štev. 19.
v Mariboru 1. oktobra 1877. TeOaj VI.
Izhaja
1. te 15. dne
vsakega meseca.
Rokopisi
ne vračajo se.
Stoji na leto:
redoma po 4 forinte,
izjemoma po 3 forinte.
Časopis zabavi i poduku.
Pregled. PosKije: Materni glasovi. Gazele. Najina ločitev. Po ločitvi. — Ura. — Živo-topis Staniyi Vraza. — Misli o napredku Slovencev. — Popis slovenske zemlje. — Sekspirov Trgovec beneški. — Književnost.
Materni glasovi
IV
o
evet si, dete, mescev dopolnilo, Presrečnih dnij jaz vžila sem s teboj. Ker vedno moje je oko sledilo. Kako razvija se životek tvoj.
Iz male in nezmožne si stvarice Živahen, krepek mi postal otrok,
Vže k hoji nežne stavljaš si nožice. Pogled resnoben tvoj je in globok.
Tema pa proti lu6i vse so sreče V primeru k onej, kojo zdaj vsak dan
Jaz vživam, duša ko mi vsa trepeče, Da res ne vem, bedim-li al' sanjam !
Al' res poznaš me, srčno dete moje, Al' res ti veš, kedo in kaj sem jaz?
Ker „mama" blebetajo ustne tvoje, Ker k meni roke stezaš vsaki čas?
Ti se smejiš in ,,mama" mi ponavljaš. Na srce ginena pritiskam te;
Dokler z besedo to me ti pozdravljaš, Nobeno sklélo me ne bo gorje.
P. D. - Pajkova.
Gazele.
Ili
I
,0 prvič njo zazrlo je oko — oj, moč ljubezni! Dejalo nekaj v srci je glasno: oj, moč ljubezni! Mladostni tebi sen se je vtelésil,
Njo ljubi, njej zaupaj ti zvesto — oj, moč ljubezni! Čarobni glas, ne zabim te nikdar,
Ti vzbudil si v življenje me novo — oj, moč ljubezni!
19
- 294 -Iz leva nevkročenega miran
Postal sem, kakor jagnje jaz mlado — oj, moč ljubezni! Kar hvali dobrih mojih svojstev svet, Vzgojila jih je ljubica samo — oj, moč ljubezni! Gospój, deklet in mož prijatelj sem,
A njo le slušam, vbogam jaz skrbno — oj, moč ljubezni! Če prejmem hvalo nje presladkih ust,
Nič proti njej nij zlato in srebro — oj, moč ljubezni! Bogat sem, srečen, zadovoljen sem,
Odkar ljubujem nežno nje roko — oj, moč ljubezni! Iz srčne globočine le želim,
Naj srečo to ohrani mi nebo — oj, moč ljubezni!
Jos. Ciiupernian.
Najina ločitev.

o sva se poslovila Za precej dolgi čas, Da nisva se solzila. Bila sem skrbna jaz.
Ko tožen v me upiral
Si solzne ti oči, V slovo ko glas ti vmiral.
Ti vmirale moči.
In v meni se vzbudila
Ločitve bolest je: Solze sem zadušila,
Da ti zvedril bi se.
Mi dva sva se ločila — Kaj drugim skrb kako?
Da nisva se solzila. Naj drugi le vedo!
F. D.-Pajkova.
Po ločitvi.
p
ogumnost, s katero krepila V ločitvi občutke sem vse, Nevsmiljeno koj zapustila Po tvojem odhodu me je.
Na oknu sem tožno slonela, Hlapon ko je žvižgal glasno,
V obraz mi je luna blestela, Tak jasna, ko nikdar tako.
železna so kola drdrala, Jaz videla nisem sveta, —
Za solzo je solza kapljala. Znak gorke ljubezni srca!
P D.-Pajkova.
295 -
Ura.
Pripovedal vam bodem o mojej uri . . . čudna je ta pripovest!
Stvar se je dogodila ravno v po-četl^u tega stoletja, leta 1801. Eavno sem stopil v svoje šestnajsto leto. Živel sem v Eezanu, v majhenej lesenej hišici, ne daleko od obale reke Oke, zajedno z očetom, tetko in stričevim bratom. Matere se nisem spominjal: umrla je tri leta po svojem venčanji;' oče nij imel več otrok nego mene. Ime mu je bilo P or f ir i j Petrovič. Bil je miren, suhljast in bolesten človek; bavil se je z manjimi sodnijskimi stvarmi in drugimi posli. Dedje naši zvali so take ljudi: „polu-advokate"; on sam pa se je zval „ad-vokat". V hiši je gospodarila njegova sestra, moja tetka „stara devica" kako vih petdeset let; tudi moj oče jih je bil uže štirideset preživel. Bila je zelo pobožna žena ; da na ravnost povem: licemerna hinavkinja, brbljava, povsod je stikala s svojim nosom, a srce njeno nij bilo kakor očetovo, nij bilo blago. Nismo sicer siromašno živeli, ah tudi nismo več imeli, kakor je bilo treba. Moj oče je imel še enega brata, kateri se je zval Jegor; ali bil je zaradi vstajnih teženj in jakobinskih načel (tako je stalo v ukazu) uže 1. 1797 pregnan v Sibirijo.
Sin Jegorov, David, ostal je pri nas. Bil je samo eno leto dnij stareji od mene; ali jaz sem se mu klanjal in pokoraval, kakor da je uže od-raščen človek. Bil je pameten dečko, čvrste in odločne volje, majhene rasti, širokih in močnih pleč, pegavega lica, rudečih lasij, rujavih in majhenih očij, debelih ustnic, kratkega nosa, kratkih prstov — pravi palček — ali za svoja leta celo prejak in močan! Tetka ga
nij mogla trpeti, a oče se ga je baš
— bal. Ali mu morebiti pred njim vest nij bila čista? Ljudje so si šepetali, da, ako moj oče ne bi bil izdal svojega brata, Davidov oče ne bi bil prognan v Sibirijo! Midva sva skupaj bila v gimnaziji, v istem razredu. Dobro sva se učila, jaz sem bil malo bolji dijak, nego David. Imel sem boljo pamet, ali otroci — kakor je znano
— ne vedo ceniti te odlike — niso na to ponosni, in tako je David pri vsem tem ostal moj vodja.
Meni je ime Aleksij, kakor veste. Eojen sera 7. sušca, a 17. slavim svoj god. Po starej navadi dah so mi ime onega svetnika, koji pada na deseti dan po mojem rojstvu. Krstni boter mi je neki Anastasije Anastasijevič Puckov, ah kratko Nastasije Nasta-sijič; drugače ga nij nikdo imenoval. Bil je strašno brbljav, spletkar, znal je vsako stvar na svojo korist vpo-trebljevati, skozi in skozi zloben človek; izpodili so ga iz okrožne pisar-nice, a pred sod je bil večkrat pozvan; ali oče ga je potreboval.....
„delala" sta zajedno. Lice mu je bilo zabuhlo in oki-oglo, bil je podoben lisjaku, nos šiljast, oči temno-mrke, sijajne, kakor hsičje. Vedno je mežikal z očmi, a nos je držal tako, kakor da bi hotel zrak vohati. Nosil je črevlje brez petnic, in vsak dan je mazal lasi z lepodišečo mastjo, a to je tedaj v provinciji bila največa redkost. Govoril je, da mu je neobhodno potrebno gladiti in mazati si lasi, ker je znan z uradnimi osebami, da celo z generali in generahcami.
Dojde moj god. Nastasije Nasta-sijič pride k nam ter reče:
„Do sedaj ti nisem še nič po-19*
- 296
klonil; ali za-to, glej, kaj sem ti sedaj prinesel. "
In on seže v žep, ter izleče srebrno uro, podobno oebulji, z verižico iz bronsa; na zaklopcu ure je bila naslikana cvetica.
Jaz od samega veselja nisem vedel kaj početi, a tetka, Pulherija Petrovna kriči na mene na vse grlo:
„Eoko botru poljubi, botru roko, nevrednež!"
Poljubim botru roko, a tetka reče:
„Ah, batjuška (očka) Nastasije Nastasijič, zakaj ga tako negujete? čemu bode mu ura ? On jo bo gotovo izgubil, pokvaril ali razbil!"
Oče stopi v sobo, vidi uro, se zahvali Nastasijiču — dosti nemarno — in pozove ga v svojo sobo. Cul sera, da je oče, kakor za sebe, rekel :
„Ako ti, brate, misliš s tem podkupiti ....."
Ali jaz nisem mogel dalje vzdržati, stlačim uro v žep, ter poletim iz sobe, da pokažem Davidu dar.
David vzame uro, jo otvori ter pazljivo ogleda. Imel je poseben dar za mehaniko ; železo, bakar in vse rude poznaval je dobro; nabavil sije vsake vrste orodij, in brez posebne muke znal je popravljati ključalnico ali ključ, ali pa novega narediti.
David je obračal uro v rokah, po-gledaval v njeno notranjost ter za-mrmral skozi zobe (v obče je malo govoril):
„To je stara .... pokvarjena ura", ter pristavi: „Kdo ti jo je dal?"
Eekel sem mu, da mi jo je boter poklonil.
„ Nastasije?"
„Da, Nastasije Nastasijič." David položi uro na mizo ter molče otide.
„Ali se ti ne mjh?" vprašam ga.
„Ne, to nij  ... . Ali da sem jaz
na tvojem mestu, jaz ne bi od Nasta-sija nikakega dara sprejemal." „Zakaj ne?"
„Zato ne, ker je ta človek prismojen spletkar ; a spletkarju nij dobro biti obvezan. Ti si mu menda roko poljubil?"
„Da. tetka mi je tako velela".
David se je nasmehljal — nekoliko nenavadno, nekako tako skoz nos. To je bila njegova navada. Nikedar se nij glasno smejal; mishl je, da je smeh znamenje slabosti.
Davidove besede, njegovo prežimo smehljanje razžalilo me je globoko. „0u me naravno", mislil sem, „ graja po sebi. Tudi jaz sem v njegovih očeh prismoda! On bi se nikedar tako ne ponižal, nikedar ne vzel dara od Nastasija. Kaj mi je sedaj storiti ?
Ali naj povrnem uro? To ne more biti!"
Hotel sem govoriti z Davidom, da ga vprašam za svet. On mi odgovori, da nikomur ne daje sveta, ter da naj storim, kar me je volja. — Da, storim, kar me je volja! Spominjam se, da te noči nisem očesa za-tisnol ; mučila me je sumnja. Težko mi je bilo ločiti se od ure, — položil sem jo na stolee poleg postelje; tekla je tako lepo, tako smešno: tik tak, tik tak ... Ali srce me je bolelo, da me David prezira! V jutro sem uže bil odločil, kaj bom storil . . . Plakal sem zaradi tega — ali sem potem precej zaspal, a ko sem se prebudil, oblečem se hitro ter poletim na ulico. Bil sem se odločil, da dam uro prvemu siromaku, katerega srečam.
Nisem bil daleko od hiše, ko najdem česar sem iskal. Dečko svojih deset let pride mi ravno nasproti, bo-
- 297 -
sonog in raztrgan, ki se je pogosto okolo naših oken klatil. Stopim precej pred njega, in ne dajoč ni njemu ni sebi časa k razmišljenju, ponudim mu uro.
Dečko me začudjen pogleda, položi eno roko na usta, kakor da bi se bal, da se opeče, a drugo stegne proti meni.
„Vzemi, le vzemi," zamrmljam, „ura je moja, darujem ti jo, lehko jo prodaš, pa kaj drugega kupiš . . . kar koli, česar potrebuješ ... Ž bogom !"
Stisnem mu uro v pest, ter se vrnem hitro domu. Stal sem za vrati najne spalnice, in ko sem si malo oddahnil, pristopim k Davidu, ki se je ravno oblačil ter lasi češljal.
„Veš kaj, David!" rečem mu z mirnim glasom, „podaril sem botrovo uro."
David me pogleda, ter dalje gladi lasi s krtačieo.
„Da", nadaljujem z istim glasom, „jaz sem jo podaril. Dal sem jo nekemu siromašnemu dečku."
David položi krtačieo na mizo.
,,Za novce, ki jih za njo dobi," nadaljujem zopet, „si lehko kaj koristnega kupi. Mislim, da bo dobil kaj za njo."
Utihnem.
„E pa dobro!" reče naposled David ter odide v sobo, kjer sva se navadno učila.   Grem za njim.
„A ako te vprašajo: kje imaš uro?" reče on, ter se obrne k meni.
„Eekel bom, da sem jo izgubil," odgovorim, kakor bi se ne bil ni malo brigal za to.
Onega dne nisva več govorila o uri; ah vendar se mi je dozdevalo, da je David moje ravnanje ne samo
odobraval, nego da se mu je v nečem tudi čudil. — V resnici!
Preteklo je še dva dni. Slučajno nij v našej hiši nikdo mislil na uro. Oče je imel neko nepriliko z enim svojih klientov in nij se brigal niti za mene niti za mojo uro. Ali zato sem jaz neprestano mislil o njej. No in to me nij dosti tešilo, da je David odobraval — vsaj kakor se je meni dozdevalo — moje ravnanje. On tega odobravanja nij izrecno izjavil, samo enkrat je rekel, da se od mene nij nadejal take odvažnosti.
Nisem čutil onega zadovoljstva o storjenej žrtvi, kojega sem se nadejal, ter sem se počel kesati. —
Kavno o tem času pride k nam znan gimnazijec, sin mestnega vrač-nika, ter se začne hvaliti z neko uro, kojo mu je stara mati poklonila, a nij bila ni srebrna, nego iz tombaka.
Naposled nisem mogel več zdržati, ukradem se natihoma iz hiše, ter grem onega siromašnega dečka kojemu sera uro poklonil, iskat.
Najdem ga kmalu: kockal je z drugimi otroci pri cerkvi. Pozovem ga na stran, in upehan in zmočen rečem mu, da se moji roditelji srde na-me, da sem mu uro poklonil in da mu bom rad nekoliko plačal, ako bi mi jo (lotel povrniti. Imel sem pri sebi za vsak slučaj star rubelj, vse svoje imetje.
„Nimam več vaše ure", odgovori deček plakajoč; „oee jo je videl pri meni, ter mi jo vzel; da, hotel me je celo tepsti. „„Ti", rekel mi je, „moral si nekje ukrasti to uro; kdo bi bil tako nespameten, da bi ti jo poklonil?""
„A kdo je tvoj oče?"
„Moj oče? Trofimic."
- 298 -
„Ali kaj je on? S čem se zanima?"
„0n je doslužen vojak, „serežan." Posla nima nikakega. Stare čevlje krplje. To je ves njegov posel. Od tega tudi živi."
„Kje pa stanuje? Vodi me k njemu!"
„Hočem, vodil vas bom k njemu. Vi bodete mojemu očetu povedali, da ste mi poklonili uro. On me zaradi tega neprestano psuje! Pa tudi mati mi isto tako veli: „Po kom si se vrgel, da si tako malopriden?"
Jaz in deček greva v njegovo stanovanje. Bila je to neka trhla in polomljena koliba v zadnjem dvorišču neke stare uže davno pogorele, a ne obnovljene tvornice. Trofimiča in njegovo ženo našla sva doma. Dosluženi „serežan" bil je star človek, visoke rasti, čvrst, osivele brade s celo mrežo brazgotin po obrazu in čelu. Žena bila je videti stareja od njega; s svojimi topimi očmi mežikala je neprestano. Njuna obleka bila je precej slaba in zanemarjena.
Povem Trofimiču, po kaj sem prišel. On me molče posluša, a pri tem nij obrnil od mene svojega vojaškega pogleda.
„Neumnost!" reče naposled z debelim glasom. „ Imenitna gospoda vedno tako dela! Ali ako Petko nij ukral ure, dobil bo eno po ušesu! Nikar se ne šali z gospodičiči! Ah ako jo je ukral, potem bo pa drugače! Potem : jeden ! dva ! tri ! S palico, tako po vojaško ! Pa kaj je ? Kaka nesreča je tu? Kaj?"
Poslednje besede izgovoril je Trofimic z visim glasom. Očividno me nij razumel.
„Ako mi povrnete uro", razjas-njeval sem mu; nisem si ga upal ti-
kati, čeravno je bil prost vojak — „dam vam drage volje rubelj. Menim, da več nij vredna."
„Ino!" pravi Trofimic, ki me še nij mogel razumeti, ali me je po starej navadi čisto hotel z očmi pogoltniti, kakor da bi bil jaz njegov gospodar ali sodnik. „Torej tako je stvar? Ne, potem evo, odpri! —Ulijana, molči!" zakriči ljuto nad ženo, koja je hotela nekaj reči. „Evo ura", — nadaljuje, otvorivši predel omare — „ako je vaša, izvolite jo vzeti; ali kaj je z rubljem ? "
„Vzemi rubelj, Trofimic", jecljala je žena. „Ah si ponorel, stari trap? Nimamo ni grošiča, da nam kdo vse žepe obrne, a ti si še velikodušen! Kako moreš biti takov, da ti je vse jedno ? Vzemi novce, saj si uže enako hotel uro prodati!"
„Ulijana klepetulja, molči!" reče zopet Trofimic. „Kdo je to slišal, tako odgovarjati? Hej? Mož je glava, a ona — odgovarja. Petko, ni besede! Zmlatil te bom! Evo ura!"
Trofimic mi pomoli uro, ali je ne pusti iz roke.
On je malo razmišljal, povesil oči, ter jih zopet nepremično v me uprl ; potem je na enkrat zakričal na ves glas:
„Kje je rubelj?"
„Evo ga, evo," rekel sem hitro ter izlekel denar iz žepa. Ali on ga nij vzel, nego neprestano v me gledal. Položim rubelj na mizo. On ga dene v predel, vrže mi uro v pest, se obrne, vdari z nogo ob tla, ter krikne na ženo in sina:
„Pojta mi izpred oči, marš!"
Ulijana je hotela nekaj ugovarjati, ali jaz sem se uže umaknil skozi vrata
- 299 -
na ulieo. Vržem aro na dno svojega žepa, jo z roko čvrstvo stisnem ter bežim domu.
Ura je bila zopet moja, no nisem se je ni malo veselil. Javno nositi je nisem mogel. Najbolj sem se moral čuvati, da je David ne vidi. Kaj bi on mislil o meni in mojem značaju? Moral sem jo skrivati sedaj na omaro, sedaj pod slamnjačo, sedaj za peč, a vendar se mi nij posrečilo, da pre-varim Davida!
Enkrat sem ravno bil potegnil uro izpod sobnega poda ter hotel srebrn zaklep očistiti z neko staro usnjato rokavico; David je bil odišel nekamo v mesto ; nisem mislil, da bi se kmalu vrnil ... ali na enkrat evo ga na vratih! >
Tako sem bil iznenadjen, da mi je skoro ura iz rok pala, in da v naglici nisem mogel najti ni jed-nega žepa, nego sem jo po suknji in oprsniku skrival.
David me je gledal ter se po svojem navadnem načinu smehljal.
„Kaj pa delaš?" reče naposled. „Ti mishš, da jaz nisem vedel, da imaš zopet ti uro? Jaz sem jo videl prvi dan, ko si jo sem prinesel."
„Ah verjemi mi", začnem plakajoč.
David namigne z ramami.
„Ura je tvoja, pa lehko storiš z njo, kar ti je drago."
Ko mi je te trpke besede rekel, ide zopet vun.
Zdvojenje se me poloti. Sedaj sem se prepričal : David me v resnici prezira.
Tako ne more ostati.
„Jaz mu hočem to pokazati", rečem sam pri sebi, ter stisnem zobe.
I Grem precej v predsobje, kjer je bil naš sluga Juška, in poklonim mu uro !
Juška je iz početka nij hotel sprejeti, no jaz sem mu rekel, da bodem uro, ako je ne vzame, precej na kosce razdrobil, z nogami poteptal ter na smetišče vrgel ! On si je nekoliko premišljeval, a naposled jo je vzel. Ko se povrnem v sobo, najdem Davida čitajočega neko knjigo. Povem mu, kaj sem storil.
David nij obrnil očij s knjige, namignil je zopet z ramami, ter mi rekel: „Ura je tvoja, lehko storiš z njo, kar ti je drago".
Vendar se mi je dozdevalo, da me je uže nekoliko manj preziral.
Bil sem zavsem preverjen, da se mi ne more več očitati, da sem brez značaja, ker mi je tako zamrzela ta ura, ta gnjusni poklon mojega krstnega botra, da skoro ne morem ni pojmiti, kako sem se mogel jeziti zaradi nje, kako se me je lotila misel, da jo izprosim od Trofimiča, koji je še imel pravo misliti, da je z meno velikodušno postopal.
Mine nekoliko dnij .... Spominjam se dobro, ravno o tem času dojde tudi v naše mesto važen glas, da je car Pavel umrl, in da je na prestol ruski stopil sin njegov Aleksander, o kojem se je mnogo govorilo, da je plemenitega in človekoljubnega srca. Ta glas jako vzbudi Davida : zasijala mu je nada, da bode zopet, in to skoro, videl svojega očeta. Tudi moj oče se je radoval.
„Sedaj se bodo vsi pregnanci povrnili iz Sibirije, morebiti tudi mojega brata Jegora ne bodo pozabili", govoril je pogosto, a pri tem si je mei roke ter se nekako zamislil.
David in jaz sva precej delo popustila ter nisva hodila v šolo; no
- 300 -
nisva se sprehajala, nego se stisnila v kako zakotje, ter racunila in uganjala, v koliko mesecih, nedeljah, dneh se bode povrnil „batjuška Jegor", kamo mu bodeva pisala, kako ga pričakovala, in kako bodemo potem živeli. „Batjuška Jegor" bil je arhitekt, zidarski mojster, in obadva sva odločila, da on mora iti v Moskvo, da tamo zida velike šole za siromašne ljudi, a midva mu bodeva pomočnika. Na uro sva, — kakor se to samo ob sebi razume, zavsem pozabila; razve tega so Davida mučile druge skrbi, o kojih bom pozneje govoril.
Nekega jutra baš po zajtrku sedel sem sam pri oknu in mishl na
vrnitev strijčevo — pomladanska rosa sevala je po travi — ko iznenada prileti v sobo Pulherija Petrovna. Ona je vedno bila živa, okretna in vedno je delala hrup, govorila s tankim glasom ter mahala z rokami, a sedaj se je baš zarezala v me.
„Pojdi gospodičič, poberi se precej k očetu!" kričala je. „Kako ne-spametnost si zopet napravil, nesram-nik ! No, počakajta, bodeta uže dobila ! Nastasije Nastasijič je opazil vajino sleparstvo! Poberi se precej! Oče te kliče . . . precej se poberi!"
Kuski spisal Ivan Tnrgenjev.
Provel Ivan Nagli5.
(Dalje pride.)
Životopis Stanka Vraza.
Hrvatski napisal Pran Petračič.
(Dalje.)
Ta mir i to tihoto pretrga leto 1848. Kadar se je vse silno navduševalo, ne more ni Vraz ostati hladen. Erben ga zove v Prag na slavjanski kongres, naj jih pride čem več, da se presili vlada stopiti na pot slavjanski. Sedaj ali nikdar! Tudi Slovenci pošljo mu polnovlast. Bil je v deputaciji na srbski kongres ter izbran za prvega podpredsednika celega „slavjanskega sjezda" (shoda). Kadar je slavjanski zbor tretji dan raztiran, beži tudi Vraz uprav strmoglav domu. Doma se vendar dalje snuje, piše se i dopisuje na vse strani, poprimljujo se tudi male Crnegore i njenega plemenitega gospodarja Petra Petrovič - Njegoša II. Vraz ide tudi v mali Štajer rodoljubov budit, tu se nadja šče jedno idilo preživeti, ali nedočakavši svoje drage, vrača se v Zagreb stražo stražit i v orožju se vadit.  Dokler je tako po
Stajerskej hodil, ustavili so mu starešine čitalnički plačo, kajti je boje otišel brez njih znanja, „Kola" pak da ne izdava. Kmalu je bilo tudi temu konec. Vže preje bolehnemu oglasi se na samo novo leto 1849. s vso silo huda bolezen, sušica, ktera ga je za nedolgo tudi pod grob spravila. Komaj meseca marcija vstane ter opiše nekej gospe, ktero mamico imenuje, z otožnim srcem, na kaj je njeni sin prišel. Kadar se je vrnol, nadaljuje posel o „Kolu", aH vže nima onega živega dopisovanja, a pisma, ktera prihajajo, dišo togoto zarad goljufanih upov, sluté ponemčenje i propast narodnega življenja. On sam šče podu-čuje Macuna v izdavanju chrestomatije („Cvetje jugoslavljansko"). V poslednjem pismu, ktero imamo iz njegovega peresa, opisuje prijatelju borbo za službe, a vsem bode zadosta i pre-
— 301 -
dosta: — literatura ostane na Kuku-Ijeviču i na njem. Žalibože da ni dolgo za njo delal; izdal je šče VIL knjigo „Kola", a VIII. priredil, kakor se cita v zapisniku matičnem, za tisek ; izdal jo je pod svojim imenom A. T. Brlič, nameščen na njegovo mesto, s kterega je tudi 1. 1850 bil vržen, kajti da ni zadovoljeval dolžnostim; pozneje vendar bil je pozvan, da se opraviči, pa je menda zopet bil tudi nameščen. Dne 24. marcija 1851. bil je Vraz zadnjikrat pri raatičinej seji, 7. maja izbran je bil mesto njega, ker je on zmirom boleval, v književni odbor Anton Mažuranič.
„ Narodne novine" prinesle so 26. maja 1851. ovo vest: Predvčera popoldne preminol je tu po dolgej bolezni obče ljubljeni pisatelj, nar. pesnik „Djulabij" Stanko Vraz. Po njem je izgubila domovina i književnost naša enega izmed najmarljive-jih i najumnejih delavcev. Telo pokojnikovo bode danes na večer o '/a^ uri na grobju sv. Jurja pokopano. Dne 27. maja pak sledeče: Včera o 8'/2 uri na večer pokopali smo nepo-zabljivega našega domorodca i pisatelja Stanka Vraza. Vže mnogo preje zbrala se je neizmerna množica ljudij vsakega stališa, da mu poslednjo to uslugo učini. Kadar je gosti- mrak črnim svojim zagrinjalom ulice mesta ovil, zasvetlilo je pred zgrado narodnega doma, kder je pokojnik ležal, morje užganih bakelj i v smrtnej ti-hoti šel je veličastveni sprevod na pokopališče sv. Jurja, kder je gosp. Brlič, potem ko je mrtvo telo bilo v grob položeno, govoril govor, kterega tem raje tu priobčujemo, ker je v njem ob enem na kratko opisano celo njegovo življenje.
Brlič je govoril: ')
„Bratje! Stojimo na grobu enega onih domorodcev, kterih zaslug za jugoslavjansko narodnost bode zahvalna povestnica zlatimi besedami vpisala v knjigo življenja. Evo! mrtvih ostankov prevrednega našega književnika i občeljubljenegapesnikaStanka Vraza, kteri s telesom na veke od nas odhajajoč zapustil nam je neumrli spomin marljivega života. On, rojen štajerski Slovenec, spoznavši svoj notranji poklic za književni posel, loci se od svoje rojstvene krajine i poleti, šče predno je Danica narodnosti lice pomolila (pokazala), v one kraje jugoslavjansko, kder ima biti zibka pre-rojenja jugoslavjanskega, da pomaga polagati temeljni kamen zidin narodnega izobraženja i napredka.
Narod jugoslavjanski pozvan za to, da čuva i varuje zapadno Evropo od naskoka barbarstva, zarad tega težkega dela, ktero se samo telesno silo opravlja, zaostal je v duševnem razvitku, pozabil na svoj jezik, na svoje plemenite lastnosti, iz kterih ima postati, se razviti njegovo više življenje, kterega je narodu treba, da izpolni nalogo svojo.
Tedaj se zbere kolo (krog) izvrstnih domorodcev, kteri navdušeni živo željo, duševno življenje narodno vzbuditi, silno roko vzbudé spavajoče čuvstvo narodnosti slavjanske na jugu Avstrije. V tem plemenitem kolu vidimo tudi našega Stanka, kteri je vže za časa svojih naukov vseučihšč-nih v Gradcu napajal srce svoje sladkim mlekom narodnih pesem ; tem pa
') Tega Tiagrobiicjf.i govora Brličc-vega Fr. Petr.ičič ne navaja. Jaz sem ga vzel iz ^Slovenske Bčele" Janežičeve 1. 1861. svez. 1. str, 18V I si., skoro kakor je vže tam poslovenjen. A. F.
302 -
tudi vzredil veliki oni duh pesnički, kteri živi v „Djulabijah" i v „Glasih iz dubrave žerovinske" i kteri budi domoljubna čuvstva po „Guslah i tamburi" i kteri ga povzdiguje na visoko stopnjo popolnosti v prekrasnih njegovih prevodih iz skoro vseh evropskih jezikov, ktere je on poznaval, razumeval i govoril.
Vže pred prvim začetkom književnosti leta 1835., pa vse do hladnega groba, kamor se je sedaj vrnol, živel je jedino za napredek narodne omike, ktera samo tam cvete, kder književnost v narodnem jeziku razprostira veje svoje i pod svoja krila zbira vse znanosti i umetnosti člove-čanske. Za to ga ne srečamo na drugem polju, nego na polju književnosti. Zato ga pa tudi vidimo povišanega na stohco podpredsedničko slavjan-skega zbora v Pragu, da mu se tem pokaže ta čast i to priznanje, da je on v sebi združil znanje vseh slavjanskih narečij i tako dal očitni vzgled ideje vzajemnosti slavjanske.
Ako je vzbujenje slavjanstva v Avstriji vže do sedaj rodilo i doneslo sadja, kterega povestnica človečanska, kadar bode govorila o minolih časih, molče prezreti ne more, temveč ktero mora dostojno i slavno ceniti: to gotovo početnikom tega slavnega i znamenitega vzbujenja v povestnici sveta ide slava i znamenitost našemu književniku i pesniku, znamenitost i slava v spomenikih naroda, za kterega vzbujenje je delal; ide mu slava i zna-
menitost v spomenikih celega člove-čanstva, ker je po njegovem delovanju naraslo število onih narodov, kteri stopajo po stezi višega človečanskega razvitka.
V četiridesetem letu po rojstvu svojem ugasne zvezda življenja njegovega, utrne luč duha njegovega; — ali živi spomin njegov med nami i živel bode, dokler narod naš živi. On je narodni človek; narodni ljudje pak žive, dokler narod živi i po njih nikdar ne umre. On je narod svoj ljubil; on mu se je brez koristoljubja v besedi i dejanju žrtvoval; on nam bodi živi vzgled ljubezni i žrtvovanja za narod. Blagor njemu! on ne umre z duhom, on slavno živi v dehh svojih. Bratje! on nas budi pridobiti si enako neumrljivost! Samo, ako bodemo nasledovah našega Stanka v rodoljubju i ljubezni do svojega naroda, bode mu žemljica lahka, kar mu vsi želite! Eekoh! dixi!" — Tako Brlič.
Mesto, kjer njegovi ostanki počivajo, kaže spomenik, postavljen mu od prijateljev i poštovateljev; ali tem mu se ni oddolžila Hrvatska, ktero on posinovljenec ni menje ljubil od kterega koli njenega rojenega sina. — Toliko PranPetračičoStanku Vrazu.
Naj mi bode dovoljeno temu dodati nekoliko opazek v prihodnjem listu.
A. P. FékoDja.
(Dalje pride.)
Misli o duševnem napredku Slovencev.
(Daijc.)
Ne smemo se torej zavzeti, da imamo sedaj skoro biezizjemno na vsakem važnem polji razna mnenja,
razne zahteve in tedaj tudi stranke, ki si stoje več ali manj v nasprotju. Na Slovenskem ni sicer razkolništva;
- 303 -
imamo pa zato dve stranki, Mlade in Stare. Ta dva glavna življa javnega življenja vpljivata na vse, kar obsezata. Jasno je tedaj, da n. pr. hočeta šolo vsak po svoje vstvariti, ker želita odgojo Slovencev vsak po svoje.
Navadno je, da se celo v slovstvu cepite znani dve stranki tam, kjer se kažejo zakoni, ki imajo s srcem opraviti. Eni tedaj knjige in časnike devajo v pregnanstvo zaradi pregreš-nosti, ktere drugi izdajejo; drugim pa se zdijo nauki in proizvodi prvih pre-zastareh. V tej borbi med seboj sta se ta dva življa bolj in bolj spoznala in tako pomagala medsebojni izurjenosti. Vzredila sta mnogo očivid-nega v praktičnem življenju, pa tudi v slovstvenem oziru. Osnovala sta si mojim bralcem znana društva za okrep-čanje in oživljenje svojih privržencev. Imata celo svoje posebne zastopnike > časnikih, kakor svoje pisatelje in presojevalce dušnih izdelkov. Bila bi ta dva življa večna sovražnika — dasiravno imata enako moralo — ko bi ju skupna potreba za kak hip ne družila. Ni treba kazati na to, kje se imata skupno boriti, bodi si v tej ali onej pokrajini. Lehko je tedaj razumeti, da imata kak list, ki obema služi, na kojega oba prežita, da jima preveč v zelje ne zahaja.
Za Slovence pa so take medsebojne in skupne borbe marsikaj na mnogo stran porodile. Bogata letina med ljuliko iu plevelom vendar tudi z dobrim zrnom oblagodarja. Tudi tukaj ni mi treba naštevati, kaj vse imamo, česa se smemo že veseliti. Bolje bo prašati, kako nam je treba delati, da pridobite ohranimo, in kaj imamo še priboriti in pridelati si. Prej pa je treba gledati, ali so naši vojsko-
valci hodili pravo pot, in ako ne, za kaj ne, da bodo vedeli za naprej, kako se boriti.
Borba sama jih je mnogo izučila. Morda pa so celo že od začetka tu pa tam na krivo zabredli, in da ne vedo več, ker so že daleč prišh, da bi bilo še vedno dobro, jo na pravo kreniti.
Pri vsem, kar smo o sedanjosti omenili, nismo prašali, ali so misli, želje, zahteve, ktere so delovanje, pri-boritve, izdelke in stranke provzro-čile, tudi naravne bile. Kakor se kaže obraz slovenskega naroda v sedanjem času, bil bi vsled dosedan-j e g a našega razgovarjanja lehko tudi drugačen. Za sedanjost nismo nobene n o tr a nj e ali sploh tudi zvunanje n e-0 g i b n e sile omenili, ktera bi bila ravno tako obličje našemu narodu ustvarila ali ustvarjati pomagala. Eekli bi lehko, da ker so Slovenci drugod neko gibanje videli, so začeli tudi oni to brez pomisleka posnemati in med seboj goditi. In morda bi znal kak voditelj iz svoje izkušnje potrditi, da on sam se je tako ravnal. Gotovo, da je anologija tudi pri Slovencih svojo moč v mnogih, celo važnih rečeh kazala. To nič ne bi delo, ko bi analogijo po ostro ločenih zakonih rabili. Ali to je križ, da ona tako rada, zlasti parlamentarnike in govornike ali brez zavesti ali s posebnim namenom zapeljuje.
To je ena naloga, ki je vredna natančnega preiskovanja povsod, kjer imajo ali so imeli Slovenci na zunaj enake težnje z drugimi narodi. Drugače bi se še zmerom lehko godilo, da bomo tuja drevesa v našo zemljo zasajali, mislé, da kar rase v tropih, mora rasti tudi pri nas, češ, saj so
- 304 -
rasla drugod. S tem je moja misel in namera jasno povedana.
Mogoče je pa tudi, da smo kako reč poskušali samo zato, ker se nam je vredna in lepa zdela, kakor da bi vse nam mogoče bilo, za kar se nam želje vzbudé. Naš narod je majhen. Kaka lepa analogija glede velikosti bi bila, ko bi iz te ona cenost sledila, vsled ktere so se Atenci v svoji zlati dobi odlikovali med vsem tedanjim svetom! Ah ni ta primer primeren, neumnost tistih zahtev pri kojem koli narodu razkriti, kterim potrebnih pogojev in vzrokov za to ali ono v resnici ne manjka? Iz tega pa je očividno, da bomo le tedaj pravo pot hodih, ako pomislimo, kar smo v prvem delu načrtavali. Iz tega sledi vsaj toliko, da je naš narod, kakor vsak drugi, podvržen stalnim in spremenljivim življem in zakonom.
Ako bi narod nič stalnega, bistvenega ne imel, bi morah vedno pripravljeni biti, da se popolnoma spremeni, tedaj, da bi tudi brez vunanje sile poginil. Ne mogli bi zanj idealno navduševati se, kajti ne zdelo bi se nam vredno za negotov obstanek, za minljivost navduševati se. Vsakdo iz mojih bralcev brez mene ve, da imajo narodi v sebi nepremične lastnosti in zakone. Že zunanjost sama se kaže bistveno vsled fiziologičnih in etno-grafičnih postav ena in ista. Zato ni težko še nepomešanega Slovana, bodi si iz severa, bodi si iz juga, kot ta-
cega spoznati. In jezik sam spričuje, da ima vsak narod sestavo ali kakovost govornih organov tako, da mu je najlože tiste glase in združenja glasov izgovarjati, kteri se v narodovem jeziku kažejo.
Enaka je tudi z znotranjostjo. Način čutjenja in mišljenja smo kot nespremenljiv pri tem ah onem narodu že omenih. Bodi si torej Slovan v resnici mehkega ali trdega, veselega ali tožnega srca, gotovo je, da ostane, kakov je, in ta različnost je odvažna.
Kakor pa človeštvo sploh ene in iste psihologične in logične zakone ohranjuje, ravno tako imajo posamezna plemena, še celo manje veje zraven občečloveškega, tudi v načinu mišljenja posebnosti, ktere jih med seboj označujejo. Kakor vsled posebne narave in vzreje ta pa oni posameznik rajši stavke brez notranje zveze vrsti, drugi pa rad vse vtemeljuje, tako so tudi pri narodih take lastnosti, ktere izraževanju dušnem.u neko hce na-obrazujejo. Iz površnega je znano, da je Grku ljub njegov „[j.šv" in „Se", nam pa naš „pa". Globljejša preiskava kaže, da je narava in bistrost veča ali manjša temu vzrok. Le mimogrede omenim, da je po mojih mislih ravno na to stran slovenskim učenjakom velikansko polje odprto, ktero bi morali začeti orati.
France Podgornik. (Dalje pride.)
Popis slovenske zemlje.
Dalje.)
Pod vremenstvom razumevam vsakošne spremembe, ki se godijo v vzduhu ali zraku, kteri dišemo. Sem
spada v prvej vrsti toplota, teža in mokrota zraka, potem vetrovi in moč teh sprememb podnebnih do zemlje
- 305
same, do rastlin na njej, do živalstva in do samega človeka.
Toplota je splošna beseda in po-menja razlienost poeutka, koje čutimo na životu ali kteri opazujemo posebnih orodjih kteri so nalašč za merjenje toplote izmišljeni in se toplomeri imenujejo. Toplota kakega kraja nij delo enega, temveč je mnogih znanih in dosti neznanih vzrokov, vsled kterih dostikrat dva kraja, ki imata enako geografično položenje, nimata tudi enake toplote.
Ako si okoli zemlje mislimo tam, kjer se najhitreje vrti, t. j. okoli srede nad ktero včasih solnce navpik sije, pas potegnen. ki je enako od obeh krajnikov zemlje oddaljen, tedaj imamo tako črto, ki loči zemeljsko površino na dve po toploti precej enaki polovici. Ta domišljena črta na zemlji je ravnik. Cem dalje od ravnika, tem mrzleje je na zemlji; čem bliže ravniku, tem gorkeje. Oddaljenost, kte-rega kraja od ravnika imenuje se zemeljska širina, čem veča je širina kterega kraja, tem raenjša primeroma toplota njegova.
Ko bi zemlja bila ali samo mokra ali pa samo suha, pa skoz in skoz ravna, brez višin in globočin, tedaj bi menda edina širina odločevala toploto kterega kraja; ker pa zemlja nij niti eno niti drugo, zato se toplota tudi ne ravna po samej zemelj-skej legi ali po samej širini.
Pogledimo si na slovenskej zemlji najpreje vpliv zemeljskega položen j a ali širine na vremenstvo.
Po skušnjah vremenoslovcev ali meteorologov pripada oni del našega cesarstva, ki leži med 42—46" severne širine, k tako imenovanemu južnemu vremenskemu pasu ali predelu, kterega toplota sega od 9" gorkote do
12" E. V ta pas spada oni del slovenskega zemljišča, ki leži na južnej strani Planin, tedaj vsa stran slovenska kolikor je leži od one z ravnikom vzporedne (paralelne) črte, ktera gre črez Idrijo, t. j. 46'' sev. širine. Se ve da tu niso vsi kraji zopet enaki, kar je že gore bilo povedano, ampak razve manjših razlik imajo mnogo vremenskih podobnosti.
Kar slov. zemljišča leži nad 46" in pod 50" sev. širine, to pripada k tako imenovanemu srednjemu vremenskemu predelu ali pasu; to je tedaj vse slov. zemljišče od Idrije in nje poprečne črte do najsevernejšega slov. kraja pod sv. Gothartom. Srednja gorkota tega pasa je med 7"—9" K., tedaj za dve stopinji niža.
Slovensko zemljišče ima tedaj v obče južno in srednje vremenstvo združeno, ono vremenstvo, ktero je krepkej rasti prirodnih stvarij najugodnejše ; na enej strani je oddaljeno od prevelike mehkužne gorkote, na dru-gej od prevelike zime.
Pri tej zemeljskej legi pa niso odstranjene močne različnosti vremen-stva in prirodne rasti. Pogledimo si n. p. pobrežje jadranskega morja! Za spodnjo Sočo, za morskim pobrežjem in po kvarnerskih otokih vže vlada vremenstvo južne Evrope. Vže v mestu Gorici se začenja redoma spomlad početkom februarja, pa je le kratka. Brž za njo nastopi poletna gorkota, ki traja do konca oktobra. Meseca novembra in do konca decembra še traja jesen. Še le z novim letom prihaja prava zima, a zmerna pogostoma brez snega. O pravej zimi tu ni govora; mesto snega pada o svojih časih obilo dežja. Tu raste cipres, visok, kakor na severu najviša jelka ; tu vedno zeleni in se pomlaja lovor; tu raste
306 -
smokvino (figovo) drevo v velikosti in podobi orehovega; tu rastejo vedno zeleni, evetoti grmovi, kakovih severne planinske strani ne poznavajo; tu se seje laško pšeno (rajž) in branje (trgatev) grozdja je za mesee dni pred severnejšimi stranami. Veci del leta je nebo jasno; vzduh, čist in suh; prosto uživa človek, z malo pičo (jedjo) zadovoljen, blagi dih vedno prijazne.
vedno vesele prirode. človeško telo raste krepko; živci so mu močni in prožni (elastični) ; duh se povišuje rad v kraljestvo visokih mislij, in srce spremlja z rahlimi čuvstvi vedne, ali malo različne spremenbe zemeljskega obraza, po kterem se tudi človek najbolj ravna!
(Dalje pride.)
Sekspirov Trgovec beneški,
VI.
še neka tretja povest biva, baš podobnega sodržanja, v kterej se tudi značaj Antonija in Žida nahaja. To je neka novela Giovannija Fiorentina, ki pripoveduje o milem prijateljstvu beneškega kupca Ansalda in njegovega kumiča Gianneta, kterega je otec od očevine odstavil, kum pak posinil. Za nekim morskim pristanom prebiva devojka B e 1 m o n t s k a. Kdor z ladjo pristane, mora v nje domu prenočiti in če si ne pridobi nje ljubezni, mora oplenjen vsega blaga odjadrati (tedaj nekova Circe), kdor pak si pridobi nje srce, ta postane gospodar Belmonta in nje soprog.
Potujoč v Aleksandrijo zve Giannetto za lepoto devojke. Izkuša sicer pridobiti si nje roko, ali vinom omamljen nič ne opravi. Zato izgubi vse blago in se ubog povrne vBenetke. No spomin na lepo devojko vpoti ga znovič, v Belmont se podati, ah tudi drugikrat brez uspeha. Vinom omamljen vrne se badava nazaj. Ali niti sedaj ne poneha potruditi se za de-vojkino lepoto; prijatelj in kum Ansaldo, neomahljiv v svojej dobroti, napravi mu tretjikrat ladjo, ali ker nij
imel v lastnej denarnici blaga, naj m e pri nekem Židu v Mestriju deset tisoč zlatov, a pod trdo pogodbo, da, če jih ob prihodnjem Kresu ne povrne. Židu pripade pravica, kupcu iz kterega dela telesa mu ljubo en funt mesa iz-rezati. Giannetto gre na pot in devojko s svojo ljubeznivostjo tako premaga, da mu obeča roko in ženitev. V preobilju svoje sreče pa pozabi na svojega dobrotnika ter se stoprv o Kre-sovem po naključbi nanj spomni. Brž se odpravi na pot domu, kjer je Ansaldo od Žida dobil s prošnjami kratko podaljšanje obroka, dokler bi Giannetto se vrnil; Giannettova soproga pak, Belmontska gospodična, hiti za svojim možem in po vitežki opravljena baš tako kakor v igri Porcija pregovori sodnike, da Ansalda osvobodijo pravde. —
Očividno je iz teh povestij, koliko je Sekspir iz njih zajel, koliko^ sam dodal. Glavne štiri osebe so se Seks-piru iz teh povestij, namreč iz poslednje, tako rekoč same ponudile: vitez je — Bassanio, snubač ; Porcija — Belmontska gospodična; kupec — Antonio, žrtvovavši se za prijatelja, in Žid — Shylok, ki je denar posodil.
- 307 -
Te štiri osebe so neobhodno potrebne, da se misel in namen igre izvede.
Kar se torej glavnega dejanja tiče, namreč Antonijevega zadolženjain njegove rešitve pred sodbo, ta del. tedaj glavni del drame, crpil je Sekspir iz onih povestij. Tudi osnovo značajev glavnim osebam je Šekspir v onih pravljicah tako rekoč surovo in neobdelano našel. Kar je tu dodal, to je fino izdelanje njegovega umetnega peresa, to je tako rekoč oblečenje z živim mesom in živo kožo ter navdih-njenje z umeteljnim duhom pesniškim Trpeča, blaga, požrtvovalna duša Antonij, modra Porcija, lahkoživni Bassa-nio, to so malo spremenjene osobe pravljične. Živa, karakteristična in čisto samosvojna pa je uže podoba Žida Sejioka. V tem se uže vidi pesniško prerojenje pravljičnega Žida (kupca) v Sekspirovega ali v onega, kojega je pesnik menda po prirodi posnel, tam kje na kakovej angleškej borsi.
Po nekem sporočilu je pesnik nekega Žida, Sejioka z imenom, s svojo hčerjo Jessiko, v ktero je bil zaljubljen, v to igro kot sliko židov-stva, koje se z lastno šibo tepe, postavil , ^) kar ne bi baš neverjetno bilo. -
Tako je torej Šekspir glavno snov tej igri vzel nekaj iz starih pravljic, nekaj iz svojih izkušenj, nekaj pa iz lastnega uma. O slednjih dodatkih dejanja še pozneje več.
VII.
Ali pa nij glavna povest te drame: pogodba poplačila s človeškim mesom, zoprna istini in uporna našemu čuvstvu? Nij li menda vsa povest („fabula") te drame postavljena na
nekakovo neverjetno, tedaj nečloveško podlago '? Ali so sploh takove pogodbe, kakoršne se v teh pravljicah omenjajo in so v Šekspirovo dramo prenesene, mogoče, človeka ganiti, tedaj vsaj nekaj „dramatične" naloge — Šekspir to igro sam imenuje „dramo" — izpolniti?
Gotovo so to vprašanja, ki so dopuščena.
Po mojem mnenju je uže to zna-čajno, da se take pogodbe v pravljicah sploh omenjajo. One morajo torej nekakov globlji pomen imeti, ker narodne pravljice niso za edine otroke, ampak tudi za praktične ljudi in za „narode" zložene. Zato menim, da v njih tiči nekov praktičen smisel, da niso kar tako za šalo ali za kratek čas zložene in od roda do roda pripovedane.
Po mojem premisleku je v teh ,,pogodbah" izražen veliki črt ljudstva do lihvarstva (vuhernije), koje je ne-nasitljivo; to je z onim „človeškim mesom" tropično na jako konkreten način povedano. Lihvar (vuhernik) si namreč ne zadovoljuje z edinim tem, kar posojuje, on hoče tudi človeka samega v oblast dobiti in mu tako rekoč vrhu posojenega blaga še meso z života posneti. Saj se tudi navadni govor ne razlikuje mnogo, ki o lihvarju pravi, da hoče s človeka „kožo potegniti", ali človeka živega „81601", ,.odreti". To mnenje o libvarstvu je tedaj ljudstvo v konkretne slučaje prestavilo, kakor da so se res kedaj zgodili, črt in srd do lihvarstva, koje tudi staro krščanstvo zametuje in prepoveduje — to je jedro onih starih pravljic, in če si tropus o „raesu" ali „koži" predočimo v podobi pravljice, tedaj v Šekspirovej igri ne vidimo druzega, nego idejo, kako strahovit in nečlovešk je človek v svojem
') prim. povost „Jes8Ika' v Zori ). 1875 str. 124—2.^.
- 308 -
egoizmu, v blagohlepenju, ktero se v neusmiljenem lihvarstvu najgrje predstavlja. Globoki srd na libvarjenje se tedaj tu dramatično, t. j. kot živo dejanje vrši pred našimi očaii in nas s potrebnim strahom napolnjuje. Ali baš ker je lihvarstvo tako nečloveško, zato je mora kazen zadeti, in v tem nas pesnik na božjo pravičnost opominja in na ta način tudi z igro spri-jaznjuje.
Kakor se tedaj glavno dejanje te drame kritičnemu očesu s početka nečloveško, neistinito vidi, baš tako nam ono tudi brž vse utiske istinitosti vzbuja, čem nam se ideja, ki je v dejanje zavita, jame razkrivati. Povest „Trgovea" tedaj vsled svoje misli isto doseza v našej duši, kar bi sicer predstavljenjem kakega istinitega
povestničnega dejanja bilo doseženo. Izvrstno fino pa je pesnik vrhu tega še storil, da nam istinitost glediščnega dejanja bolj verjetno pripravi, ker je neusmiljeno tirjatev židovo iz neke „šale" razvil ; kajti si je Šekspir svest bil, da bi njegovi poslušalci ne hoteli stare pravljice o izrezanju „mesa". „srca" itd. same na sebi kar tako verovati. Iz te „šale" pak je vsled pismene pogodbe in „notarja" postala žalostna „istina", kar je zviti žid Šej-lok ravno namerjaval. Tako je tedaj Sekspir na ženijalni način to, kar pravljica naivno o pogodbi kot isti-nitem činu pripoveda, dramatično v resno istino prevel. To pa je imeniten pridevek pesnikovega duha.
J. Pajk.
(Dalje pride.)
Književnost in umetnost.
Slovenska maša. Gosp. Anton Hribar, učitelj godbe na c. kr. dekliškem učiteljišču v Gorici in „Slavcev" pevo-vodja, namerava izdati slovensko mašo — posvečeno prečast. g. Juriju Grabri-jann, kanoniku-dekanu vipavskemu v spomin zlate maše 19. septembra 1875 — za moški čveterospev in zbor se sprem-Ijevanjem orgelj ali harmonija, ako se do konca tekočega leta toliko naročnikov oglasi, da bi bilo mogoče tiskovne stroške vsaj deloma poplačati. Besede so (po latinskem originalu, kakor ga mašnik bere) od najboljših slovenskih pisateljev.
Po celej Evropi sloveči dr. Ed. Hanslick piše o tej maši iz Dunaja 26. januarja 1875 sledeče: „Indem ich Ihre Messe mit bestem Dank zuriick-sende, erlaube ich mir zu bemerken, dass dieselbe ob ihres echt religiosen, frommen Charakters und ihrer  Einfachheit mir
zur Auifuhrung beim wirklichen Gottes-dienst sehr passend erscheint."
J. Herbeck, c. k. vodja dvorne opere na Dunaji, piše: „Ihre Messe be-kundet ein recht hiibsches Streben nach Sangbarkeit und naturlicher Einfachheit"
Pesmi hrani g. skladatelj v Gorici ter se o navedenem lehko vsakkdo sam prepriča.
Da se bode potrebno število tiskalo, naj vsak naročnik naznani, koliko iztisov partiture, za orgije ali harmonij, in koliko komadov vsacega posameznega glasu želi imeti. („Soča;') — Kosti imenitnega hrvatskega pesnika Petra Prerado viča bodo iz bečkega S. Marxer-skega grobišča prenesene v Zagreb. Zaradi nabire stroškov k temu potrebnih snujejo se po Hrvatskem koncerti in besede.
Izdajatelj iu odg. urednik: M. Jelovšek.
J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.