Oce breižšCne oddafe umrl. V starosti 63 let je podlegel 20. julija v Rimu srčni kapi Guglielmo Marconi, katerega lahko imenujemo očeta danes tolikanj upoštevane brezžične oddaje, brez katere si modernega prometa z letali niti predstavljati ne moremo. Rajni se je rodil 25. aprila 1874 v Grifonu pri Bologni na Italijanskem. Že kot dijak se je lotil z vso vnemo raziskovanja brezžičnega brzojavljanja. Po dolgotrajnih poskusih mu je uspel prvi brezžični brzojav leta 1895, in to seve na zelo kratko razdaljo. Leta 1896 mu je Angleška patentirala njegovo izredno iznajdbo. Leta 1899 je poslal brezžično brzojavko preko tako zvanega »Kanala« ali morja med Anglijo in Franei.io. Leta 1901 .1e že brzojavil brezžičnim potom preko Atlantskega Oceana. Kakor hitro mu je brezžični izum povsem uspel, se je čisto posvetil izboljšanju aparatov za brezžično oddajo. Naselil se je za dalje časa na Angleškem, kjer je osnoval brzojavno družbo. Za številne izume je prejel leta 1929 Nobelovo nagrado. Italijanska vlada ga je imenovala za senatorja in zadnja leta je bil častni predsednik italijanske kademije znanosti in italijanski kralj mu je podelil plemenitaški naslov. Po vojni se je največ bavil z uvedbo brezžičnih oddaj na kratke valove. Na svoji jahti (ladji) »Elektra« je preizkušal svoje izume. Njegovo ime je spet zaslovelo, ko je pred leti s svoje jahte prižgal na svetovni razstavi v Melbourneju v Avstraliji vse luči in s tem tako rekoč razstavo otvoril. Marconi je zgradil tudi posebno radijsko oddajno postajo za Vatikansko državo. Časopisje naglaša, da je Marconi slutil smrt. Sv. oče Pij XI. izjavlja, da je bil Marconi v eoboto 17. julija pri njem v avdienci brez posebnega razloga. Prosil je le papeža za blagoslov njemu in njegovi rodbini. Papež je mnenja, da je veliki mislec in iznajditelj Marconi predvidel, da bo kmalu umrl in ga je ta slutnja nagnila, da je prišel k njemu po slednji blagoslov. Sv. očeta je zelo dirnila vest o njegovi smrti. Po državnem tajniku kardinalu Pacceliju ie izrazil sožalje itali.ianski vla- di, znanstveni akademlji in rodbini blagopokojnega. Truplo Marconija so takoj po «nrti prepeljali v Farnesino, kjer je sedež ltalijanBke akademlje znanosti, dne 21. julija pa so prepeljali truplo v neko rimsko cerkev, kjer te ostalo do 22. julija, nakar so ga prepeljali 23. julija v Bologno, kjer so ga pokopali z vsemi častmi. Pogreba v Rimu so se udeležili razni inozemski odličniki, zastopnlki italijanske vladarske hiše in tudi sam Mussolini. St. Janž na Dravskem polju. Bog Je poklical k sebi Romana Sel. Huda bolezen ga Je že dalje fiasa mučila ln ga 17. Jullja reSlla vseh muk. Bil je globoko veren in ae nikdar nl sramoval pokazati avojega mišljenja. Proti vsakemu Je bll dober in pošten. Vsa okolica ga je poznala ln edaj žaluje za njim. Bil je odbornik obfilne ln dolgoletni član gasilnega društva 6t. Janž. Rajnemu večni mlr, preoatalim naše sožalje! Hajdina. Dne 19. Julija j€ bil na Hajdinl k VeCnemu počitku položen cerkveni ključar Janez Pal Iz Draženc. Sveto mašo zadušnico za blagega pokojnika je pel domači g. župnlk, sprevod na pokopališče pa je vodil g. dekan, ptujski prošt Ivan Greif. Aaistirala sta pri vaej žalni Bvečanoati g. gimnazijaki profesor Cajnkar in kapuclnskl pater Inocenc. Vernega ljudstva se Je nabrala ogromna množica, da je z molitvijo ln cvetjem tolažila žalujoče sorodnike. V Palovi hlSi bo imell naročene samo dobre liste, kakor »Glasnik«, »Slov. go3podar« ln druge, ker Je rajni gospodar modro vodil avojo družino k Caanl in večni sreči. Ravno radl tega pa Je tam pesem blla doma in veselje, kakor malokje. Izmed božjih poti pa Je Pal najrajši obiskoval leto za letom Sladko goro ter bodril tudi druge k temu romanju. Zdaj pa je poromal sam na rajske livade. Domače prosvetno društvo se je na seatanku ženske zveze hvaležno spominjalo neutrudnega društvenega delavca Pala, ki tudi avojim c^rokom nikoli nl branil v drustveni dom k pouku in zabavi. Tudi cerkveni pevski zbor lma ravno v Palovih otrokih osem članov, sin Anton pa je organiat. Cela hajdinaka župnija pa fle vidovska boata ohranili vrlega moža, moža molitve In dela, Janeza Pala, v najlepšem apominu. VeUki iznajtlitelj G. Marconl t