The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki pif^OLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JULY 14, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 165 IILB) GRADI \t NA OTOKU HaCOLANDU T novega kršenja razce-•"ane versajske mirovne pogodbe je obdolžil Nem-^'^gleški zunanji pod-Woik Cranbourne. — Lord Craubor-ijj' ? v angleškem zu- Ted^n je včeraj h{j(joi?° zbornico odprto T^posevelt in gospodarsko - socialna zaščita ameriškega ljudstva Predsednik pravi, da je bila osebna varnost mas ameriškega ljudstva ideal njegove administracije v preteklosti in bo ostala tudi v bodočnosti. nacijsko Nemčijo nove žp / , . "'"-'J" ^irovne L poteptane Ta h; P%odbe, namreč da 0Wku]3d&> 'ournei^^®™ morju. Cran-'iln „« 1 da se je napra- o, j ^ poizvedb dogna- >^vern^ skalnat otok v li dog(j^ '^orju, ki sam na sebi 'Osti v JG pa velike važ- ;ledu ^°|^°r8ko - vojaškem po-ija, ]jj . (^8,nja cesarska Nem-a sm, 2 Anglijo tekmovala ega doW se je i na y 23-vedala ter zgradi- « 12 b t mogočne utrd- reiiiiia^ železa ter jih o- bra. popovi najtežjega ka-otoka je 'lavnega ^ ^ °zirom na varnost nemškega pomorske-- '^aZje na 3. str2 V pjjljp 'ojak utonil M kopajj- zvečer ob 9:30 je y Zaga ^ jezeru utonil Stan-['(ijoč na^R^^"^ šele 19 let, 4a-taj zapu^v Saranac Rd. Tu-'Ouisa žalujoče starše "OUlsa ip ■^'^na Žagar, brate Alberta in se-ov. ^ r ter več sorodni-je bil v Clevelandu. jen in povsod priljub- ruštva i^®tovan. Bil je član : K s Jutraj j , . vrši v četrtek Marije v žalosti v cerkev arija ^ ^^°vzete ter na Cal-'°Si"ebnJ^ opališče pod oskrbo 'inovi. ^ z&voda Jos. žele in lučni J® po kratki mučni traj je po kratki bolnici u v University 'Ujoč Mlač, sta- tar 6q j ^^229 Saranac Rd. in Ujočo zapušča ža- ^elixa_ Mary in otroke Gč ° in Daniela ter ' ^ bil v T Rojen I ^'"i'norsk pri Divači na 'fata in zapušča 1 tieriki • sorodnikov. V A-%an 30 let in bil je rreb ' ^®-Prej št. 5 SNPJ. Po-faj ig o vršil v petek zju-^ele i^ pogrebnega zavoda Jos. ' E. 152 St.. ' . i_j^ Vnebovzete na I ^^PaligAp "a Calvary po- f ^■ I i Pevak. Slavčki ^0 Vrgjj^ "Slavčkov" se bo-^ v sredo namesto ^ošljgi- Starši so prošeni da ^^jajn _ ^^ke točno k pevskim Kne. ^f'edo ob 10. uri dopol- , dr. Jadran aran» ^ ^ "moškega zbora "Ja-pridejo nocoj ob 7. Delavski Dom na °®tini{g ^■' bodo peli ža- Habjan ^Gil v 8,..J Habjan se bo ^ "" zjutraj iz zavoda Jos. žele in HYDE PARK, N. Y. (Pred-j'sednikova letna rezidenca.) — Stoječ na verandi neke farmske hiše je predsednik Roosevelt v soboto popoldne ponovil obljubo, da bo njegova administracija nadaljevala z delom za gospodarsko - socialno zaščito ameriškega ljudstva, obenem pa je izrazil željo, da bi se na splošno pojavilo več lokalnega zanimanja za vlado dežele. Tekom svojega govora se je predsednik dotaknil tudi silne suše, ki pustoši kraje na ameriškem zapa-du in severozapadu ter izjavil, da ni dolžnost vlade samo obdržati žrtve suše pri življenju, temveč da tudi ukrene potrebne korake v pogledu njihove bodočnosti. Roosevelt je omenil dozidavo velikanskega Triborouškega mosta v New Yorku, ki je stal 64 milijonov dolarjev in katerega je soboto dopoldne svečano otvo-ril ter primerjal ta projekt z mnogo manjšimi projekti, ki jih je podvzela zvezna vlada v raznih krajih dežele. Povedal je poslušalcem o neki občini na Srednjem zapadu, ki šteje 400 ljudi in kateri je zvezna vlada postavila novo šolo. "Ti ljudje so prav tako ponosni na svojo novo šolo, kakor Newyorčani na svoj novi most'*, je dejal predsednik ter pristavil, da dočim predstavlja novi most velik uspeh, pa niso zmerom velika pod-vzetja, ki štejejo. Roosevelt je tudi izrazil prepričanje, da vedno več ljudi se o-zira na socialne potrebe naše dežele ter nadaljeval: "Osebna varnost ljudskih mas je bila naš ideal v teh letih (njegove administracije) in bo ostala tudi v prihodnjih letih, ker ljudstvo bo zahtevalo, da se ta ideal obdrži in da se čim prej doseže njegovo uresničenje." Predsednik ima v načrtu tritedenske počitnice, ki jih nastopi ta teden. Odpeljal se bo na morje na svoji jahti Sewanna ter ostal na morju prihodnja dva tedna. Tekom otvoritve newyorske-ga mostu pa je Roosevelt med drugim dejal: "Med nami jih je še vedno nekaj, ki se, zavestno ali podzavestno, upirajo neneho-ma dnevnemu napredku zado-ščevanja modernim potrebam. Toda večina izmed nas je voljna priznati izpremembo ter delovati v tej smeri." POSKUSEN UMOR PRIČE PROTI RAKETIRJEM WASHINGTON, — Dva moška sta v nedeljo zjutraj vdrla v hotelsko sobo Jeane Costello, glavne priče proti glavarju new-yorške prostitucijske gange Charlesu Lucianu in njegovim pajdašem, ki so bili za svoje aktivnosti poslani za zidove, jo delj časa "mučila, potem z noži zarezala v njeno kožo črki "C in L" in številki "3-12", nato pa odprla kurilni plin ter bežala. Klic po telefonu je privedel policijo, ki jo je našla nezavestno. Domneva se, da se gre za čin maščevanja od strani članov Lucianove tolpe. Policija je u-vedla obsežno preiskavo. Dekle je zbežalo iz New York, v Washington iz strahu pred maščevanjem. Avstrijska neodvis-nost neprizadeta- Schuschnigg: —-t Dogovor z načijsko Nemčijo ne pomenj, pravi avstrijski kancelar, da bo Avstrija prisiljena stopiti v kako vojaško zvezo. Smrtna nesreča pri zabavi Včeraj so imeli domačo zabavo na vrtu pri hiši prekmurskega rojaka Jurija Gostana na 1587 East 26th Street, kjer so se zabavali s tem, da so kazali drug drugemu izvežbanost v skakanju in gibčnosti. Pri tem je George Gostan padel tako nesrečno. , tilnik, nakar je kmalu potem umrl. Rajni je bil star 42 let in doma iz Prekmurja. Bil je v drugič poročen pred letom dni in zapušča soprogo Agato in dva sinova, 11-letnega Štefana in 9 let starega Georgiea. Spadal je k S. D. Z., štev. 55. Čas pogreba bo naznanjen jutri. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Gr-dina in Sinovi. V Torontu primanjkuje krst za žrtve vročine DUNAJ. — A VSI; i jski kancelar Schuschnigg je izjavil včeraj z ozirom na prijateljsko pogodbo, katero je i%go\ a vlada sklenila s Hitlerjem, da ta pogodba nikakor ne j^ineni, da se je Avstrija odrekla najmanjšemu delcu svoje ne:)dvisnosti in da se v nobenem f/iufaju ne bo dala v kako zvezq vojaškega značaja. On pravi /ia ta pogodba ne pomeni nič več in nič manj kot enostavno vzpostavitev normalnih odncjgajev med o-bema državama, ki so bili zadnji dve leti zelo napetega značaja. "Dokler se ena država vmešava v notranje zadeve druge države", je dejal Schuschnigg, "se seveda ne more pričakovati, da bodo vladah med njima prisrčni odnošaji. Taka situacija je onemogočila pokojnemu Engelbertu Dollfussu dosego normalnih odnošajev z Nemčijo. Tiste dni nemška vlada ni hotela nehati hujskati in podpirati avstrijskih nacijev." Napetosti so pa z novo pogodbo odpravljene, pravi Schuschnigg. Glede vprašanja^ restavracije Habsburžartov j(^'3cha8ehnigg dejal, da zaenkrat bo treba še čakati. Odločno nasprotovanje Male antente zaenkrat ne dovoljuje, da bi se to vprašanje prineslo dokončno na površje. Vprašanje seveda je, koliko resnice je v njegovih besedah, kajti kupčija, pri kateri je imel tudi Mussolini veliko besedo, v njenih potankostih še ne bo tako kmalu jasna. Townsendovci hladni napram "tretji" stranki Organiziranje nove politične stranke ali koalicija z Cough-lin-Lemkejevo union-stranko, ni na programu Townsendove konvencije, ki bo otvorjena jutri v Clevelandu. Definitivno izjavo o tem je podal v soboto Gil-mour Young, narodni tajnik Townsendovega gibanja za starostno pokojnino. Young je de jal, da vodstvo nima nič takega v mislih in da bodo v tem pogledu (kakopak!) odločali delegati. Le kdo jih bo vprašal, kaj bi sami napravili? V bolnici Mr. Max Gerl, 18613 Kewa- nee Ave., je bil operiran v St. A-lexis bolnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Nahaja se v sobi št. 242. Listnica uredništva NN — Lista državljanov je bila priobčena v listu 15. junija. CLEVELAND. — Nobenega upanja ni, da bi vročina v Clevelandu danes popustila. Tako poroča zvezni vremenski urad v Clevelandu, ki napoveduje za danes jasno in še toplejše vreme. Toplomer je včeraj dosegel 94 stopinj vročine. Iz Toronta v Kanadi poročajo, da vročina tako naglo mori ljudi, da je začelo pogrebnikom primanjkovati krst in si jih morajo sposojati od pogrebnikov v drugih mestih. Najeti se je moralo dodatne grobokope, da se izkoplje dovolj grobov za žrtve vročine, katerih število v Kanadi je že blizu 500. V Detroitu, kjer vr-očina umori približno eno osebo vsakih deset minut, je začelo primanjkovati prostora za mrtvece v mrtvašnicah. Dr. W. D. Ryan, glavni zdravniški preglednik, je izjavil, da že šestnajst let ni videl kaj sličnega. Neki pogreb nik pa je dejal, da pogrebniki v Detroitu že niso imeli toliko dela, odkar je obiskala mesto in-fluenčna epidemija 1. 1918. Enako so prenapolnjene bolnišnice s pacijenti, katere je premagala vročina. Zelo prizadeta je država Michigan, kjer je doslej umrlo za posledicami vročine že 390 oseb. V Ohiju je doslej stisnila 136 ljudi. Sirom Združenih držav je umrlo vsled vročine že 1,821 oseb. Republikanci in kontrola zveznega kongresa WASHINGTON. —- Vodilne glave v republikanski stranki so pretekli teden pripravile načrt, katerega cilj je republikanska osvojitev kontrole v obema kongresnima zbornicama, kar pomeni, da je treba iztrgati demokratom nad sto sedežev, kar pa ni nobena šala in bo najbrž o-stalo zaenkrat pri načrtih in željah. Politični opazovalci v Washingtonu so namreč mnenja, da se republikancem ta njihov načrt ne bo posrečil, ker se kaj takega, namreč, da ena stranka izgubi toliko sedežev, le malokdaj pripeti pri volitvah. Tudi, ako bodo republikanci zelo napredovali, bodo demokrati skoro gotovo obdržali kontrolo v nižji kongresni zbornici. V zvezni senat pa bo letos voljenih 35 senatorjev. Sedaj zavzemajo te sedeže 22 demokratov, 12 republikancev in 1 farmar-laborit. To pomeni, da bi demokrati obdržali kontrolo v senatu s pomočjo nerepublikan-cev tudi če bi izgubili teh 22 sedežev, kar pa nikakor ni verjetno. V sedanjem senatu so namreč imeli 68 sedežev, republikanci 23, dva sta zavzemala farmar-laborita, en senator je pa progresivec. Demokrati bi potem imeli točno polovico sedežev in farmar-laboritski senatorji bi potem igrali vlogo jezička na tehtnici, ki se bi nedvomno nagnil večkrat k demokratom kot republikancem. Liga protestira proti odslovitvi inozem-cev pri WPA Iz urada clevelandske podružnice Lige proti vojni in fašizmu poročajo, da je eksekutivni odbor podružnice, ki reprezentira okrog 30 tisoč članov in 67 pridruženih strokovnih unij, bratskih podpornih organizacij, cerkva, mladinskih in kulturnih organizacij, naslovil na admini- j stratorja zveznih javnih del PWA Hopkinsa protest proti nameravani odslovitvi sto in dvajset delavcev pri PWA zaradi tega, ker niso ameriški državljani. Clevelandski ligin odbor je prepričan, da je ta odredba odločno fašističnega značaja in da napeljava vodo na mlin fašističnih propagatorjev, ki hočejo naprtiti krivdo za vse ekonomske neprilike dežele na tuje-zemce in tujerodce in bi radi, da bi se jih v masah deportiralo. Dalje izjavlja resolucija, da je ta odredba administratorja PWA nečloveška in neameriška in da bo imela za posledico, da se bo itak preobloženi delavski trg še bolj napolnil z obupanimi družinskimi hranitelji v skrajni potrebi, ki bodo pripravljeni delati za vsako ceno in s tem spodbijali obstoječe mezde in bodo v skrajni sili tudi pripravljeni za stavkolomsko službo. Odbor apelira na administracijo javnih del, naj omenjeno odredbo ponovno premisli in u-makne. Resolucija je bila poslana poleg Hopkinsu tudi delavski tajnici Perkinsovi, predsedniku Rooseveltu in tajniku vseh lokalnih unij v Clevelandu. Obenem poročajo iz cleveland-skega urada lige, da se bo na nedeljo dne 9. avgusta zaključilo narodni protivojni teden z velikim masnim shodom in piknikom v Wild wood parku. Lake-shore Blvd. in Neff Rd. Na shodu bodo nastopili razni govorniki in skušalo se bo dobiti tudi francoskega generala Ponderau-xa, enega izmed vodilnih članov Združene fronte v Franciji. — Vključena je v program tudi u-prizoritev protivojne igre, baseball tekma in drugo. A. F. of L se obotavlja glede Lewisove skupine Odbor federacije odlaga akcijo proti uporni skupini, upajoč, da se bo zadnjo minuto doseglo sporazum in odvrnil preteči razkol. Dva člana odbora mnenja, da bi bilo treba upornike suspendirati. WASHINGTON, dne 13. jul.*"-- Poslanska zbor. zavlačuje rešitev re-lifne krize — Dva člana eksekutivnega odbora Ameriške delavske federacije, ki tu zboruje, sta nocoj izrazila mnenje, da bi bil edini način, da se ukroti uporne unije, katei^e vodi voditelj premo-garjev John L. Lewis, da se jih suspendira." To mnenje sta izrazila pred časnikarskimi poročevalci predsednik unije tesarjev William Hutchinson in predsednik unije voznikov Daniel J. Tobin. Enako je znano o predsedniku federacije Williamu Greenu in drugih članih eksekutivnega odbora, da so enake-ga-^nnenja. Toda večina je v privatnih pogovorih izjavila, da ni za suspendiranje in ni j marala danes še odločati o tem. AMERIŠKA DIPLOMAT-KA SE JE POROČILA HYDE PARK, N. Y. — Tu se je poročila preteklo soboto a-meriška poslanica na Danskem Mrs. Ruth Bryan Owen, prva ženska v Združenih državah v visoki diplomatski službi. Njen izvoljenec je danski stotnik Boerge Rodhe. Poroka se je vršila v družinski kapeli Roo-seveltove družine. Poleg predsednika in njegove žene j e prisostvovalo poroki diplomat-ke z vojakom še kakih 70 do 80 oseb. Za lastnike psov in mačk Poletna vročina ne dene težko samo ljudem, temveč tudi ži- Predsednik federacije Green je danes ostro grajal Lewisovo grupo, ker ni doslej nastopila pred eksekutivnim odborom federacije, da se zagovarja z ozirom na obtožbo, da s svojo taktiko uvaja dualni unionizem (ker dela na to, da se organizira delavce v vsaki posamezni industriji v eno samo unijo). ki jih v mnogih domovih ne manjka, niso nič izvzeti. In kakor ne prija človeku, da nekdo tišči vanj, kadar komaj diha od vročine, tako tudi tema vdoma-čenima živalima ne prija, ako se jima ne da miru. Zato je priporočljivo, da zabičite svojim o- . , . , ^ trokom, naj psov in mačk v vro-Mi smo upali, le dejal Green, ... , ., , . ... 1 Jcih dnevih ne dražijo m se sitijo z njimi. To je tudi nevarno. Poletni meseci so za pasji in mačji svet meseci strašne bolezni — pasje stekline. Malenkosten u-griz od bolnega psa zadostuje, da se naseli ta bolezen tudi v človeka. Predvsem morate pa- COLUMBUS.—Ohijska zbornica je sinoči med krikom komunistov, ki so bili zasedli galerijo, odklonila suspendiranje dnevnega reda, da bi takoj prišla na razpravo nujna predloga za takojšnjo dovolitev milijona in pol dolarjev za začasno rešitev resne relifne krize v državi. Za sprejetje predloga je bilo potrebnih dve tretjini glasov, dobil jih je pa 55, dočim je 32 poslancev glasovalo proti. Pred loga je bila tako vrnjena zborničnemu finančnemu odseku, ki jo bo pretresal danes, a ni ver jetno, da bi zbornica danes kaj ukrenila v tem pogledu. Opazo valci pravijo, da bi bil predlog "da bi se na konferenci dalo najti kako pot za dosego sporazuma." George M. Harrison, predsednik unije železniških klerkov, medtem deluje v smeri zavla-čitve končne akcije z ozirom na suspendiranje Lewisove skupi-iziti, da imajo vaš pes in mačka ne, upajoč, da bo eksekutiva fe- vedno dovolj hladne vode na deracije dosegla kak sporazum razpolago. Pomanjkanje hladne z Lewisom, da se prepreči raz- pitne vode povzroča steklino. In kol v federaciji. Na Lewisovi; ne vodite psov na sprehod v strani je dvanajst unij, ki skup- dnevni vročini, temveč zjutraj no predstavljajo 1,250,000 čla- ali zvečer. Zdravstvene avtori-nov. Če se jih bi suspendiralo, tete so mnenja, da bi se v vroči-bi to stalo federacijo okrog tre- ni moralo držati pse v najhlad-tjino sedanjega članstva in nje- nejšem prostoru v hiši, torej v na blagajna bi dobila deset ti- ^ kleti. soč dolarjev manj na mesec vi članskih prispevkih. O Lewisu je bilo njegovem uradu, da izven mesta. rečeno v se mudi Neki član odbora za suspendiranje dnevnega reda . ... : 1 U- u r včerai naznanil, da se bo vršila sprejet, ako bi ne bih komuni- j...... , Kratke hlačke za ženske dovoljene Dočim se newyorska policija bori proti temu, da bi ženske v ....... . i tej vročini paradirale po uli- federacije je ..raz.l upanje, da,J^ ^ kratkih hlačkah, pa se se pre se ni morene clevelandski varnostni ravnatelj garske un.je UMW m glavna! "pohujianla" ni« ne sila za gibanjem .a unK,nmra-: J kratkih hlač- nie delavcev v jeklarski indus- t , .. ,. . ... ^ I kah kohkor se Jim Ijubi se gla- triii posvetuje s svojimi zavez-, j, , rr. j- xt .,. ^ v 4.. , rv,; .SI Nessov odlok. Tudi Nessov po- niki o možnosti, da zadnjo m;- , ^ . .. ^ . ob-aob-ntiv močnik John Flynn je %a kratke nuto nastopijo pred eksekutw-, ^ ^ J nim odborom federacije. Lewis-iza ženske. Jo je zadeva v ., • ^ I zdravja, je dejal, in jaz sem ovi pomočniki pa niso dali nobe- , , . , • 1 • u; ^oi oiiititi ! vedno verjel, da manj ko ima nega namiga, ki bi dal slutiti, / % , .'zdrava" da ima Lewis kaj takega v mi- sebi, bolj je zdrava, gjjjj Mali otroci in vročina ___j Dr. Harold J. Knapp, mestni ., zdravstveni komisar svetuje Konvencija ohijskih komu jj^ateram v Clevelandu, naj te-nistov v Akronu kom poletne vročine posebno pa- W. C. Sandberg iz Clevelan-; zijo na dojenčke, jih oblačijo ze-da, predsednik strankinega kam-i lo lahko in varujejo pred vroči- panjskega odbora v Ohiju, je j no kolikor mogoče. Tudi je priporočljivo, da jih po večkrat na sti s svojim zabavljanjem raz-kačili nekaterih poslancev, ki so nato glasovali proti. Žalostna vest Mr. Frank Spilar, 692 East 160 St., je prejel tužno vest, da mu je umrl ljubljeni brat Pavel, star šele 23 let in sicer v vasi št. Peter na Krasu. Tam zapušča tudi žalujočo mater. konvencija ohijskih komunistov dne 16. avgusta v Akronu. Sol- dan umije jo z gobo. Če dojenčki dobe vnetje, jih je treba okopa- ske oblasti v Coshoctonu je na-1 ti v vodi, kateri se pridene eno prosil za dovoljenje, da bi sel žlico sode (baking soda), potem smelo rabiti šolski avditorij za se jih pa opraši s pudrom. kampanjski shod jeseni; izjavljajoč, da je nedavni odlok šolskega odbora, da se šolske dvorane ne da na razpolago za državno konvencijo stranke, prekršil ustavne pravice svobode govora in tiska. V staro domovino Danes odpotujejo v staro domovino Mrs. Antonia Voglesh, 16605 Waterloo Rd. Obiskala bo rodni kraj Brežice na štajerskem ter druge kraje. Srečno pot in srečen povratek. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 14. julija, 1) UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........15.50 u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ga 6 mesecev !.......$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 ca 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' ZUNANJA POLITIKA BLUMOVE VLAOE Ekspoze nove francoske vlade o smernicah francoske zunanje politike je izpodbil tla vsem napovedim, da se bodo te smernice z nastopom strogo levičarske vlade bistveno spremenile. Progra-matična izjava, ki jo je v poslanski zbornici podal predsednik vlade, v senatu pa zunanji minister, je osobito zgovoren de-manti onih vesti, ki so zatrjevale, da bo Francija napram nekaterim svojim zaveznikom ubrala popolnoma novo pot. Enako so z vso gotovostjo hoteli vedeti, da bo Blumova vlada opustila osnovno tezo francoske zunanje politike, ki je zapopadena v kolektivni varnosti, regionalnih pogodbah in v ostrem nasprotst-vu s sistemom dvostranskih pogodb, katerih neblaga posledica je bila svetovna vojna. V nasprotju s tem pa se je tudi vlada ljudske fronte postavila na stališče da je kolektivna varnost edino jamstvo za o-hranitev miru, d očim so dvostranske pogodbe miru naravnost nevarne. Ko se v ekspozeju poudarja, da hoče Francija mir med vsemi narodi, ter se v tej zvezi kot mirovni činitelj izrecno navaja Anglija, se da iz tega sklepati, da v Parizu tudi sedaj niso naklonjeni oni tvorbi, ki je znana pod imenom direktorija četvo-rice. V Berlinu in v Rimu s tem stališčem niso preveč zadovoljni. Ker pa sta Blum in Delbos omenila odgovor, ki ga pričakuje London na svojo davno noto berlinski vladi, so se Nemci požurili s pojasnilom, da svet zaman čaka tega odgovora, češ da niso dolžni odgovarjati na vprašanja, ki bi vzbudila videz, kakor da je Nemčija evropski obtoženec, ki se mora braniti. Podčrtali so tudi, da smatrajo za popolnoma zadostno pojasnilo ono izjavo, ki jo je državni predsednik in kancelar Nemčije podal takoj po zasedbi Porenja. Ta poluradni nemški odgovor se težko da drugače tolmačiti kakor odklonitev. Italija pa je francosko izjavo o odpravi sankcij, o katerih posledicah da bo treba še razpravljati, kvi-tirala s tem, da je dala najaviti poset zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu, čeprav se ob enem zatrjuje, da gre za čisto privaten obisk in da bo grof Ciano prišel v Berlin le po svojo ženo, Musso-linijevo hčerko, ki se že nekaj časa mudi v Nemčiji. Iz vsega tega pa vstaja kot verjetnost vendarle situacija, ki se je nedavno zdela in se deloma še danes zdi nemogoča: sodelovanje med Nemčijo in Italijo. Ako do tega pride, bo Anglija doživela v svoji politiki nov poraz, ki ne bo manj pomemben od poraza v abesinski jfiferi. Na prvi pogled bi se človeku čudno zdelo, zakaj je Angliji toliko do tega, da bi se ne stvorila zveza Nemčije in Italije, saj bi tej zvezi angleško-francoski sporazum prav za prav z lahkoto držal ravnotežje. Toda v Londonu morajo misliti na varnost svojega imperija, zato ne morejo v Evropi prevzemati obveznosti, ki bi lah,-ko postale usodne, ako bi se stvari v Prednji Aziji ali Daljnem vzhodu zasukale tako, da bi bila Anglija prisiljena poseči vmes. Na obeh točkah pa je položaj tak. da morajo biti v Londonu pripravljeni na vse, in se zato v Evropi ne morajo vezati. Nedavni dogodki, ki jih je opisal Varillon pod naslovom "Angleški umik," so dovolj poučili Angleže, da jim je v Sredozemskem morju zra-stel tekmec, ki mu ne bodo kos, ako bi se morali bojevati na več strani. Blum in Delbos, predsednik in zunanji minister nove francoske vlade, sta napovedovala tudi za Podunavje iniciativen poseg Francije za ureditev odnoša-jev med podunavskimi državami. Obenem sta naglasila neomajno zavezništvo do držav Male antante ter zboljšanje odnošajev do Poljske. S tem sta se dotaknila enega izmed najdelikatnejših vprašanj Evrope ter napovedala novo aktivnost Francije v predelu, kjer si lastita Nemčija in Italija odločilno besedo. Ako pride do zveze Italija-Nemčija, potem bi Francija vsekakor imela trdo delo, osobito ker se bo Velika Britanija najbrž zopet branila vsakega jamstva, obenem pa budno pazila, da bi francoski ugled preveč ne porastel. Glede Društva narodov sta se francoska državnika brez rezerve priznala k ženevski instituciji, omejujoč se na zahtevo, da je treba v Ženevi izvršiti reformo, ki bo za bodočnost izključevala slič-ne poraze, kakor jih je Društvo narodov doživljalo zadnja leta. Tudi v tem se vidi, da Francija ni naklonjena divektori-ju četvorice, ki bi manjše države popolnoma izključil od soodločanja, pa tudi Franciji otežkočil stališče v četvorici. K temu je prišla še rusko-francoska zvezna pogodba, ki je tudi nezdružljiva z diktaturo štiiih starih velesil. Blumovo stališče je zlasti v manjših državah odjeknilo zelo simpatično, kajti Ženeva je kljub znatnim pomanjkljivostim vendarle forum, kjer so bile vpoštevane kolikor toliko. Ako bi se Evropa vrnila k predvojnemu sistemu absolutnega od ločevanja velesil, bi bile občutno prizadete ravno manjše države. Blum in Delbos sta v svojem ekspozeju dobro in točno pogodila interes Francije in njenih zaveznikov, ki se ravno v pogledu Ženeve popolnoma skladata.—"Jutro." Kenguru] - domača žival \' vt'likc'111 aN slralskeiu mestu Sidney so bogati ljudje iznašli novo modo, kakršna pa je pri nas v l{\ ropi menda zaenkrat nomo-ifoea. Taki lio^ataši, med katerimi se zlasti odlikujejo ženske, vodijo na \ rviei s seboj |)o mestnih promenadah mesto psičkov — kenguruje! Ta na\ ada pa je seveda močno lirama, ker en sam keu^ui uj velja toliko, kolikor .")() I »Sov. 1*1 a\ i jo jia, da je ken»ui uj elo\'ekn zelo udan, ko se ^a navadi, ter zvest in eujee čuvaj. Sidnejski veletržee pripoveduje, da mu je nekoč kenguru j rešil življenje, (»koli polnoči se je po samotnih ulicah vračal domov v svojo vilo, ki leži pre(;ej na samem. Ko je prišel mimo ui'ke^a križišča, so je naenkrat vrglo nanj \'eč možako\', ki so ga \'r-gli oh tla ler hoteli oropati. Keugnruj je nekaj časa mirno gledal, kaj so godi, ker žival oči\ iduo ni razumela Iega početja. Nazadnje se je pa kenguruju menda vendarle posNetilo. Naenkrat se je pognal v napa.\'ojih dveh sob ■/. vvi' li'-o"i ]ji:-('in"':ih i/ ni/iiih držav sveta. Poročilo o zboru JSZ Cleveland, O. Dne 3. julija so se zbrali v dvorani Sokol Havliček-Tyrš na Lawndale ave. v Chicagu delegati in delegatinje socialističnih kltibov Jugoslovanske socialistične zveze in društev Prosvetne matice na XI. rednem zboru zveze. Med njimi so bili delegati in delegatinje iz slovenskih naselbin sirom A-merike. Zborovanje je otvoril tajnik zveze Charles Pogorelec ob desetih dopoldne s kratkim pozdravnim nagovorom, nakar je otvoril nominacijo za predsednika in d\a podpredsednika zborovanja. Sprejel je nominacijo za predsednika in zavzel svoje mesto S. Šular iz Arme, Kans. Za podpredsednika sta bila izvoljena Anton Jankovič iz Clevelanda in Frances Zakov-škova iz Waukegana, 111. Po-verilni odbor, ki sestoji iz s. Zornika iz Herminie, Pa., Jan-koviča in Minke Aleševe iz Chicaga, poroča, da so poveril-ne listine delegatov razen treh malenkostnih pogrešk v redu. Sledi volitev resolucijskega odbora, v katerega so izvoljeni Joško Oven, Frank Zaitz, Ivan Molek, Anton Garden in John Rack iz Chicaga Anton Zornik iz Herminie, Pa. in Louis Zor-ko iz Clevelanda. Tajnik zborovanja je Charles Pogorele, zapisnikar pa Louis Beniger. Zboruje se od 8. zjutraj do poldneva in od 1. do 5. popoldne. Glavni tajnik poda poročilo o delovanju JSZ in Prosvetne matice. Poročilo je bilo tiskano in razdeljeno med delegate. Poročilo je po kratkem pojasnjevanju sprejeto. Sledila so poročila ostalih _ članov eksekutive. Kot je bilo razvidno iz teh poročil, je JSZ zadovoljivo vedri-la krizo zadnji dve leti, ki sta bili slabi za vse organizacije, zlasti še za delavske politične. Na polju, na katerem orje ledino Prosvetna matica, smo izvrstno napredovali. Nato so bili podani razni referati, med katerimi so bili nekateri zelo zanimivi. Zborovanju dne 4. jul. je predsedoval Louis Zorko, podpredsednika sta bila pa Mary Jugg iz Chicaga in s. Kamnikar ml. iz Milwaukeeja. Na jutranji seji je podal poročilo o položaju v ameriški soc. stranki (militanti) njen tajnik Clarence Senior, ki je bilo zelo obširno in želo mnogo odobravanja. Na popoldanskem zborovanju se je živahno debatiralo o bodoči taktiki JSZ. Videlo se je, da je večina zborovancev bila za ^militante, toda proti nasilnim metodam, ako bi se v stranki pojavile. Zvečer so nam priredili Dctroitčani krasno muzikalno dramo "Kamno JSZ se je strinjal z idejo cleve-landskih društev za ta način počastitve Cankarjevega spomina. Predsedoval je zborovanju zadnji dan Filip Godina, podpredsednika sta bila pa Bartol Jerant in Jos. Vidmar iz Milwaukeeja. Podpisani se najlepše zahvaljuje Mr. in Mrs. Victor Zupančič za stanovanje. Victor je stara korenina in tudi če se vedno ne strinjamo drug z drugim, smo vse eno prijatelji. Enako se zahvaljujem vsem zborovalcem za prijaznost in humor. Mislil sem, da boste popolnoma zgrešili "Večnega popotnika," pa je bilo ravno narobe. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, s katerimi smo prišli skupaj ter se spoznali! Anton Jankovich "Ustreli me ^^kozi srce!" Rao, indijski jogi je mrtev, ker ni premagal učinke strupa. Umrl je v Rangunu. Z njim je umrlo upanje milijonov Hin-dov, ki so temu tajinstvenemu možu sledili iz Ceylona v Afganistan, iz Siama v Perzijo. Rao je, bil mož, ki je dan za dnem mirno trdil: "Jaz ne bom umrl.. Lahko storim karkoli, ničesar mi ne more škodovati." Ko sem ga videl v Lahoeru, glavnem mestu Punjaba, je pristopil k oboroženemu redarju, mu iz torbe vzel pištolo in ga vprašal: "Ali je nabita?" — ŠKRAT v Bučki je bil semenj. ' in so pripeljali tudi cigani ) i kljuseta naprodaj. Kmft duje ciganovega konja, se je hotel postaviti z konjičem, pa posvari 1^" a: "Oče, nikar ne hodite pr^ 3n da vas konj ne brcne." Ki"' g. PJ ri 'lih 'Je." — "Ali si jo sam nabil?' — "Sam," je odgovoril redar, j dvakrat debelo pljune, "Potem veš, da krogle niso' praska pod kučmo in * Piknik dr. "Waterloo Grove," 110, WC Prišli so vroči dnevi, želeli smo si toplejših časov in dočakali smo jih, pa že zopet nam ni prav, vsevprek se sliši, vroče, vroče, tako, da nam nikakor ni ustreženo. Mogoče še ne veste, da bo društvo Waterloo Grove, št. 110, WC priredilo piknik 19. julija na Stuškovih prostorih. Tam se bomo gotovo ohladili. Torej vas vljudno vabimo, da pridete, ker tam ni vročine. Kraja vam ne bom popisala, ker je gotovo že vsa kemu znan. Pridite si sami o gledat ta prostor in se vam bo gotovo dopadlo. Članstvo tega društva je vabljeno, da gotovo pride, saj tako si mora vsaka misliti, za kaj se gre in komu v prid je ta piknik. Sestre, pridite brez izgovora, ker izgovor nam ne bo nič pomagal do blagajne. Do bo imel vsak in vsaka priliko priti, vas bo truk odpeljal izpred SDD in East 168 St., vogal in na East 175 vogal točno ob 2. uri in enako ob 3. uri. Prosi se, da ste gotovo ob tem času na prostorih. Ako slučajno pride dež se nikar ne ustrašite. Stušek ima tako veliko hišo da bo za vse dovolj prostora. Torej na svidenje v nedeljo. F. H Prevarani snubec strašno viaščevanje zaradi izdane ljubezni V vasi Sekirkih blizu Varšave se je te dni imela vršiti velika kmečka poroka. Ženin je bil Stanislav Pisecki, sin najbogatejšega posestnika, nevesta je bila 17-letna Ana Halikova, preprosta, toda izredno lepa kravja dekla. Čeprav tako mlada, je v. . , ,1 bila Halikova junakinja že mno-lom, ki lo je reziral Cleveland- i i - u- i i u c ' ^1 gih Ijubimkarskih afer, mnogo čannm dobro poznani Frank Ce- . , . . , čanom dobro poznani Frank Ce aen iz Detroita. Igra je bila iz-vrstno podana in udeležba jo drugimi. bila zelo velika. Po predstavi se je vršila lepa prosta zabava s plesom. se jih je potegovalo zanjo, dokler ni zmagal bogati Pisecki Vse je bilo pripravljeno za svatbo. Svatba naj bi se vršila s sijajem, ki ga poznamo iz opisa poljske kmeč- "Ej šment, brcnil bi a, ampak kdo mu bo nogo Pe; nil, bi rad vedel. grah." — "Seveda niso." "Potem me ustreli skozi srce. Ustreli me skozi sence. Kamor hočeš. Rotim te, ker jaz sem mojster življenja. Nobena krogla me ne usmrti." Redar se je na vse to smejal, izprožil pa ni. Ko se je pa neki redar ponudil bradatemu fakir-ju, da ga bo ustrelil skozi možgane, tega predloga ni sprejel. Rao je pil v navzočnosti učenjakov prusko kislino, vitriol in jod in druge jedke kemikalije. Videl sem ga, kako je ujel kobro, ki so jo preizkusili, da je divja in neizmerno strupena. Držal jo je proti sebi in jo pustil, da ga je z vsem besom pikala v obraz, oči in vrat. Kača je sikala in divje tolkla |mama. z repom ter mu s svojimi sekači i ^ vbrizgavala smrtnonosne doze strupa v glavo, toda Rao se je smehljal. "Jaz sem mojster kralja," je vpil. "Nobena stvar mi ne more škodovati. Jaz sem mojster kraljevske kobre, mojster življenja, vladar smrti. A zdaj je Rao mrtev. Njegovi učenci so morali prevarani ■ ja Indiji razlagati: dihanje. Človek ) I 3V 'O Francek ne more spati, P je grobno dolgčas. TriW i že poklical mamo iz najsi' spanja. Ko jo pokliče ga mama nejevoljno vprs® !d "No, kaj pa hočeš?' "Oh, mama, tukajle srbi!" ji potoži Francek. "Ce te srbi, se popraska, zavrne mama. Nekaj časa je vse tib" komaj mama spet zatisnc hoče zaspati, se Francok oglasi: "Mamica!" "Tak, daj mi no žc Kaj bi 1'^ a' Ui en 5 •če Iz is: m o§ )e I "Zdaj me pa nič več nc se odreže Francek. Id ju e Čk Iz stare domovJ' J Kakor kurja jajca dcbc^ v Tuhinjski dolina Iz Tuhinjske doline, 1®' j' la. — Po dveh zelo sOp ^ "življenje je'dnevih se je danes popf™ ki diha pra- 2 zagrnilo nebo s tem"' vilno, živi. Tisti, ki diha nepra-j blaki. Iz daljave od vilno, umrje v mladosti. Naš sem se je culo " votlo učitelj je. poznal znanost jogiš-kega dihanja." "A vaš mojster je mrtev. Ali je pozabil svojo znanost, izgubil | na vse strani svojo moč nad seboj, preden je začel?" jim je ljudstvo ugovarjalo Ljudje so s strahom vali, kaj bodo napravili trovi, ki so podili temu'? ^ Okrog ^ vsula toča, kakršne še W ne pomni, debela kakof posamezni naredki kosi "Deloma. Krivo je bilo tisto kurja jajca. Na VrhpolJ" neumno stiskanje rok. Da bi se! Nevljah je uničenih vseh pridelkov, rž, jcč"^ popolnoma, da bo kar siti. Na Lokah, Pod Hr"; Potoku so uničeni vsi P, Glede igralcev rečem, da je , ,, ^ , .. ke svatbe iz Revmontovih posebno dobro igrala Ivanka Urban v vlogi Liže, ki je bila težka in mučna; dobro so igrali tudi Jack Gorjup in Ciril Štu-lar in drugi so se tudi dobro odrezali. Bilo je le nekaj malih pogrešk nazadnje pri dviganju zafltorja in še neka mala stvar. Lepa hvala detroitskim igralcem za lep užitek. Zadnji dan zbora je bilo nekaj živahnih debat in sprejeti sta bili dve resoluciji, ena, da ostanemo v soc. stranki, dokler "Kmetov." Tedaj pa se je zgodila tragedija. Ana ni računala z jezo in maščevalnostjo kmečkega sina Franca Vasilevskcga, ki je bili dalj časa nje ljubimec in ki jo J je smatral žc za svojo zaročen-j ko, ko se mu je s Piscckim iz-j neveri la. V temni večerni uri je pričakal v zasedi svojega | uspešnega tekmeca, baš ko je ta jezdil proti svojemu domu, kjer se je hotel v družbi prijateljev naš mojster očistil vseh strupov, bi bilo bistveno potrebno, da bi se bil po svojiy demonstraciji umaknil v samoten kot. kjer bi lahko nemoteno po jogiško na strehah je razbite dihal in tako premagal učinke opeke. Na Lokah so do" strupa. Tako so se pa po de- samezne kose loče do 7 monstraciji zbrali okoli njega beline. — Ljudje s strah«' sahibi (gospodje) , da bi ga I dajo uničene pridelke, k' spraševali in mu stiskali roko, ki ji nobena kobra ni mogla škodovati, da bi mu ponudili denar, katerega noben pravi jogi v Indiji ne vzame, da bi dobili njegov avtogram ali slišali njegove nazore. Vse to je mojstra nika sem so se pripodili predolgo zadrževalo. Še preden sivi oblaki in vsula sc J, je mogel strupe izdihati, jim je' ploho toča, debela kot podlegel. Toda vseeno bi lahko'jajca. Dober četrt ui'C še okreval. Ker pa je bil neza- j stila in razbila šipe na vesten, ni mogel govoriti, ni ■ opeko ])o strehah, omla ^ mogel zavrniti belih zdravnikov, j to in sadno drevje tor t os lepo kajjali. — Nujn" mo, da oblast priskoči mu prebivalstvu na pom" V petek, 19. junija popoldne je divjala po W dolini silna nevihta. 0^ t' og' Beli zdravniki so prinesli modi-'na sadežih po polju cin in mcdicine so razkrajanje, škodo. Posebno so l^|j ki so ga strupi začeli, dopolni-[ vasi od Karavank do Sn ]e " j Pešajnovice in Rakitovca- Nemara mislite, da so take -- stvari lari fari? Mogoče mislite, da je Hindovo čarovništvo i)' bo ostala v okvirju demokraci-j posloviti od samskega življenja. jO, in druga, da JSZ rada pod- Planili jn nadenj, ga sunil s konja in ubil. Nato je dvignil truplo ga privezal na konja in udaril žival, da je /dirjala. Mnogo pre akcijo konference za počastitev Cankarjevega ijpomi-na za ustanovitev slovenske de- Nadaljnje izplačilo teljem Union Trust Likvidator banke Uni<"^ Co. je včeraj izdal trctj^^ poročilo, katere pravi najbrž še letos zn vl*^' propadle banke na rd d* ,1> lavsKe rpvijp v Clevelandu, Siur je trajal ta mrtvaški pojezd,j pogojem, bo urejevana v de-j žival je zaman poskušala, da: lavskem duhu. Torej, zbor bi odvrgla svoje grozotno bre- me, končno se je obrnila proti domačemu hlevu. Tam so opiti tovariši sprejeli mrtveca s kričanjem. Očitali so mu, da jo dospel tako pozno. Ko pa ni , .... jon , ' , . ... nadalinih 10 milijonov oc bilo odgovora m se je lezdecev , . ,n.(r " J J Ifur nnnipni iv.nljifil cv lu trup nagnil otrpel na stran, je med gosti nastala panika. Šele čez nekaj časa so si upali spraviti truplo s konja. Morilca so orožniki pozneje prijeli. kar pomeni izplučitev 10"' ruh dividend. hokua pokus? Večinoni^^ slučaj pr, je uganka, ki | osupnila. iJii jI '3., P at 1 vf' di i 'a )ei n t( s f; la la; la K' r ^4. julija, 1936. ENAKOPRAVNOST ^ STRAN 3. Moderno in primitivno vojskovanje ^^Tolii italijanskega uspeha v Abesiniji Polmilijonska italijanska voj-ki je okupirala Abesinijo, sedaj v glavnem izvršila svo-nalogo ter se že pripravlja 'J^na delna demobilizacija, od-(^islokacija njenih sestavih . druge točke nove-■a rimskega imperija. Na pod-poročil in materiala, ki je o sedaj na razpolago, je že mo-potegniti prvo surovo bi-nco celokupnih vojnih opera-J na abesinskem bojišču na o-straneh sovražne fronte, avna in največja skrb itali-k u vodstva je bi-oislf^ ° oskrbovati prodirajoče o s hrano in vojnim ma- ila ^ bo enkrat odda- j od svoje izhodne el J poslednje železniške . °^no ladijske postaje. Na-jc inQp.^^ tako težka, da so 'bn ' strokovnjaki, po- ^ o angleški napovedovali, 1 vojno vodstvo J jv, izkušenj in žrtev ne 3v ° Potek dogod- 'ojih^ pokazal, da so se v f i ie -4. prevarili in h ^^ijansko vojno vodstvo 'mojstrsko rešilo ta }šl problem abesinske eks-avn^^' ° smo že pisali. pripada enski avtom obilskim. So ^ pionirskim četam, ipp , ^^yšile naravnost nemo-^ podvige. ' točki italijanske abe- sta bili pri-3?ari- . ^aua za severno in )e južno armado, lif 1 zL. ^^^či ležita kakih 800 Idi od Addis Ababe. jno moralo italijansko e ^^^°^stvo iz nič ustvariti oporišči pri vpadnih i seve^^ 3-besinsko ozemlje. , iitiaro izbralo mestece Veliijo' bilo pretvorjeno imi ci taborišče s stoti- .»C ®o DriVi ■ ^cLc, z vlakom, peš ali ■et Tu so se zbirale ^^esecev italijanske čete M ^ vlakom, peš t ^ie Za ter se priprt.. izvrši^o^ ^ Abesinijo, ki se lil ko °^tobra lanskega "i ^0 ™ejno ' f nek ''v ^ me? ustavil južno od o "^"^e K.' 150 km od iz- *^4 ^ tak—^ ^ Asmari. Dasi bi b »'ali Italijani lahko pro proti notranjosti i tef ustavili in utr ir !i]J »Si« tej^ od Asmare pro- novim oporiščem, preskrboval- ob" r4 llO! ki :iO pA uf' )J K' . y laP. 0^, ■A nwzgov. Z fi ^akniii ^est so se mezgi )j lalu „ avtomobilom, ki so •i la 8k%!3^i preko noči zgra-^ h s v vseh treh me- A iiti. iri vojnim materi- je bila najbolj kri- ;tična doba prvega italijanskega sunka. Ako bi takrat udarili Abesinci na Italijane ter jim pretrgali zveze z zaledjem, bi italijanske čete ostale v nekaj dneh brez hrane in vojnega nria-teriala. Abesinci so se pa držali pasivno ter samo opazovali kretanje italijanskih čet. Medtem so bile ceste v Askum, Adi-grat in Aduo gotove in skladišča toliko napolnjena, da je lahko zapovedal maršal de Bono drugi sunek, ki se je ustavil za črto Makale—Abi Addi in reko Takaze. Bilo je to 8. novembra 1935. S tem sunkom je bila fronta pomaknjena znova za 60 km proti jugu. Na tem položaju je našel italijansko vojsko maršal Badog-lio, ko je prevzel 28. novembra vrhovno poveljstvo nad italijanskimi četami v Abesiniji. Po njegovem prihodu je nastopil zastoj italijanskih operacij, ki so ga mnogi Evropci tolmačili zelo črnogledo. Stari maršal pa je molčal in gradil ceste, utrjeval italijanske postojanke in postavljal na odločilne točke fronte težko artiljerijo in čakal. Poznavajoč razpoloženje Abesin-cev, je vedel, da bodo v svojem primitivnem junaškem razpoloženju prej ali slej navalili fron-talno na italijanske utrjene črte ter izkrvaveli pod smrtnonosnim ognjem modernega avtomatskega orožja. Ni se prevaril. Dne 20. januarja so navalili Abesinci z največjim junaštvom na italijanske postojanke ter jih jurišali z golimi bajoneti skozi štiri dni do 25. januarja, ko se je definitivno zlomila njihova ofenzivna moč na moderno utrjenih in brez pomoči težke ar-tiljerije nezavzetnih italijanskih postojankah. Cvet abesinske vojske je obležal tiste januarske dni pred italijanskimi žičnimi o-virami. Med preostalimi Abesinci pa je pričela vidno upadati borbenost in vera v zmago abe-sinskega orožja. Nastopila je demoralizacija med abesinski-mi odredi in voditeljem abesin-skih armad na severni v fronti ni preostalo drugega, kakor odrediti umik ter pričeti z reorganizacijo svojih vojsk. Maršal Badoglio, ki je bil sijajno poučen o položaju sovražnika, je sedaj udaril po zbeganih sovražnikih z vso silo ofenzive moderno o b orožene vojske. Sledil je udarec za u-darcem. Pod težkimi sunki so se zrušile v nič vojske rasov Mulugete, Kase in Sejuma. V kratkem je bil zdrobljen tudi odpor vojske rasa Irma. Ostala je samo še vojska ob jezeru A-šangi, ki ji je poveljeval sam neguš. Po vroči in krvavi bitki v kateri so se Abesinci borili naravnost z obupno hrabrostjo, je bila razbita tudi ta poslednja ovira na poti proti Addis Ababi. S tem je bilo urejeno tudi vprašanje preskrbe prodirajoče vojske z vojnim materialom, ker ga sploh ni več potrebovala. Za razganjanje bežečih in maloštevilnih še se branečih abesin-skih oddelkov so zadostovale količine streljiva, ki so ga ime le prodirajoče italijanske kolo ne s seboj. Glede prehrane pa tudi ni bilo treba posebnih priprav, ker so se za jezerom A-šangi prebile italijanske kolone že v pokrajine, ki so toliko bogate na poljedelskih pridelkih in živini, da se lahko v njih vojska na licu mesta preskrbuje z življenjskimi potrebščinami. Celoten pregled poteka italijanskih vojnih operacij dokazuje manjvrednost abesinskega vojskovanja, ki je pustilo Italijanom, da so postopoma prodirali v etapah, mesto da bi se dvignilo k odločilnemu spopadu v trenutku, ko so bili Italijani na enem izmed svojih štirih pohodov od preskrbovalnih baz. Namesto, da bi napadali Italijane, ko so prodirali proti črti Makale—Abi Addi—reka Takaze so Abesinci čakali, da so se utrdili na tej črti in jih napadli šele, ko so že osigurali svoje zveze z zaledjem ter utrdili svoje položaje. V prvem slučaju bi bil danes položaj na abesinskem bojišču najbrže povsem drug in bi italijanske čete ležale danes še vedno ob reki Ta-kazi. Abesinska vojska bi bila še nedotaknjena ter imela tekom petih mesecev deževne dobe dovolj časa in prilike, da se pripravi za zimsko kampanjo. Dočim so bili Abesinci na severni fronti brez človeka, ki bi mislil strategično in taktično pri izvajanju njihovih vojnih operacij, pa je na jugu uspel turški general Vehib paša zadržati maršala Grazianija pri njegovem prodiranju proti Addis Ababi. Ta je namreč lepo čakal z vojsko rasa Nasiba italijansko vojsko v utrjenih postojankah pri Saša bani, oddaljenih 175 km od izhodne baze Grazianijeve vojske v Goraha-ji. Ko niso italijanske čete uspele v prvem navalu osvojiti dobro utrjenih postojank ras Nasibove vojske, so bile po nekaj tednih prisiljene, da so se same umaknile, ker je bilo njihovo vzdrževanje in preskrbo-vanje s hrano in vojnim materi jalom preko ogadenske puščave tehnično neizvedljivo. Poglavje o gradbi železnic Pri beograjskem sodišču se vrši preiskava glede gradnje novih železnic v južnih krajih. Sedaj izgleda, da je tozadevno najbolj zanimivo zadeva gradnje železniške proge: Požarevac —Kučevo. V letu 1929—1930, ko so še postojale oblasti in so veliki župani imeli tudi v Po-žarevcu oblastno upravo, ki se je odločila, da sama podvzame akcijo za zgradbo gori omenjene proge. Ker oblast sama ni imela sredstev, zato je iskala inozemska podjetja, ki bi ne le gradila železnice, ampak ki bi obenem dala sredstva na razpolago. In ko so bila dela razpisana, sta se pojavila dva predstavnika nekega amerikanskega gradbenega podjetja pod imenom: "Orient Konstrukt." Možakarja sta se pisala Reich in Taben. Sklenjena je bila pogodba za delo, ki bi bilo stalo preko pol milijarde dinarjev. Seveda je pogodbo moralo odobriti tudi ministrstvo. Toda podjetnika nista imela nič drobiža in sta si zaenkrat začela izposojevati denar za dela, češ, da bo denar že prispel. Seveda ni bilo tozadevno od nobene strani pomislekov, tembolj, ker sta podjetnika obljubila raznim faktorjem, ki jima bodo šli na roko, sijajne nagrade — v dolarski valuti. — Pred sodiščem zaslišana priča Pavle Brkic, u-radnik bivše požarevačke o-blastne uprave ter blagajnik o-menjenega amerikanskega podjetja, ki je bil poučen b poslovanju "Amerikancev," je izpovedal zelo zanimive stvari. Ker podjetnika — kot že rečeno — nista imela denarja, sta si začela izposojevati in eden, ki jima je menda prvi nasedel, je bil predsednik požarevačkega oblastnega odbora; pop Pera Petrovič. Petrovič pa ni izpo-sojeval svojega lastnega denarja, temveč denar oblastne uprave. Petrovič je bil glavni posredovalec med tvrdko "Orient Oglašajte v — "Enakopravnosti" Stoli po 29 ct. Trgovina s pohištvom A. Gr-dina in Sinovi ima v zalogi stole ki so posebno pripravni za nositi seboj, bodi si v park ali k slikovnim predstavam, ki se vršijo redno, prirejeni po imenovani firmi. Omenjeni stoli se lahko dobijo v obeh Grdinovih .prodajalnah, kakor tudi ob času in na mestu slikovne predstave, ccna stolom je 29c in cent državnega davka, skupaj samo 30 ct. Tako pripraven stol se vedno lahko uporabi pri vsaki družini, Ic se-zitc po njih. LIFE'S BYWAYS A Toutz LA>/EJZS Hicm Cuvip on ToT- ,4 ■xtT 1(4^ i i AV-PAT^f /vz/rr/N ' W«£M MY Causihl / JAKS CPT mmiET^ ~VJK HAP A vvrpp'w ! f%EAKTljf - WITH TunKEY ' IMAe.lht£ VAT- TUi^iay— FZK BizEAKPi/j / ^CAw / IV£JL/.- LVWZ/V MY i/A/fJ-ET HCKHAN CoT MAKKICrV n-K'ljl ; hntii'-iiii liiuuica-.. 1263-7 Churchill hd.. "»1 MayrirUl l.yiidhurst; 'Z družinska ; ______ TRAJNE VREDNOSTI: KUPITE SEDAJ! THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9lh IN HURON PRospcct 76G6 THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9lh IN HURON PRospcct 76G6 Za žejo se danes toči najboljša časa pive pri EMERY KRIŽMAN - 961 ADDISON ROAD KINGSBURY BUDWEISER LEISY WOODEN SHOE Sodčki se hladijo na Frigidaire—no coils, najmodernejša priprava o sestanku. WHISKEY—YES BE HAPPY! Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič 'Avtor 'The Native's Ueturn,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. 1 f Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO STRAN 4. ENAKOPRAVNOST Carica Katarina Zgodovinski roman — Veličanstvo, — zakliče Pasek, — ta lopov Mehmed Ali paša se bo še kesal svojega dejanja ; če pa vam smem nekaj svetovati -- — Prosim vas, ne svetujte mi ničesar — zavpije Katarina. Povejte mi rajše, bi li mogli odpo-slati nocoj tri kaznence v Sibirijo? — —Tri kaznjence? — za jeclja Pasek. — Gre torej še za nekoga? — — Da, tretji kaznenec pa je človek, — reče Katarina in obrne svoj obraz vstran, — ki ni čuval tega, kar mu je bilo poverjeno. Ta človek je državo in carico osleparil! —Ta človek pa si je zares zaslužil Sibirijo, — vzklikne baron Pasek. — Veličanstvo, prosim vas, da mi poveste ime tega lopova, da ga bom lahko prijel. — — O, ta mi ne bo ušel! — Nocoj mi boste torej sami prinesli vest, ki jo pričakujem? — — Ce Veličanstvo tako hoče? — Da, zapovedujem. Ko pa boste prišli, vam bom pokazala tretjega, ki ga bom poslala v Sibirijo! — — Ah, Veličanstvo ga ima torej že ujetega? — — Še ne, toda on bo pri meni, — odvrne carica. — Baron Pasek, zanesite se name! — Veličanstvo —, vzklikne Pasek, ki je upal, da se bo carici prikupil z laskanjem, — ne morem se dovolj načuditi vaši bistroumnosti. — Tri zločince z e-nm samim udarcem! — — Oh, vi se boste še bolj čudili — zakliče Katarina. — Sedaj pa pojdite in izvršite mojo nalogo! — Baron Pasek se prikloni in Ot dide. Ko so se vrata za policijskim ravnateljem zaprla, se je carica porogljivo zasmejala. — Bedak, že zdavnaj si zaslužil, da končam s teboj! — zakliče carica. — Tretji zločinec, ki bo odšel v Sibirijo, je-- V tem trenotku potrka na vrata sluga in naznani carici, da se je knezu Potemkinu vrnila zavest. Katarina je pozabila na vse, kar je do sedaj mislila. Pozabila je celo na Elizabeto Voroncov in na dozdevnega Mehmela Ali pašo. Carica je odhitela k svojemu ljubljencu in govorila med potjo: — Že pridem, dragi moj, že pridem! Vso noč bom prebedela pri tvoji postelji, — jaz Katarina Velika, carica ruska, bom tvoja postrežnica! — Ko je carica prestopila prag Potemkinove spalnice, kjer je ležal knez bled in z obvezo na levem očesu med svilenimi blazinami in odejami, ji je prišel naproti doktor Ruben in ji zakli-cal: — Vid je na žalost izgubljen, žena, toda bolje povedano, red-oko pa je rešeno! S tem očesom ka deklica! Oh, Bog, kako bi bil knez sicer ne bo več videl, toda srečen, če bi bila moja hči vsaj zagotavljam vam, da nihče ne malo podobna Elizabeti-- bo tega opazil. — Aron Katz ni končal stavka. Katarina sklene roki k moli-; Zapri je oči; ko pa jih je zopet tvi In ta žena, ki je pred par odprl, so gledale bolestno in ž^-trenutki uničila- s svojo zapove- lostno. djo troje ljudi, je sedaj dvignila — Elizabeta je sedaj moj o-sklenjene roki proti nebu in • trok —, vzklikne starec in glas vzkliknila z otroško pobožnost- se mu je tresel, — nisem izgubil ju: hitro je mineval čas. Če pa bi bil pogledal na uro, ki je stala na kaminu, bi bil vedel, da je že dve ura zjutraj. Aron Katz je bil oblečen v svileno domačo obleko, na glavi pa je imel fes. Pušil je iz dolge pipe. Naposled pa se je Aron Katz vendar predramil in se ozrl po sobi. Pogledal je nemirno na u-ro. — Dve je že — zamrmra A-ron Katz, — ona pa se še vedno ni vrnila? Mar je še vedno na caričinem plesu? Zelo nerad sem jo pustil v zimski dvorec. — Bojim se, da se je izdala, ko je zagledala ljubljenega in nezvestega Potemkina. Tedaj bi najini načrti propadli, razen tega bi nama še pretila velika nevarnost. — Katarina je strašno nezaupljiva in če bi zvedela, kdo sva, bi si takoj mislili, da snujeva proti njej zaroto. - Toda ne, — nadaljuje A-ron Katz pogovor s^m s seboj, ter vstane in se začne sprehajati po sobi, — ne, ni se mi treba bati, Ely je-- — Mar ni dobra in razumna? Mar Ely ni žena, ki ji človek lahko zaupa? — Zares, čim dalje živim z njo v zakonu, ki ni zakon, — tem bolj sem prepričan, da je Elizabeta izredna deklica! — Vzel sem jo za ženo in Elizabeta bi mogla razpolagati z milijoni. Rekel sem ji: razmetuj denar kolikor ga hočeš, tvoj je. Ljudi morava zaslepiti z denarjem ter prepričati svet, da sva odlična in bogata Turka. Elizabeta pa je ostala sredi vsega tega sijaja in razkošja skromna, kakor je bila poprej. — Drago kamenje in diamante nosi Elizabeta zato, ker jih pri svoji krinki in pri komediji, ki jo glumiva, mora nositi. Ko pa se zvečer vračava v svojo palačo si Elizabeta sname ves nakit in mi reče: — Tu imaš tvoje kamne. Tvoja last so. Jaz sovražim bleščeči nakit, za katerega me drugi zavidajo! — — Da, ljudje mislijo, da je E-lizabeta moja žena. Svet misli vedno samo najslabše in najpo-dlejše in nihče mi najbrž ne bi veroval, da še nikdar nisem prestopil praga njene spalnice. — Aron Katz se je ustavil pred kaminom. Zopet je pogledal na uro. — Dve je že davno proč —, — zašepeče Aron Katz. — Elizabete pa še vedno ni! — Ce bi se bila vrnila, bi bila prišla k meni in mi pripovedovala, kako je bilo na plesu, povedala bi mi, če je plesala s Potenikinom in kaj je govorila z njim! — Elizabeta nima tajnosti pred menoj, — da, to je redka vrne komornik, — vem pa, da kočija še ni prispela. — Čez nekaj trenutkov se je komornik vrnil in naznanil, da gospe baronice še ni doma. Mehmed Ali paša je postal zelo nemiren. — V imenu božjem — vzklikne Aron Katz, ko je sluga odšel, — kaj se je vendar zgodilo ? — Dvorni plesi na trajajo dalje, kakor samo do dveh! Morda je zbolela ali pa je--- — Ne, ne, to ni mogoče! Elizabeta ni nehvaležna! Elizabeta me ne bo kar tako zapustila, ko me ne bo več potrebovala! — Z vsakim trenutkom je postajal Aron Katz vedno bolj nemiren. Neprenehoma je pogledoval skoz okno na ulico. Na drugi strani ulice je videl neko ženo v belem plašču, ki se je sprehajala po pločniku. — To ženo sem videl že prej! — je zamrmral Aron Katz. — Ves čas gleda na moja okna, toda jaz ne morem razločiti njene-ka obraza. Pa vendar ni vohun? Mar naju je že kdo izdal Katarini? — Mar naju že opazujejo? — Aron Katz se zdrzne. Nekdo je trkal na hišna vrata. Nekaj trenutkov pozneje je šli z menoj ? Gospa baronica vas želi takoj videti. — — Takoj grem z vami! — vzklikne Katz, ki je obupno te-kal po svoji delavni sobi. Katz; je ljubil to mlado deklico, kakor! je nekoč ljubil svojo hčerko —j hčerko, katero si je za vedno iz- ^ trgal iz svojega srca. i Aron Katz je odhitel v sosed-1 njo sobo, vzel plašč in klobuk | ter odšel čez nekaj trenutkov s komornikom iz hiše. Njegov spremljevalec ni stopil v kočijo, ki je Mehmeda Ali pašo čakala pred njegovo hišo, temveč je sedel na prazno mesto poleg kočijaža. —Aron Katz se je nahajal v kočiji popolnoma sam in se lahko popolnoma izročil svojim mislim. Da, pri misli, da je Elizabeta! resno zbolela, je trepetal. To pa ni bilo vse, kar ga je vznemirjalo. Komornik mu je povedal, da so Elizabeto prenesli v neko sobo na carskem dvoru. Pri tem bi se lahko zgodilo, da bi se ji odkrila lasulja in potem bi jo spoznali! — Ko se je i Aron Katz spomnil usodne rdeče lasulje, je prebledel in omahnil med blazine. — Ob misli, da bi Katarina mogla Elizabeto zaslišal Katz na stopnicah glas-1 spoznati, se je zgrozil, no govorjenje, potem pa so se ge se to zgodi — potem je ne-1 odprla vrata njegove delavne g^ečna deklica izgubljena! j sobe in komornik vstopi. Ce pade Elizabeta sedaj v Ka- > — Ekscelenca -—, reče sluga, prišel je sluga carskega dvo- tannine pesti, se ne bo nikdar ^ več rešila. Katarina velika je bi-: ra, ki želi govoriti v vami o ne- j jg, obenem Katarina kruta in ki važni zadevi. — Ce se ne motim, gre za gospo baronico. — Aron Katz se prestraši, da se je komaj držal na svojih starih nogah. Njegova slutnja se je torej uresničila. Med plesom se je zgodila nesreča, — da — da to bo, — in sedaj so prišli, da bi mi to naznanili. — Aron Katz je odhitel k vratom ter jih odprl; — Pridite bliže! — je zapove-dal Katz človeku, ki je stal pred vrati in ki je imel na sebi livre-jo carskega komornika. — Vi ste z dvora? — ga vpraša Aran Katz. — Na povelje, ekscelenca —, odvrne prišlec. — Jaz sem cari-čin komornik in vam prinašam vest, daje--- — Ah, moja soproga--ga prekine Katz. — Gospa baronica je naenkrat zbolela. Med plesom se je o-nesvestila, sedaj pa se po caričinem povelju nahaja na dvoru. — Vsemogočni Bog! — vzklikne stari Katz. — Zbolela! Zbolela med plesom ? — Zakaj je niste pripeljali k meni? — Tukaj bi se boljše počutila in bi prej o-zdravela. — — Prosim, ekscelenca, bodi- maščevalna Katarina. Tedaj ni! izgubljena samo Elizabeta, tem-; več tudi Aron Katz! — Grozila: mu je strašna usoda, — starec, je prav dobro vedel, da bo Ka-; tarina strašno kaznovala vse o-! ne, ki so Elizabeti pomagali, da j se je približala Potemkinu. ; Čim dalje časa se je vozil, tem j hujše mu je bilo pri srcu. Neka i bojazen, ki ji ni vedel vzroka, se ga je lotevala. Toda kočija je po starčevem mnenju potrebovala mnogo ča-' sa, preden je prispela do zim-' skega dvorca. 1 Po mnenju Arona Katza bi j morali biti že davno v zimskem I dvorcu. I Bogati Mehmed Ali paša je z robcem obrisal stekla na kočiji, | da bi se prepričal, kje se nahaja. Zagledal je ulico, ki mu je bi-, la popolnoma neznana, — ni sej mogel spomniti, če jo je že sploh . kedaj videl. : Ne, carski dvor se ni naha-, jal tukaj, — morda pa je kočijaž vozil po stranskih ulicah. Katz se je zopet naslonil na blazine in se miril ter se rogal svojemu strahu. Sedaj se je kočija peljala sko- j zi neka odprta vrata, ki pa so se te prepričani, da gospi baronici I za njo takoj zaprla. na dvoru ničesar ne manjka. — Pri njej se nahaja caričin telesni zdravnik Abraham Ruben, jaz pa sem prišel, da bi popeljal vašo ekscelenco h gospe baronici. — Vas li smem prositi, da bi Kočija se ustavi. Aron Katz zagleda mnogo luči, — ker pa je videl tudi voja- j j ke s puškami, ki so hodili po dvorišču, je bil prepričan, da je'| prišel v zimski dvorec. (Dalje prihodnjič) . svojega otroka. V tej tuji dekli-|ci sem našel svojo hčerko. Moja lastna hči bi ne mogla biti napram meni bolj nežna kakor E-1 lizabeta. Stari Katz se je zopet vrnil k : svoji knjigi. Bil pa je raztresen — Ljubi Bog, hvala ti! — 79. POGLAVJE V Sibirijo V razkošno opremljeni delavni sobi, kjer so bile stene pokrite z dragocenimi preprogami in; in nemiren; radi tega je kmalu slikami, ob stenah pa so stale i zaprl knjigo in pozvonil. velike omare, prenapolnjene s Cez trenutek se pojavi komor-knjigami, je sedel za pisalno mi- nik. zo Mehmed Ali paša, ki ni bil, — Pojdite h komornici moje nihče drug, kakor naš stari zna-1 soproge — je zapovedal Meh-nec — bogataš Aron Katz. j med Ali paša —, in vprašajte, če - Sklonjen je bil nad neko de- i se je milostiva že vrnila. Bojim belo knjigo in tako zatopljen I se, ker je še ni. c itanje, da ni niti opazil, kako j — Takoj bom vprašal —, od- Kadar se hočete poživeti z mehkimi pijačami, ne pozabite • Double Eagle Bottling Co. ki je slovensko podjetje, ki skozi 27 let izdeluje najboljše mehke pijače. Imamo tudi izvrstno pivo: Buckeye Beer - Union Beer and Ale Gold Bond Beer Double Eagle Bottlii^ Company John Potokar, lastnik 6511-19 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 4629 14. iulija ia ei ei ii; iu n e a b, a NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnega srca in globoko potrta naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je po kratki bolezni za vedno preminul moj ljubljeni soprog jfranfe ^lun Smrt mu je pretrgala nit življenja v cvetu mladosti star šele 22 let dne 9. junija, ob 4. uri zjutraj. Previden z sv. zakramenti za umi' rajoče je mirno zaspal v Gospodu. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu-Pokopali smo ga dne 13. junija iz hiše žalosti v cerkev sv. Marije Vnebovzetje na Holmes Ave., ter od tam na sv. Pavla pokopališče, kjer smo izročili truplo materi zemlji. V dolžnost si štejem, da se tem potom najlepše zahvalim vsetfl onim, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika Ta dokaz prijateljstva mi je bil v veliko uteho v teh žalostnih urah Naj sprejmejo zahvalo sledeči: njegov mati Frances Klun, Mr. i" Mrs. A. Klun, Mr. in Mrs. J. Tomšič, Mr. in Mrs. H. Batič, Harold, RosCi Albert in Elsie, nečaki; družina A. Jankovič, družina H. Kravos, Mr. J* Jankovič, družina J. Jankovič, družina A. Zigman, družina J. Cipirloi družina M. Klaus, From His Pals, Mr. J. Marolt, Mr. J. Skrjanc, Jf-Mr. T. Friscic, Jr., Mr. V. Hrastar, Mr. A. Hocjan, Jr., Mr. F. ZupaniC) Mr. L. Medved, Mr. B Mlakar, Mr. A. Zallar, Mr. C. Marincic, Mr. 1" Mika, družina P. Sulen, družina F. Zupančič, družina R. Benedict, Mf' F. Spilar, Mr. A. Lenaršič, Mr. F. Zadel, družina J. Spilar, iz East l59 St., družina A. Kocjan, družina Tomsic iz Whitcomb Road, družina J Asseg, družina F, Rovere, Sr., družina J. Pianecki,. družina F. Rovere> j, Jr., družina J. Žele, družina Presterl in Corsaro, družina J. Sernel, drU' žina A. Nemetz, družina L. Gattozzi, Mrs. F. Klun, Mr. in Mrs. Bezefc Mr. in Mrs. Jejčič, Mr. in Mrs. Copic, Mr. in Mrs. Pavlin, Mr. in Mrs. Ko" stelic, Jr., Mr. in Mrs. Dolsak, Mr. in Mrs. Grilze, Mr. in Mrs. Haitiil' ton, Mr. in Mrs. Cunningham, Mr. in Mrs. Berpas, Mr. in Mrs. Ebett Mr. in Mrs. J. Trček, Mr. L. Kastelic, Mr. Manganella, Mr. F. WalenciC' Mr. J. Walencic, Jr., Girls From Fisher Body, društvo sv. Jožefa, 169, KSKJ. Dalje iskrena hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bod® brale za pokoj duše pokojnika. Darovali so sledeči: Mrs. F. Klun, Miss J. Jankovič, družina F. Zupančič, Miss J. Sule"' družina B. Modic, Mr. Campa, družina F. Kravas, družina Ivanšeb družina M. Vinšek, Mr. in Mrs. A Novak iz School Ave., družina J' Kogoj, družina J. Dolinar, družina J. Branisel, družina J. Asseg, druŽ»' na F. Kuret, družina M.' Sustarsic, Miss J. Sustarsic, Miss M. A. in f' Primožnik, družina F. Petrovčič, Mrs. Dobay, Miss A. Pavlin, družin® J. Cimperman, Mr. D. Alphonzo, Mr. in Mrs. A. Bolko, Mr. J. MedveJ' Mr. in Mrs. F. Mervar, Jr., Mr. in Mrs. F. Baber, družina F. Fier, dr^' žina A. Jerman, družina A. Dolgan, družina F. Suban, Mrs. V. Bernot Sr., družina Znidaršič, Mrs. M. Benedict, Mrs. A. Somrak, družina Čermelj, Miss P. Blatnik, Mr. in Mrs. F. Sustarsic, društvo sv. Joi^ fa, št. 169, KSKJ. Dalje iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno * poslugo in sicer sledečim: Mrs. Klaus, Mr. H. Kravas, Mr. A. Jankovič, Mr. F. Jankovič, M*"' J. Tomšič, Mr. F. Kapel iz East 160 St., Mr. A. Jerman, Mr. J. Barbisi Mr. L. Čebron, Mr. J. Asseg, Mr. J. Kogoj, Mr. F. Kuret, Mr. L. Erzefl' Mr. M. Kastelic, Mr. M. Vinšek, Mr. F. Kontel, Mr. J. Knafelc, Mr. A-Vidmar, Mr. M. Jeras, Mr. F. Zafred, Mr. Opalek, Mr. A. Perme, Mr. Kastelic, Mr. F. Kosmerl, Mr. A. Novak. Globoka hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnika ko je ležal 0» mrtvaškem odru ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti, kako? tudi onim, ki so culi ob odru. Srčna hvala njegovim mladim fantom-tovarišem, ki so nosili krstO' Hvala čst. g. Rev. Ludwig Kužniku za podelitev sv. zakramenta, ganljiv govor in za opravljene cerkvene obrede. Hvala Joseph Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestraO" sko najboljšo postrežbo. u Oj smrt, ti bela neizprosna /akaj si s koso zamahnila 1>o življenju mladim ti in mene težko si ranila da tolažbe v srcu ni. Naglo naju si ločila Kot trenil bi z o^nii Sedaj pa ob grobu stojim Mirni počitek ti soprog ljubeči želim. V grobu tihem tam ležiA Duša tvoja pa naj uživa srečo, radost in veselje V raju božjem tam lira kmalu pa naj pride Ko se zopet združiva V raju večnem in neskončnem Bova srečo uživala. žalujoča soproga, ROSE Cleveland-ColHnwood, Ohio, 14. julija, 1936.