iz življenja partizanov. Ko gremo še dalje po razstavnem prostoru, se nam pogled ustavi na iznakaženih žrtvah sovražnika in domačih izdajalcev — fotografije žrtev na Turjaku, skeleti ljudi v nemških taboriščih — pretresejo človeka do srca. Na naslednjem panoju je prikazano sodelovanje prebivalstva z novo ljudsko oblastjo. Na neki fotografiji vidimo na Gregorju šoto pod kozolcem v času NOV in drugo. Malo naprej nam govore dokumenti in fotografije o dneh pred končnim zlomom okupatorja. Prišla je svoboda. Fotografije kažejo prihod osvoboditeljev v Kočevje, Ribnico in Ljubljano. Pred nami se odpre prvo obdobje ustvarjalnega dela od maja 1945 pa naprej v svobodni domovini. Številne fotografije nam govore o pestrosti raznolikega dela na raznih področ- jih kar vidimo na lastne oči, koliko smo zgradili novega v letih po osvoboditvi. Omeniti P3 moramo dragocen prispevek k razstavi rezervnega majorja in prvoborca Vericeta Drobniča iz Sodražice. Na dveh panojih so razstavljeni originalni dokumenti ilz NOV — prepustnice, partizanski denar-boni, originalne slike iz NOV — prvih partizanov, razna potrdila, navodila, dokumentarni dopis referentu za letalstvo IV. operativne zone iz leta 1944, tovarišu Vencetu Drobniču in drugo. Na razstavi si lahko ogledamo tudi rast nekaterih kočevskih podjetij — Ključavničarstva, KGP Kočevje, Rudnika Kočevja itd. Videli bomo tudi posnetke iz dela TVD Partizan, zdravstvene službe v naših krajih itd. Naj zaključimo ogled razstave z vrsticami, ki so jih drobne roke pionirk zapisale v spominsko knjigo: »Tudi menli razstava zelo ugaja. Pri srcu me je kar stisnilo, ko sem na fotografijah videla, kako so črni fašisti zverinsko mučili hrabre partizane«. In besede druge pionirke iz Sodražice: »Razstava mi je zelo všeč. Posebno mi bodo ostala v spominu taborišča iin ranjenci, ki so morali umreti zaradi lakote in bede. čeprav nisem jaz živela takrat, si hudo vojno živo predstavljam.« Križanje v Papežih Kadarkoli me je polt zanesla v prvi klic mučene domovine odzval Pred gostilno je stala kolona itavaš Papeži, ki leži ob izlivu rečice ,im pni j el za orožje. Bolela ga je 11 jamskih avtomobilov. Motorji _ so Belice v Čabranko, sem se ustavil usoda preganjanega naroda, a trdno polglasno brneli, ko je župnik Žagar Pred osnovno šalo. Spoštljivo sem je veroval, da ne bo več dolgo tako. jemal »slovo« od živih mrličev. Kaše odkril pred spominsko ploščo, kil »Tovariša«, je dejal, »zidovi te, petam Miloš, znam mitraljezec Koso jo postavili v spomin žrtvam meni talko drage hiše, požgane vasi čevskega bataljona, je zaskrbljeno okupatorja iz okoliških vasi. S so- in nedolžne žrtve ne smejo biti po- spregovori k »Le moji ženi in otro-Sutjem sem prebiral imena pod na- zabljene. Krivica vpije po mašče- kom sporočite, kaj je z mano. Žive slovi: Papeži, Žurge, Belica, Bez- vanju. V tej žalostni okolici prise- v Zagrebu... to je vse kar imam Barji. Štiri majhne partizanske va- gam, da se bom še naprej junaško povedati!« sice, a koliko žrtev! boril. Prepričam sem, da za tako sveto Krvoloki so čakali kakor hijene. Z žalostjo za pobitimi partizani stvar, kakor je svoboda, ni nobena Kolona avtomobilov je krenila in in veliko jezo na italijanske oku- žrtev prevelika. Vem, padlo bo drvela po prašni cesti proti Čabru, Pa tor j e ,pa sem prebral poslednje mnogo ljudi, a me zaman. Iz nji- dokler ni zavila po mostu preko vrstice na plošči: hove krvi bo vstala, mora vstati Čabranke na slovensko stran, v Pa- »Nečloveško mučeni od Italijan- nova svobodna domovina .. . peže. skega okupatorja in na zid ta šole ... Res je, tu smo samo trije, a V Papažih so po kratkem oddihu Pribiti so dne 8. avgusta; 1942 da- naša volja, našai hrabrost in upanje zopet začeli zasliševati ujetnike, rovali .svoja življenja trije slovenski v zmago morajo biti močnejši od Ubrali so novo pot. Z lepimi bese-Partizani, borci Kočevskega bata- vsakega orožja strahopetnega dku- d am j so skušali izvleči iz njih po-ljona: patorja. Trije smo, kljub temu pa datke, ki bi jim prav prišli pri uni- Zvonko Poje iz Polja pri Ljub- moramo danes napasti Italijane. Tu čevanju »banditov«. Obljubljali so liani, kapetan Miloš fln. Jože Jerše bomo počakali do noči, potem pa se jim svobodo, če jih popeljejo do iz Kapele pri Brežicah.« bomo spustili niiže v dolino. Kraj za taborišča njihovih tovarišev. Toda S tesnobo v srcu sem vsakiikrat napad sem že izbral. Uspeh nam je ves trud je bil zaman! Njihov Prehodil v mislih poit, po kateri šo zagotovljen.« vztrajni molk je mučitelja jezil, tistega usgdnega dne šli Zvonko Tovariša sta se strinjala. Tudi Prijaznost, s katero so skušali do- Boje in njegova tovariša. Vsakikrat njuni srci, ki sta pravtako občutili seči svoje namene, se je v hipu Pie je obvladalo sočutje do križanih mržnjio do tujcev, sta hlapeli po; razkadila in njihovi obrazi so se Partizanov, ogorčenje do rabljev 20. maščevanju. Napravili so še poiro- spačili v najogabnejše spake rabljev stoletjja pa je od trenutka, do tre- ben načrt. Poveljstvo je prevzel srednjega veka. Potka naraščalo. Zvonko, ki je dolino bolje poznal. Pričeli so jih mučiti;. Nekaj časa Bilo je nekega avgustovskega ju- Žal pa so v svojli vnemi pozabili na so jih spraševali, potem pa so jih tra 1942. Po .strmi stezi z Borovške previdnost. Mislili so, da v tem času zopet neusmiljeno bili. A vse mu-9 or e po pobočju Glavice so se spu- ne bo v oddaljeno požgano vas ni- čenje, vse grožnje im obljube jim bi y ^vedai nekaj besed v slovo, narodu!« šonli nnKtlnrini T r. — 31 1 1.— Z i _ ______________J_1.a ni,nn ,-./4 t-iixl 1 no*- CllXnll 1«-» * Sonce je s poslednjimi žarki osve- ščali trije partizani. Iz redkega bo- kogar, najmanj pa so se nadejali niso odprle ust. Slišali so le besede, pov(,daj ,bi maj za njim nikar ne Pri zadnjih besedah mu je glas tilo vrhove planin, nato jih je pre- rovega gozdička so nekaj časa opa- Italijanov. s katerimi je Zvonko bodril svoja £alu j.e> saj je dal življenje za ve- že pojemal. Italijani so- osuplo gle- krila rdeča večerna zarja. Dolina je zavali dolino pod seboj. Temnoze- Prav tisti dan pa so Italijani, ki tovariša: uko,' švato stvar — za svobodo do- dali na zid pribitega mladeniča, ki tonila v senco, tam ob potoku Be- >eni gozd je obkrožal pisana, polja, se sicer niso skoro nikoli; upali iz »Pokažimo, draga moja prijatelja, movi,ne In končno bi jo rad po- si je po vsem tem še upal povedati lici pa je tanka plast zemlje le del-Kolpa in Čabnanka pa sta se modro utrjenih postojank v Osilnici in tem psom, da nismo strahopetci, da siednjje obj,ei jn poljubil... jim v obraz take besede. Te besede no pokrila Zvonka Pojeta, kapetana ^etilii, kar je dolini dajalo poseben P.lešcih, napravili hajko na parti- znamo_ tudi v najhujših mukah mol- Ni 'ge bal zase. Težko mu je bilo, so jih zbodle naravnost v srce, toda Miloša in Jerše ta. Zemlja je pokrila V Naravnost pred njimi se je zame. Obšli so vse okoliške hribe in čaiti. Če so nas že ujeli, ne dopu- ko -e g,edal trpljenje tovarišev. Da spoznali so, da stoji pred njimi ju- samo njihova telesa, vest o njiho- f^gal skalnati Risnjak, ša dalje, se po brezuspešnem »lovu« pop ar- stimo, da bodo naša usta izdala to- bi aj, ,Jsaj mai0 olajšal srce, je po- nak, ki je treba z njim nekaj na- vem junaštvu, o strašnih mukah treh a mor je neslo oko, so se lahno jeni vračali skozi Čačiče. Ker so se variše! Bolje je pretrpeti še tako nosno Italijanom ki so še praviti. Marsikateri Italijan pa si križanih partizanov pa so nosili va- ZlbaM temni gozdovi, zavetje vseh bali, da jdih ne bi kje iznenadili par- hude muke, kakor pa z izdajstvom, v?dno gi|]lilli vanj. »zakaj nas mu- je v dnu strca moral priznati, da ni lovi Belice dalje in dalje. Prav tako °n’h, ki so se zakleli, da bodo ilz tizanii, so hodili zelo previdno. Že ki nam ne bo nič pomagalo, očr- dite, Kaj bi radii? Bi radi uničili samo ta fant junak, da ni junaška je splaval njihov nepremagljivi duh domovine pregnali okupatorja. z Glavice so videli dim, ki; se je ni-rno svoje duše in med narodom na lah@k' nagin naše tovariše? Mi- samo trojica pred njimi visečih, 'nad oblake in govoril ljudem, kako Dolina pod njimi je bila tiha in rahlo vil iznad požganih zidov. Ta- zaživimo kakor prekleti izdajalci.« gte da bomo kaj izdali’ Toda ampak da je junaški ves slovenski je treba za svobodo in domovino murna. Nič ni kazalo, da se po njej koj so vas obkolili in se z največjo S takimi in podobnimi besedami nW z lukami, niti z lepimi bese- narod in da so besede, ki jih je iz- umreti. šopirijo zemlje lačni tujci. In ven- previdnostjo začeli približevati ru- je dajal Zvonko pogum sebi in to- damij ne boste iz nas iztisnili dru- rekel umirajoči ujetnik resnične, še Posmrtni; ostanki vseh treh ju-uar je bulo nekaj, kar je dajalo do- Sevi nam. Plazili so se silno pre- varišem, ko so jih že do kraja po- gegQ hot prezir! Nismo eni od ti- preveč resnične! nakov počivajo na pokopališču v nni žalostno podobo. To so bili beli vidno, nič hudega sluteča trojica pa besneli fašisti pribili na zid požgane stih_ ki bi takoj zapeli pesem iz_ z zadnjimi pritrdilnimi pogledi Čačičih, tam, od koder so tistega «aovi požganih vasi na obeh po- je še naprej delala načrte ob ognju, osnovne šole in z zverinskim mu- dajstva Res je, trpeli smo, bolela sta tovariša toplo pogladala Zvonka, usodnega dne gledali v zasužnjeno «>c.jah, ki se spuščajo k Čabranlki in kjer s:i je pripravljala skromno čenjem nadaljevali. Pripravili so jim nas .g te|0, duše nam niiste Bij jima je svetal zgled in ko sta dolino. Poklonimo se spominu ve- £oIpi. Žalostno je bilo nad dolino; okrepčilo. poslednje muke, ki se jih je lahko ubMi; Mi bomo kmalu mrtvi, toda videla njegovo neuničljivo junaštvo, likih .junakov! Hvala vam za vašo e sončni žarki so bili otožni. Nenadoma so bila široka hlevska spomnila samo njihova zverinska zavest da ,nilSmo življenja za- tudi sam nista črhnila, ko so jima veliko žrtev! Vaše veliko darovanje Partizani so se spustili v samotno vrata polna režečih se Italijanov, krvoločnost, im bili prepričani, da man ^ dolgo živela! In -ta naš lomili roke in noge. na oltar domovine je rodilo stoteren ožgano vas Čačiči. Nikjer m bilo Partizani so takoj spoznali, da te bodo na ta način omehčali njihovo nepremagljivi duh kipi v srcih vseh Na bližnjem griču je zaropotala sad. Tudi vaša kri, vas križanih, je uVe duše, zato so se brez skrbi tega obroča ni rešitve, zato so na- trdovratnost. Toda niti z besedico, p0gtenjb slovenskih Hudi. Pozablja- partizanska strojnica in krogle so bila maščevana. Iz svobodnih gozdov tavali v zidovju požgane Fojetove peril! puške proti vratom in čakali, uiti z vzdihom niso križani parti- te . te ubjbl samo tri, da pa žive ostro sikale po italijanskih morilcih, se je razlila partizanska vojska in se. zakurili slo si majhen ogenj, Italijani pa so se z brzostrelkami zam odgovorih. Nemo .so prenašali g, ^ y, tisoči, ki so priprav- Morali so pospešiti svoje morilsko pometla z zadnjim sovražnikom iz ,a katerem so sl zavreli nekaj tople korak za korakom približevali žrt- vse muke, le s pogledom polnim [• n- mageeva;ti nas Zapomnite si delo, morali so hitro končati. naše tako težko preizkušene domo- Po dolgem pohodu skozi širne vam Med ožgano zidovje se je na- mržnje so gledali svoje rablje. Ve- samo eno: Na naši zemlji se ne Im tako so molče umrli vsi trije vina... pevske gozdove so je bdi potrebni, tlačilo toliko fašistov, da bi bil vsak dali so, da ne trpijo samo zase, bost„ ^ d()1 ^„^1 slovenski partizani z gorečo ljubez- Naj slava večna borcem trem doni. zaradii ° natrtu’ 0dp0r .PadU *> v roke so- ampak tudi za svoje drage, za svo- VidJte moqodni zeleni gozd nad niijo v srcu do rodne grude in v spominu trajnem naj ostanejo S-t* »» M . sonc« „ že preko pl,- »e „ življu, JT3 »Sfjg* t napadli kak samoten oddeiak dneva, ko so z zvezanimi žrtVami bilo žal' dati življenj ra "tako vziti-Dvajsetletni Zvonko se je zamis- zapustili požgane Čačiče. Sli so sko- šene cilje. vratov3' Smrt faslzmu “ svobodo vestnega okupatorja. Ki. Bil je študent in sedaj, ko je zi požgane vasi in se naposled usta- S poslednjimi močmi sti’ gledali nil na pogorišču hiše svojega strica, vili v Plešcih. Tam so z mučenjem sonce, ki j e zahajalo za Kraljevi je bilo težko. Kadar je prišel nadaljevali. Krog njih se je znova vrh. Zavedali so se, da zadnjikrat Ig Ljubljane na počitnice, j s s svo- strnil obroč okrog 150 mož močnega gledajo ta prelepi košček slovenske vrstniki preletel vse košenice, italijanskega oddelka iin. vsak je za- zemlje, širni gozd — nezavzeto par-a katerih so cvetele narcise, nje povrstjo, brez izbire sredstev mlatil tizansko postojanko, od kjer se bo ' °Ve najljubše rože. Kje ja sedaj smrti zapisane žrtve, dokler niso za gotovo razlila svoboda. ta vas, na katero ga veže toliko le- onemogle. Potem so z zasliševanjem Zvonko je bil še vedno pri za-P. spominov ? Kje je njegov stric, nadaljevali in v Čopovi gostilni je vesti. Njegove misli so splavale k kie njegovi ostali rojaki ? Kam so bila izrečena smrtna obsodba. Zvon- materi in na tihem se je od nje za Jih odgnali nečloveški fašisti? Ni si ko ja priznal le eno: »Za slovensko vedno poslavljal. Spraševal se je, KOLEDAR znal odgovoriti. zemljo in narod se borimo, vi se kako bo prebolela njegovo izgubo, Sobota, 30. maja — Milica Čeprav je bil še mlad, sa je na borite na svojih tleh, za svojega!« saj je vedel, kako ga je ljubila. Rad Nedelja, 31. maja — Angela Ponedeljek, 1. junija — Radovan Napisal Jože Mrle Ilustriral Stane Jarm vadna pravljica«, 6. in 7. junija jugoslovanski film »Ne obračaj sa sinko«. Torek, 2. junija —Velimir Srada, 3. junija — Pavla Četrtek, 4. junija — Franc Petek, junija — Ferdo kojenec iz Bruhanje vasi 25, star 63 let. DOLENJA VAS Rodile so: Henigman Karolina, SODRAŽICA: 30. in 31. maja fran- gospodinja iz Rakitnice 22 — de- ooski film »Oče, mama, služkinja klico Anico; Koren Ana, gospodinja in jaz«, 6. in 7. junija ruski barvil z Grčaric 2 — deklico Nevo in Bojc ni film »Vesele zgodbe vojaka Frančiška, gospodinja iz Dolenje vasi Brovkina«. GIBANIF PRERIVAT STVA 112 - dačka Mirita. • LOŠKI POTOK: 31. maja mehiški itiANJL rnhoivALS IVA Umrl je Kos Bojan, otrok iz Do- film »Poslednja želja«, 7. junija LOŠKI POTOK lenje vasi 41, star 23 dni. italijanski film »Vila Borghese«. Rodila je Debeljak Marija, gospo- VELIKE LAŠČE VELIKE^ LAŠČE: 30. in 31. maja dinja iz Malega loga 56 — dečka Poročili so se: Juvane Jožef, kme- ameriški film »Kapetan ^ Kope-Janka. tovalec iz Zgončega 3, star 30 let nioka«, 6. in 7. junija češki film Umrla sta: Turk Milan, otrok iz in Škulj Ana, kmetovalka iz Ada- »Lažni car«. Reti j 76, star 3 mesece in Lavrič movega 6, stara 29 let. V Ljubljani DOBREPOLJE: 30. in 31. maja ita- Antonija, rojena Debeljak, socialna pa iSta se poročila Ciberle Janez, lijanski^ barvni film »Šentjernej- podpiranka iz Šegove vasi 26, stara strojni ključavničar iz Vodic pri noč«, 3. junija poljski film 86 let. ' Ljubljani, star 24 let in Lunder Da- »Kanal«, 6. in 7. junija ameriški SODRAŽICA rinka, zobna asistentka iz Dolnjih barvni film »Poslednji iz plemena Rodila je Rus Ivana, gospodinja Pod pol jan, stara 20 let. ■ ■ • iz Sodražice 35 — deklico Eriko. Umrla sta: Zajc Janez, osebni PONIKVE: 4. junija poljski- film _______ upokojenec iz Kneia 10, star 84 let , »Kanal«. , I u-x c, , in Oblak Angela roj. Rigler, go- KOČEVSKA REKA: 30. in 31. maja Poročili so se: Bahič Stane de- spodtaja iz Riglja pri Ortneku, sta- amenški -barvni film »Indijanski Iavec iz Ribnice 247, star 26 let m ra 76 ,let borec«, 3. junija ameriški film Ogrinc Marija, delavka iz Dan 10, KOČEVJE »Onstran V gozdu«, 6. in 7. ju- stara 25 let; Oražem Jože, delavac Poročili so se: Svetličič Albin niia ameriški barvni film »Prišel a Bf7!Ce,7’ StaJ" 28 jet Trdan strojni vozač iz Kočevja, Rudniki je iz Larami ja«. Aruca, delavka iz Jurjeviče 10, stara samski blok, star 30 iet in Sevšek PREDGRAD: 30. in 31. maja itali- 24 let, Čampa Janez, kmet iz Ota- Slavka, delavka iz Žal j n 2, stara 31 jQnslki barvni film »Verdi«, 6. in vic 9, star 28 let m Hočevar Ma- let: zibar Anton, mižairski pomoč- 7- juniJa mehiški film »Mladi Ju-roa poWa iz Lipovca 6, stara nik „ Kočevja, Reška c. 1^ star nc^«'A „ Jr- v,. ■ ,, 22 let in Jurjevič Ana, delavka z OSILNICA: 31. maja ameriški barv- V Ljubljani so rodila: Kranjec Vrha 2 stara 22 let. ra fillm »Robarta«, 7. junija ame- Danijele, delavka iz Ribnice 172 — Rodili sta- Zamedič Terezi la de- barvni film »Rihard Levje- dečka Draga; Ložar Anica, frizerska lavka z Mahovnika 28 - deklico »rčnK pomočnica iz Ribnice 43 - deklico Dragico; Čolnar Ida, gospodinja z BR0D NA KOLPI: 30. in 31. maja Nuško, Vesel Pavla, gospodinja iz Brega pri Kočevju 9 - dečka Bog- fllm >>D*’3 z °4«. 6. in 7. junija Ribnice — deklico Ivanko in Vider- dana ameriški barvni film »Dame in vol Angelca, trgovska pomočnica iz umrl je Šafar Jože, dela vic iz PotePuhi<<- - deklico Veroniko. Mozlja 10, star 31 let. ---------------------------------- je Gornik Angela, rojena Ribnice 37 Umrla Tanko, preužitkarica iz Žlebiča 36, KINO Izdaja In tiska ČZP »Kočevski tisk« stara 71 let. V Ljubljani je umrl JADRAN, Kočevje: od 29. do 31. v Kočevju. Urejuje uredniški od-Frainc Gorše, upokojenec iz Ribnice maja ameriški barvni film »V po- bor — Odgovorni urednik Matija 201, star 64 let. mladi življenja«, 3. in 4. junija Cetinski — Uredništvo in uprava italijanski film »Sedmi razred«, v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, DOBREPOLJE od 5. do 7. junija ameriški barvni telefon 3-89. Naročnina je 400 din, Poročila sta se: Andoljšek Alek- film »Jezdili so na zapad«. polletna 200 din in je plačljiva v sander, kurjač iz Trnja 2 pri Treb- SVOBODA, Rudnik: 30. in 31. maja naprej. Za inozemstvo je 800 din njem, star 26 let in Miklič Marija, nemški film »Podanik«, 6. in 7. oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Teti alavka s Ceste 64, stara 22 let. junija sovjetski film »Snežna kra- koči račun 600-713 Umrla sta: Hočevar Marija, roj. ljica«. 1-265 Kastelic, gospodinja iz Fodgore 9, RIBNICA: 30. in 31. maja franco- pri KB, podružnica za Kočevje. — stara 70 let iri Mlakar Anton, upo- siki mladinski barvni film »Nena- Poštnina plačana v gotovini. — II s«y A S slabo udeležbo smo razočarali pionirje VLOMI V KOČEVJU Od srede na četrtek je bilo vlomljeno!'V trgovino »Borovo« in hotel »Pugled« v Kočevju. Organi Ljudske milice so hitro odkrili vlomilca, ni bil nihče drugi kot njim dobro znani zlikavec Matija Kramar, delavec, star 19 'let, brez stalnega dela in bivališča. Hotel je priti predvsem do denarja, ker pa tega ni bilo, je odnesel kar mu je prišlo pod roke. »KRČMARICA« V PREDGRADU 17. maja so v zadružnem domu Predgradu gostovali člani igralske QgaretT preproge kT drugT stvari. 8. maja so ribniški pionirji pro- bili Ribničani vpdno v prvih vrstah, a™z'r\e on upancic« iz_ mi pre(j miirn tednom pa je vlomil v slavili 40-obletnico ustanovitve KPJ, ko je šlo za napredne stvari, je bilo 7' olciom.ievo kome ijo » rcm . gostilno »Rog« in restavracijo na ki so jo združili s proslavo 100-let- zato pričakovati polno udeležbo. To- ^niolina«. Dvorana J^bila^polna kolodvoru nice ustanovitve Rdečega križa, krat pa ni bilo tako. Zamislimo si n ” "’“"° ~ do zadnjega kotička. Vi niča n j so dobro zaigrali in želi zato živahno pohvalo. Sedaj čaka za zapahi na novo kazen. Čestitali smo tovarišu Titu Vedno sam si želela, da bi videla skati in Maršal je imel krajši govor, od blizu našega ljubljenega tovariša Dejal ja, da je sedaj -naša glavna Tita. Ta želja se mi je izpolnila, ko naloga učiti se, da bomo lahko iz-me je določila šola »Jožeta Šeška«, vrševali naloge, katere bomo nekoč Izvedba proslave je bila v rokah razočaranje naših pionirčkov, ko so naših prosvetnih delavcev, ki so šele okoli 8. ure, ko je bila napo- nalogo uspešno opravili. Proslava je vedana proslava začeli prihajati po- lepo uspela. samezniki v dvorano. Po četrturnem Prav zato, ker je bila proslava zakasnenju se je nabralo v dvorani tako lepo pripravljena, udeležba pa nekaj malega čez sto ljudi! Razum- nezadovoljiva, bi se rad obrnil na ljivo je, da so malčki zgubili dobro ribniško publiko, ki se ni potrudila, voljo in da hi pri polni dvorani da bi z obiskom nagradila vloženi verjetno zaigrali še mnogo boljše. trud naših pionirčkov in pionirk, ki Skozi ves program, od »Interna- ................... , ,, so izvedli vse točka proslave samo- oionale«, ki jo je zapel pionirski da bi zastopala kočevske pionirje v sprejeli od starejših. Nato smo m stojno. pevski zbor, ' pa do konca se je delegaciji slovenskih pionirjev, ki vsi po vrsti čestitali in mu izročili Lepo in originalno izdelani pla- vlekla kakor svetla nit slikovno so mu šili čestitat za njegov 67, roj-- darila, tovariš Tito pa je vsakemu kati so nekaj dni poprej- naznanili recitacijski orikaz Kriste Kmetove stni dan. Moram reči, da nisem bila dal roko. ribniškemu občinstvu, da bo pro- z Župančičevima »Z vlakom« in »Du- še nikoli tako srečna kot tedaj, ko Mariborski pionirji so mu .izročili slava 40-obletnice nekaj posebnega mo« ter pesmici »Drejčnikom An- sem to zvedela. velik album risb, pionirji iz^ Bohi- in originalnega. Malčki so hoteli d rejam«, »Veš poet svoj dolg«? pa Na pot smo odšli v sredo po- n ja pa .simbol alpinizma, okrašen ce- pokazati širšemu krogu, kaj in ka- zbornim petjem »Le vkup le vkup...« poldne. Peljali smo se z motornim pin. Tudi jaz sem mu izročila šo-ko so se naučili in kaj znajo. Skozi vse lepše in lepše slike pri- brzovlakom in smo v Beograd pri- pek vrtnic in mu čestitala v imenu Ob proslavah in akademijah smo demo do »Petindvajset nas ja .. .«, speli ob 10. uri zvečer. Drugi dan kočevskih pionirjev, za kar se je v Ribnici vajeni, da ja dvorana da končamo proslavo z zbornim zjutraj smo se zbrali pionirji iz vse toplo zahvalil. Partizana polna in to vedo tudi petjem »Lepo je biti v naši domovini država v Titovpm kabinetu. Kmalu Potem smo vsi skupaj odšli na naši otroci. Če vemo, da je ob- mlad«. Poleg 'prav dobrega nagovo- nato smo se vsi skupaj -odpeljali v vrt, kjer smo bili pogoščeni. Tovariš činstvo Ribnice napredno in da sti ra pionirja Nosana o pomenu Rde- Beli dvor. Tu smo bili sprejeti v Tito je prišel posebej k vsaki sku- ____________________________________Sega križa, ki ga je imel takoj na veliki, lepi dvorani. Pmi in se z njo pogovarjal. Usedel začetku proslave, smo gledalci imeli Nestrpno smo pričakovali tovariša se je tudi za našo mizo. Skupaj smo prijeten občutek, da 'so dali naši Tita in ko je vstopil, je kar za- zapeli pesmici »Mi se imamo radi« pionirji od sebe vse, da bi nam- pri- grmelo od ploskanja in vsi vprek pravili res lep kulturni užitek. smo klicali: živio naš Tito! Na nje-Levstik gova znamenja smo prenehali pl-o- POSREDUJEJO Pred kratkim sem bil v Ljubljani in sem na cestah videl miličnike, ki so imeli na levi strani bluze pripete črne tablice, na njih pa napisano z belimi črkami »Deutsch«, »English« in podobno. Čemu je to? E. P. Osilnica K nam prihaja vedno več tujcev in da bi ti vedeli, v katerem jeziku se lahko pogovorijo z miličnikom, imajo miličniki te tablice. __ * __ Sem velika ljubiteljica domačih in tujih popevk. Vem skoro zd sleherno popevko, kdo je skladatelj in kdo poje. Posebno všeč mi je popevka »Na pohorski livadi«, ne vem pa, kdo jo je uglasbil. Mi boste pomagali? M. B. dijakinja Bomo. Popevko »Na pohorski livadi« je uglasbil Milo Vitek. __ * __ Dobil bi fotoaparat iz inozemstva, pa ne vem, če ga ocarinijo in koliko bi moral plačati. H. C., Fara Po novi uredbi se ocarini vsako blago, ki se prinese iz tujine. Carina pa se -odmeri od vrednosti blaga. Fotoaparat pa je lahko vreden 2 tisoč ali 300 tisoč in ker ne navajate, za kak aparat gre, vam ne moremo dati točnejšega odgovora. __ * __ Veliko sem čitala o »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane« pa me zanimajo podrobnosti o tem, še posebno, če so se kdaj udeležile tudi tekmovalke iz Kočevja. Rada bi vedela tudi za njihove naslove. Manca P. Ribnica Podrobnosti o tem veličastnem nastopu najdete v dnevnih listih, o kočevskih tekmovalcih pa bomo v naslednjih številkah poročali o rezultatih in drugem. Za naslove tekmovalk pa se obrnite na TVD Partizan Kočevje. Proslava 40-1elnice KPJ v Banja loki Minulo nedeljo je bila v Banja popravili sedanje prostora, ki so z loki proslava 40-1-etnice KPJ. Proslavo je pripravila mladinska organizacija. V nabito polni dvorani je o pomanu in razvoju KPJ govoril predsednik SZDLJ občine Kočevje, Nace Karničnik. Naslednjo nedeljo pa se bo mladina udeležila mladinske proslave v Papežih in novim zakonom nacionalizirani. Volivci pa niso bili za ta predlog. in »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Želeli sm-o, da bi ostal pri nas še in še, pa je moral iti naprej, ker so ga vabile tudi druge skupine. Z vsako skupino se je tudi slikal. Pri Titu smo se zadržali ves dopoldan. V Beogradu smo si ogledali ša grobnice narodnih herojev na Kale-megdanu in živalski vrt. Popoldne pa smo se z avtobusi odpeljali na Tudi vprašanje pitne vode je treba Avalo. Tu smo si ogledali spomeniki začeti reševati. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 30. maja, od 7. do 12. ure in od Taborski steni. Poslali bodo tudi jg el o jg ure, trgovina »Preskrba«, posebno patru!x> s pozdravi s Struž- Trg svob0de. V soboto, 6. junija, ob nice. istem času pa ima dežurno službo V Banja loki so ta dan imeli tudi trgOVjna »Špecanijja«, Roška cesta, zbor volivcev, na katerem je bil tudi predsednik občine. O družbenem planu občine pa je poročal odbornik Miha Delač. Domačine ja zanimalo, koliko sredstev bo za te kraje. Zaenkrat je 700 tise din za elektrifikacijo. Volivci so želeli zvedeti, kako bo z gradnjo šole. Kmet j a so prispe- leta 1953. Naslov vali že nekaj lesa, postavili so te- niča melje, sedaj pa pravijo, da zaradi pomanjkanja denarja šole ne bodo neznanemu junaku. Hitro je minil dan in v jutru drugega dne smo se vrnili v Ljubljano. Srečanja s tovarišem Titom je bilo moje najlepše doživetje. Irena Bončina, učenka VI. b raz. osnovne šole »Jože Šeško« v Kočevju OBJAVE gradili. Po mnenju občine naj bi čevja, v celoti ali delno, tudi samo PRODAM zemlja. Vse informacije pri tovarišu Ugodno prodam enostanovanjsko Millerju, Zavod za socialno zavaro-d-ruži-nsko hišo v Ribnica, dograjeno vanja v Kočevju. v »Trafiki« Rib- — * — Ugodno prodam samsko spalnico — * — iz mehkegg lesa. Naslov v upravi Naprodaj je posestvo v bližini Ko- lista. Prodaja hiš Občinski ljudski odbor Kočevje bo na javnih dražbah iz sklada splošnega ljudskega premoženja prodal 30 stanovanjskih hiš. Dražbe bodo v dneh: 3. junija za vasi: Stara cerkev — hiše št. 11, 22, 30 in 38 ob 7. uri, Gorenje št. 1 in 14 ob 9. uri, Koblarji št. 32 in 36 ob 11. uri, Dolnje Ložine št. 7 in 9 ob 13. uri in Gornje Ložine št. 3 in 13 ob 15. uri; 4. junija za vasi: Šalka vas hiša št. 24 ob 7. uri, Željne št. 24 in 43 ob 8. uri, Klinja vas št. 7 in 15 ob 10. uri, Dolga vas št. 56 in 68 ob 13. uri in Črni potok št. 5 in 18 ob 15. uri in 5. junija za vasi: Koprivnik hiše št. 10, 21, 29 in 36 ob 7. uri, Nemška loka št. 8 ob 10. uri, Spodnji log št. 11 in bivše župnišče ob 11. uri in Polom št. 2 in 16 ob 14. uri. Vsak interesent mora pred dražbo položiti 10 % kavcijo ocenjene vrednosti hiše. Predsednik ObLO Kočevje Janez Rigler ČESTITKE Dragemu možu -in atku Lojzetu Veselu v Ljubljani želijo vse najboljše za rojstni dain žena Marija, hčerkica Jelka in mama. __ * __ Dobri skrbni mami Angeli Samec iz Podpeči želijo za praznovanj 3 še mnogo zdravih in srečnih let hvaležne hčerke, zetje in vnučki. Enako želijo tudi Eli Šporar iz Smuke mama in sestrice. OBVESTILO Cenjene stranke obeščamo, da naj dvignejo popravljena čevlje, ki so biii prineseni od leta 1957 do danes, v roku enega meseca. Lastnikom, ki jih ne bodo dvignili v navedenem roku po tem času več ne odgovarjam za ta stvari. Žnidaršič Alojz, »Čevljarstvo« Kočevje, Trg svobode 39 PREKLIC Obžalujem beseda, ki sem jih izrekel 25. maja organom Ljudske milice. v . Stane Trdan, Kočevje Na podlagi L- in 2. člena Odloka o izvedbi razpisa za vpis v I. razred gimnazij in strokovnih šol objavlja ravnateljstvo gimnazije v Kočevju po sklepu šoldkega odbora gimnazije , Razpis za vpis v I. razred gimnazije v Kočevju 1. V šolskem letu 1959 1960 se lahko vpiše v I. razred gimnazije v Kočevju 75 dijakov. 2. Pogoji za vpis: vpišejo se lahko učenci, ki so uspešno dovršili VIII. razred osnovne šole ali IV. razred nižje gimnazije. 3. Rok za oddajo prošenj: s 30 din kolkovane prošnje je treba poslati ravnateljstvu gimnazije v Kočevju do 20. junija t. 1. Prošnji je treba priložiti: a) rojstni list; b) spričevalo ali dijaško knjižico o dovršenem VIII. razredu osnovne šole ali IV. razredu nižje gimnazije; c) mnenje vodstva šole o kandidatovih sposobnostih in nagnjenjih. 4. Vpisovanje: prijavljenci, ki bi n e bili sprejeti, bodo o tem takoj obveščeni. Vsi ostali se pa vpišejo osebno v soboto, dne 27. junija od 8. do 12. ure dopoldne v gimnaziji v Kočevju. S seboj naj prinesejo kolek za 30 din. Ravnateljstvo gimnazije Obvestilo ZA VOJAŠKE OBVEZNIKE IN NABORNIKE PRIJAVLJENE V OBČINI KOČEVJE Po razpisu Uprave vojnega odseka Ljubljana se bodo pričeli letošnji nabori v občini Kočevje: Dne 26. junija 1959 ob 7. uri v Šeškovem domu bodo pregledani vsi obvezniki starejših letnikov, ki v zadnjih letih na naborih niso bili sposobni. Istega dne bodo pregledani vsi začasno prijavljeni naborniki, ki so na sezonskem delu v območju občine Kočevje — matičnega urada Kočevje, Kočevska Reka in Predgrad. Od 9. ure dalje bodo lahko prišli na pregled tudi vsi vojaški obvezniki, rezervni oficirji in podoficirji, ki želijo biti okategorizirani za nadaljnjo oceno sposobnosti v JLA. Zato obveščamo vse vojaške obveznike, ki želijo biti pregledani, naj pridejo 26. junija 1959 od 9. ure dalje v Šeškov dom. Posebnih pozivnic ne bodo prejeli. Vsak vojaški obveznik, ki želi, da ga pregleda naborna komisija, naj prinese s seboj vojaško knjižico in zdravniške izvide, ki jih ima ali pa naj jih dobi do 26. junija od zdravnika, pri katerem se zdravi. Dne 27. junija 1959 ob 7. uri zjutraj bo v Šeškovem domu nabor za vse mladince rojene leta 1940, ki so stalno prijavljeni na območju matičnega urada Kočevje, Kočevska Reka in Predgrpd. Vsak mladinec mora prinesti s seboj knjižico predvojaške vzgoje in osebno izkaznico. V kolikor se počuti bolnega, naj prinese zdravniški izvid zdravnika, pri katerem se zdravi. Tisti mladinci, ki so edini hranilci družine, morajo prinesti potrebne dokumente in bo komisija tem takoj določila enoletni vojaški rok. Dijaki in študentje pa naj prinesejo prošnjo in potrdilo iz šole, da jim bo komisija takoj odložila vojaški rok za časa učenja. Dne 29. junija 1959 bo naborna komisija uradovala v sedežu krajevnega urada Vas-Fara v osnovni šoli. Vsi vojaški obvezniki, rezervni oficirji in podoficirji iz območij krajevnega urada Vas-Fara in Osilnica se lahko priglasijo naborni komisiji zaradi ocene sposobnosti za vojaško službo. Podrobna pojasnila in navodila lahko prejme vsakdo na Odseku za narodno obrambo Občinskega ljudskega odbora Kočevje. Iz pisarne Odseka za narodno obrambo ObLO Kočevje SPOMINSKI DNEVI V juniju 1933 je izšla prva številka »Celice«, organizacijskega vestnika Pokrajinskega komiteja za Slovenijo. V juniju 1940 je bila nad Zalogom pri Ljubljani prva konferenca KPS; izvoljen je bil nov CK KPS. 1. in 2. junija 1941 je bila v Ljubljani partijska konferenca. 1. junija 1924 je bil v Trbovljah oborožen spopad med komunističnim delavstvom in fašistično Orjuno. (Fašisti so bili poraženi). Alojz Komerički Partija je bila močnejša O tekstilni stavki leta 1935 v Kočevju Zakon o zaščiti delavcev, je bil ki je bil zaposlen v tovarni je bil zares lepo napisan, vendar se ga naravnost obupen. V tkalnici je mio po zaslugi domačih parazitov in to- mnogo delavk zaposlenih iz tako varnarja samega niso držali. Tako imenovanih vrst pol proletarcev m na primer je § 10 določal, da se pravih kmetov, ki so v tovarni de-vsako delo čez 8 ur dnevno plača lale samo s tem namenom, da so se s 50 °/o pribitkom na normalno doma odtegnile poljskemu delu, ki plačo. Nadalje je § 219 obrtnega je vsekakor bolj naporno kot to-zakona določal, 'da se delavcu v slu- vamiško in da so si mesečne za-čaiu bolezni za prvih 7 dni plača služke shranjevale — kar so tudi polna običajna plača itd. § 220 istega lahko storile, ker so imele celotno zakona, je določal, da se delavcu oskrbo brezplačno doma. Te delavke, plača odškodnina za čakanje na de- So od doma nosile inozemskim moj-lu ki ga povzročajo razne napake, strom jajca, piščance, maslo, klo-okvara na stroju, 'pomanjkanje su- base, šunke in podobno, samo da rovin itd česar delavec ni sam za- bi dobile dobro prejo na statve, krivil — § 221 istega zakona pa je Jasno je, da so inozemski mojstri določal, da se delavcu, ki je bil za takšne usluge vedno dodelili pozvan na orožne vaje, izplača plača dobro prejo, ki se ni trgala. Slabo normalnega zaslužka štirih tednov, prejo pa so prejeli tisti ubogi de-To je le nekoliko važnejših členov lavci in delavke, ki niso imeli kaj zakona o zaščiti delavcev. Namesto, prinesti mojstrom. Delo je bilo pla-da til jih podjetnik upošteval je čano P° akordu od metra. Razum-izigravai oz. uvajal svoje lastne za- ljivo je, da je bil zaslužek pred-kone v obliki vsakodnevnih denar- vsem odvisen od dobre preje, od nih kazni, ki so bile delavcem pri samega mojstra, da je hitro popravil izplačilu plač odtegnjene od že tako okvaro na enem izmed strojev, ki nesramno majhnega zaslužka,. jih je običajno imel vsak tkalec Položaj zaposlenega delavstva — 3 do 4. L ^ „ .. tako imenovanih pravih proletarcev, Plače so bile v vseh oddelkih v tovarni zelo nizke, predvsem Pa v tkalnici, kot sem že omenil. _Po preteku brezplačne 14-dnevne učne dobe je delavec prejel po 50 para kasneje po 1 dinar do 1.50 na uro, a največ do 2 dinarja. (Povem naj, da je takrat pol kg kruha stalo 2 dinarja). Pri akordnem delu pa pro-1 starci-delavci še teh zneskov niso zaslužili. Mimogrede naj omenim le-to, da so delavci na rudniku zaradi negativne konjukture na tržišču, delali le po tri dni v plačilni periodi, t. j. v 14 dneh, mesečno v celoti po 6 do 7 dni. Od tega 6 do 7-dnevnega zaslužka je šlo polovico za razne odtegljaje: prispevek za socialno zavarovanje, bratsko sklad-nico in slično. Ostanek zaslužka pa ni mogel zadostovati za preživljanje številne družine, zato je tudi vsa mladina z materami iskala zaslužek v tej tovarni, katera je predstavljala tisti pravi proletarski in revolucionarni del delavstva. Kljub zaposlitvi celotne družine niso bili prejemki zadostni za najnujnejše potrebe družine. Kako neki naj bi bili? Naj navedem la en primer: delavka Jurc Antonija je prejela za 14-dnevno akordno delo 21 dinarjev (enaindvajset) ! Nešteto je bilo primerov, ko je delavka za 14-dnevno dalo dobila plačo izpod 100 dinarjev. S kakšnim gnevom je mati — delavka prevzela takšno plačo, s katero je morala preživljati več člansko družino, si lahko mislimo. Inozemski mojstri, so imeli vse prej kot človeški odnos do naših delavk. Če je prišla delavka prosit mojstra, da ji popravi okvaro na stroju, jo je ozmerjal z raznimi priimki — kamela, afna, k... a, kaj si delala, da je stroj pokvarjen? Bili so tudi primeri, ko je mojster za že odhajajočo delavko vrgel razno orodja. Že na tako male zaslužke so se izrekale razne denarne kazni in odpusti delavcev so bili stalen pojav. Zato ni bilo nič čudnega, da so se večkrat zbrale manjše skupine delavk pred tovarno in da so napravile manjše izgrede. Bolj pogumne in obupane so šle v pisarno in zahtevale svoje pravice. Takšni neorganizirani in neenotni nastopi delavcev so imeli vedno za posledico odpust. Tako sta bila leta 1932 med drugimi odpuščena iz tovarne tudi dva aktivna komunista Erker Ivan in Kralj Vinko, ki kasneje kot tukajšnja domačina sploh nista več do/bila redne zaposlitve. Delo sta dobila le pri javnih delih, ki so bila finansirana iz sklada za brezposelne, v katerega so morali plačevati določen procent od svojega zaslužka zaposleni delavci. Partijski komite je budno sprem- ljal vsa dogajanja v tovarni in je v mesecu aprilu leta 1933 sklenjl, da se mora za vsako ceno zaposliti v tovarni določeno število komunistov in prevzeti funkcije delavskih obratnih zaupnikov, nadalje prevzeti funkcijo sindikata ter jo podrediti upravljanju in načelom Partije. V nadaljnjem je bilo treba izvesti mezdno gibanje z namenom, da se tu zaposlenemu delavstvu izboljša njegov težki socialni položaj in predvsem, da se dvigne pri delavstvu na območju Kočevja politična in revolucionarna zavest na tako višino kot je bila v letih 1919 do 1923. Na podlagi sprejetih sklepov smo sklenili, da temeljito obračunamo z izkoriščevalskim tovarnarjem in s socialpatriotskimi voditelji, ki vsa leta v tovarni niso ničesar storili v prid delavstva. V letu 1932 je bil od takratnih delavskih obratnih zaupnikov pozvan v Kočevje član delavske zbornice iz Ljubljane — Kopač, da z delavskimi zaupniki intervenira pri tovarnarju zaradi neznosnega stanja v tovarni. Prišel je v Kočevje in se sestal z delavskimi zaupniki na dvorišču tovarne. Pustil j'e delavske zaupnike pred pisarno, sam pa se je šel dogovarjati. Kaj se je v pisarni za zaprtimi vrati dogajalo, sl lahko mislimo. Ko je Kopač prišel ven, je zbranim zaupnikom pove dal: »Sedaj sem pa tovarnarju P°' vedal kar mu gre. Pbvedal sem neUi da ni noben šef, temveč da je navaden direktor^ polomljenega cirkusa.« Nato je še dostavil, da b° t° zaleglo In da se bo stanje za def lavce izboljšalo. Z veliko "naglico s« je na hitro poslovil in odšel na vlak’ Da se s takimi intervencijami stanje delavstva lji izboljšalo, je ve* kot jasno. Za izvršitev danih nalog, ki j'j! je postavila Partija, sta stala pr 3° nami predvsem dva problema, i** sicer: prvič, kako zaposliti v tovarni določene tovariše — komuniste; drugič, v kakšnem razdobji pripraviti one polproletarske >n kmečke delavke in delavce do teg^ da se vpišejo v strokovno organizacijo. Predvsem se nam je zde prvi primer najtežavnejši, vendar se nam je posrečilo z raznimi zvezami in priporočili zaposliti se ■ tovarni in to vsem članom, ki ® bili za to določeni. Bili smo tak razvrščeni na različnih delovni mestih, da si tudi partijski komi ni mogel želeti bolje. Tako je Dv na primer Deržek Jože zaposlen barvarni, Marinč Tone je kot zid spadal h kotlarni, Tomšič Ludv pri zunanjih delih, Badanjak Fra J in jaz v tkalnici. (Se nadaljuj®!