primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA
Koper, 5. aprita 1985
Št. 9
VSEBINA
Občina Hirska Bistrica
—	ODLOK o proračunu občine Hirska Bistrica za !eto 1985
—	ODLOK o zak!jučnem računu občine Hirska Bistrica za )eto 1984
—	ODLOK o spremembah in dopotnitvah od!oka o davkih občanov
—	ODLOK o spremembah odtoka o komunatnih taksah v občini
Hirska Bistrica	f
—	ODLOK o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov
Občina !zo!a
—	ODLOK o proračunu občine Izota za teto 1985
—	ODLOK o zaktjučnem računu proračuna občine Izota za teto 1984
—	ODLOK o spremembi odtoka o Spremembi in dopotnitvi zazi-datnih načrtov Jagodje L in Jagodje 11.
—	ODLOK o ugotovitvi kateri deti prostorskih izvedbenih aktov se ne morejo izvajti zaradi neusklajenosti s srednjeročnim družbenim ptanom 1981—1985
—	ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemtjišč na območju občine Izota
—	ODLOK o priznavalninah udetežencem narodnoosvoboditne vojne
—	SKLEP o potrditvi zaktjučnega računa sredstev krajevnega samoprispevka za šotstvo in otroško varstvo za teto 1984
—	SKLEP o objavi podatkov o doseženi rasti razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo detavcev v gospodarstvu občine Izota po zaktjučnih računih za obdobje januar-de-cember
—	ODLOK o priznanjih in nagradah občine tzota
Občina Koper
—	ODLOK o občinskih priznavatninah
—	SKLEP o začasnem ukrepu družbenega varstva v SOZD Timav Koper, DO Droga Portorož — TOZD Mtekarna Dekani
Občina Piran
—	ODLOK o priznavatninah
—	ODREDBA o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-hi-gienske stužbe v občini Piran
—	ODREDBA o preventivnih ceptjenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu 1985
—	SKLEP o podatjšanju javne razgrnitve in obnovitve osnutka zazidatnega načrta Portorož — programski det.
Občina Postojna
—	ODREDBA o preventivnih ceptjenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu 1985
Občina Sežana
—	SKLEP o koriščenju stanarin in najemnin v občini Sežana
Sk!ad stavbnih zemtjišč občine Koper
—	STATUT sktada stavbnih zemtjišč občine Koper
Skupnost otroškega varstva občine Koper
—	SKLEP o povečanju višine denarnih pomoči otrokom v občini Koper
OBČ!NA tURSKA BtSTRtCA
Na podtagi 23. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni tist SRS, št. 39/74) in 194. čtena statuta občine Hirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejeta
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BtSTRICA ZA LETO 1985
L čten
S proračunom občine Hirska Bistrica za teto 1985 se zagotavtja financiranje sptošnih družbenih potreb v občini Hirska Bistrica.
2.	čten
Prihodki občinskega proračuna za teto 1985 v višini din 158.565.000 se razporedijo:
—	za proračunske uporabnike,
—	za sredstva rezerv,
—	za poseben račun za zdravstveno varstvo Živah.
Pregted prihodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bitanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni det občinskega proračuna, oziroma tega odtoka.
3.	čten
Od prihodkov iz 2. čtena tega odtoka se 1 % iztoča v sredstva rezerv občinskega proračuna.
4.	čten
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet skupščine občine Hirska Bistrica.
Sredstva občinskega proračuna se med tetom deti jo pravitoma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ati s posebnim dogovorom med tzvršnim svetom in uporabni kom sredstev drugače dotočeno.
5.	čten
Izvršni svet skupščine občine tahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v bitanci občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ati začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki niso med tetom doseženi v predvideni višini.
6.	čten
Sredstva dotočena za sktad skupne porabe, se nakazujejo mesečno neposredno v ta sktad.
114
URADNE OBJAVE
5. apri!a 1985 — Št. 9
7.	člen
Komite za družbene dejavnosti in občo upravo obračunava amortizacijo za osnovna sredstva v !etu 1985 v višini sredstev, ki so mu v ta namen zagotovljena.
i.	8. člen
Upravni organi, organizacije in drug! uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje de! in nalog tz svojega delovnega področja v mejah sredstev, k! so jim določena s tem proračunom in ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegale s proračunom določena sredstva.
9.	člen
Prihodki od taks na promet parkljarjev in kopitarjev, se 100 % odvajajo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali.
Pnhodki od turističnih taks se do višine 90 % namenijo turističnemu društvu Ilirska Bistrica m odvajajo na posebni račun.
10.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo. so prihodek občinskega proračuna.
11 člen
Sredstva namenjena za dejavnost krajevnih skupnosti, se razdelijo po razdelilniku, ki ga sprejme zbor krajevnih skupnosti.
12.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih
skupnostih,
—	o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, do planiranega skupnega zneska in poroča občinski skupščini ob sprejemu zaključnega računa.
13.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Številka: 400-2/85-8/8	Predsednik
Ilirska Bistrica, 28. marca 1985	IVAN BERGOČ, l.r.
Na podlagi 35 člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb \ družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 194 člena statuta občine ! lirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1985 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1984
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna, posebne partije proračuna, razervnega sklada in posebnih računov občine Ilirska Bistrica za leto 1984.
2.	člen
Dosežem m razporejeni prihodki v letu 1984:
! PRORAČUN
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
107.453.316,80 din 106.116.690.00 din 1.336.626,80 din
1! POSEBNA PARTIJA PRORAČUNA
—	pnhodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
2.760.960,80 din 2.709.582.00 din 51.378.80 din
HI REZERVNI SKLAD
—	pnhodki
—	odhodki
__ presežek prihodkov nad odhodki
4.498.269.85	din
4.498.269.85	din
IV POSEBNI RAČUNI
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
36.586.305,95 din 24.666.389,55 din 11.919.916,40 din
3.	člen
Presežki prihodkov nad odhodki iz 2. člena tega odloka se prenesejo med prihodke leta 1985.
4.	člen
Pregled prihodkov in odhodkov proračuna, posebne partije proračuna, rezervnega sklada in posebnih računov, so priloge k odloku in njegov sestavni del.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-04-5/84-10/7	Predsednik
!!. Bistrica, 28. marca 1985	IVAN BERGOČ, l.r.
Na podlagi 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica, 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 2. člena zakona o 6nanciranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39*74 in 4/78) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 (Uradni list SRS, št 36/84) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 28. marca 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985, sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradne objave, št. 8/83, 28/B3. &34, 14/84) se 5. točka 3 člena dopolni tako, da se glasi: *5. davek od dohodka in avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.#
2.	člen
Drugi odstavek 4. člena se črta.
3.	člen
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
* Zavezanci, ki niso sami ali njegovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč po dodatni stopnji, ki znaša 10.*
4.	člen
8.	člen se spremeni tako, da se glasi:
* Davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25 %. Zavezanci, ki niso sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva na dohodek iz gozda, ki odpade na vrednost lesa. odkazanega za posek, po dodatni stopnji 20%.*
5.	člen
9.	in 10. člen se črta.
6.	člen
11.	člen se spremeni tako, da se glasi:
'Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ugotavlja dejanski dohodek, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 25%.*
7.	člen
Se doda nov 12. člen. ki se glasi:
'Dav ka iz kmeti jstv a po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišč:
5. apri!a 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
115
—	na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo 5 let,
—	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi za dobo 10 let.
Oprostitev davka po prejšnjem odstavku tega člena se prizna pod pogoji, da so b<!a dela opravljena, strokovno in v skladu s programi ra-zvoja kmetijstva v SR Sloveniji oziroma občini Ilirska Bistrica, kar ugotovi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. To dokazilo je zavezanec dolžan priložiti vlogi za začasno oprostitev davka, ki se vloži pri občinski upravi za družbene prihodke.*
8.	člen
13.	člen se spremeni tako, da se glasi:
.Davka iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.050 dinarjev.
Davka iz kmetijstva od dohodka negozdnih zemljišč so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 2.000 dinarjev na družinskega člana.*
Zneska iz 1. in 2. odstavka tega člena se ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka zvišata s povprečnim količnikom negozdnih zemljišč.
9.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
.Zavezancem davka iz kmetijstva — združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja z organizacijo združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združujejo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje za dalj kot eno leto, se prizna davčna olajšava.
Davčna olajšava za zavezance iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v odstotku od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, odvisno od dolžine proizvodnega sodelovanja oziroma dolžine časa združitve dela in zemljišča zavezanca in sicer se davek zniža:
—	za dalj kot eno leto proizvodnega sodelovanja 30%
—	za dalj kot dve leti proizvodnega sodelovanja 40 %
—	za dalj kot tri leta proizvodnega sodelovanja 50%
Zavezanec, ki je upravičen do olajšave mora predložiti listino, iz katere morata biti zlasti razviden čas proizvodnega sodelovanja, za katerega je združil svoje delo in zemljišče ter podatki o parcelah in katastrskem dohodku združenega zemljišča *
10.	člen
Prvi odstavek 15. člena se spremeni in doda novi drugi odstavek, ki se glasita:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete ter vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene oziroma občanov pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se prizna posebna olajšava, če zavezanec vloži najmanj 50 % katastrskega dohodka zemljišča, ki ga ima v posesti, vendar najmanj v višini 80.000. O tem ali gre za vlaganje sredstev v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva ali ne, izda ugotovitveni akt upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo.
Posebna olajšava za vložena sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva se prizna:
—	za naložbe novih gradenj in adaptacij ali nadomestitev gospodarskih in stanovanjskih prostorov, ki služijo kmetijski dejavnosti ter za take naložbe v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, za naložbe v zemljišča, za usposobitev ali zboljšanje kmetijske proizvodnje in za druge naložbe v nepremičnine, ki bodo zboljšale ali razširile možnosti kmetijske proizvodnje, za druge investicijske naložbe v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, za 80% odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati investicijske naložbe, za katero je posebna olajšava priznana*
H . člen
16.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posebna olajšava se prizna tudi zavezancem, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmeta, če izpolnjujejo pogoje o investicijskih vlaganjih iz 15.
člena tega odloka. Posebna olajšava se tem zavezancem prizna v višini 50 % odmerjenega davka od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za dobo 3 leta, vendar skupna olajšava ne sme presegati 50 % vloženih sredstev*
12.	člen
V tretji vrsti 17. člena se med besedo »hidroelektraren* in .piko* vnesejo naslednje besede:
.in drugih alternativnih energetskih virov.*
13.	člen
Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna posebna olajšava v višini 10% letnega odmerjenega davka za vsakega otroka dokler se otrok šola, vendar otrok ne sme biti starejši od 26 let *
Sedanji drugi in tretji odstavek 18. člena se črtata.
14.	člen
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki dajo zemljišče v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer:
—	za zakup nad 1 do 3 let 30 %
—	za zakup nad 3 do 5 let 50 %
—	za zakup nad 5 do 7 let 70%
—	za zakup nad 7 let 100% *
od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na v zakup dano zemljišče.
Zavezanec občinski upravi za družbene prihodke predloži pogodbo v zakup danem zemljišču *
15.	člen
20.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava za:
—	zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, za čas dokler ukrep traja, 100%
—	zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno, dokler tako stanje traja, 100 %
—	zemljišča na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, 100% za dobo 5 let
—	zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija, za čas -trajanja takih posegov, 50 %
odmerjenega davka, ki odpade na ta zemljišča *
15.a člen
Doda se novi 20. a člen, ki se glasi:
»Za zavezance iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo 14,15,16,17,18 in 18. a člen tega odloka *
16.	člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %.
Zavezanci davka, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40 %, zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki po predpisih niso prepovedane pa plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 45 %.
17.	člen
V a) točki 23. člena se v prvi vrsti »vejica* in beseda »gostinstvo* ter v osmi vrsti beseda »gostinstvo*, črta. V predzadnji vrsti b) točke, za besedo »mizarstvo*, pa se vstavi novo besedilo, ki se glasi: »in gostinstvo, razen gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnic, ki dosega več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči *
Na koncu c) točke se »vejica* nadomesti s »piko* ter nadaljnje besedilo prvega odstavka 23. člena v celoti črta.
116
URADNE OBJAVE
5. aprita 1985 — §t. 9
17.	ačten
24.	č!en odtoka se spremeni in se g!asi:
"Zavezancem za davek, ki so pričeti (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi voziti, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevatnicam in zavezancem, ki opravtjajo gospodarsko dejavnost kot postranski poktic. se prizna davčna otajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka in sicer:
— za prvo teto 100 %. za drugo teto 50 % in za tretje teto dejavnosti 25 % odmerjenega davka «
18.	čten
25.	čten se spremeni tako, da se gtasi:
»Zavezancem, ki opravtjajo gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen zavezancem, ki opravtjajo prevozništvo z motornimi voziti, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevatnic ter gospodarsko dejavnost kot postranski poktic ati pritožnostno pridobivajo dohodek, se zmanjša davčna osnova za 50 '%. če vtagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in postovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti. pod pogoji, ki jih dotoča 54. a čten zakona o davkih občanov.
Zavezancem obdavčenim v pavšatnem tetnem znesku, ki vtagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zaradi razširitve dejavnosti, se prizna otajšava v obtiki znižanja pavšatnega tetnega zneska davka v višini 40 % za dobo 5 tet, pod pogojem. da zavezanec vtoži najmanj znesek, ki ustreza 20 % povprečnega enotetnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu v SRS v pretektem tetu.
Davčna otajšava se ne zmanjša za vtaganje sredstev za nakup osebnega motornega vozita.
19.	čten
26.	čten se spremeni tako. da se gtasi:
"Pavšatni tetni znesek davka iz gospodarskih dejavnosti se dotoči v višini najmanj 5% enotetnega povprečnega tetnega čistega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu v SR Stoveniji v pretektem tetu, pavšatni tetni znesek davka iz pokticnih dejavnosti pa v višini najmanj 2 '% enotetnega povprečnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu v SR Stoveniji v pretektem tetu.«
20.	čten
V	27. čtenu se doda novi drug: odstavek, ki se gtasi:
»Davčna otajšava iz prejšnjega odstavka tega čtena se prizna v primeru. ko je devizni pritiv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ati organizacije združenega deta. Davčna otajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega deta in zavezancem, ki opravtjajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega deta sprejmejo dinarske (turistične) čeke «
21.	čten
V	drugi vrsti prvega odstavka 28. čtena, se med besedo "hidroetek-trarn« in "piko« dodajo besede: "in drugih atternativnih energetskih virov« ter v četrti vrsti med besedoma ^etektrarn« in *v« dodajo na-stednje besede: "in drugih atternativnih energetskih virov.«
22.	čten
Za 28. etenom se doda 28. a čten, ki se gtasi:
"Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov etektrične energije v etektroenergetski sistem, se prizna davčna otajšava v višini 30 % od odmerjenega davka s pogojem, če instalirana moč mate hidroetektrarne presega 100 k W«
23.	čten
Na koncu prvega stavka drugega odstavka 29. čtena se "pika« zamenja z "vejico« in se doda: "Zavezancem obdavčenim v pavšatnem tetnem znesku pa se pavšatni tetni znesek zniša za 20% za vsakega dodatno zapostenega dctavca«
23. a čten
V	drugem odstavku 31. čtena se doda novi tretji stavek, ki se gtasi:
"Katastrski dohodek se v tetni dohodek vktjučuje povečan s kotični-
kom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v meritu SR Stovenije«
23. b čten
Na koncu 33. čtena se "pika« zamenja z "vejico« in se doda "S tem, da se 100% otajšava iz 24., 25. in 2. odstavka 29. četna tega odtoka v navedeno omejitev ne všteva «
24.	čten
V prvem odstavku 34. čtena se črtajo nastednje besede: "zdravstveno zavarovani kot kmetje m združenim kmetom,«
Vtogo za priznavanje davčne otajšave je treba vtoiiti najkasneje do izdaje odtočbe o odmeri davka za teto v katerem so bita sredstva vto-žena z dokazih iz 54. a čtena zakona o davkih občanov.
25.	čten
36. čten se spremen! in se gtasi:
"Zavezanci iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavtja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka ati ostanek čistega dohodka ne doseže 10 % poprečnega tetnega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu SR Stovenije v tetu, za katero se odmerja davek, ptačujejo davek v pavšatnem tetnem znesku v višini najmanj 5 % enotetnega poprečnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu v SR Stoveniji v pretektem tetu. če pa opravtjajo pokticne dejavnosti pa pavšatni tetni znesek davka v višini najmanj 2 % enotetnega poprečnega čistega osebnega dohodka zapostenih detavcev v gospodarstvu SR Stovenije v pretektem tetu «
26.	čten
Na koncu zadnjega odstavka 36. čtena se "pika« nadomesti z "vejico« pa doda besedito:
"od dohodkov zbiranja, prenosa in razdetjevanja pošte v odročnih in ptaninskih območjih.«
27.	čten
38. čten se spremeni tako, da se gtasi:
"Zavezanci davka iz pokticnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, ptačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35 %.
Zavezanci davka, ki opravtjajo pokticne dejavnosti kot postranski poktic, ptačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40%.
28.	čten
Za 38. čtenom se dodajo novi 38. a, 38. b, 38. c in 38. č čteni, ki se gta-sijo:
38. a čten
Zavezancem davka iz pokticnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku razen zavezancem, ki opravtjajo dejavnost kot postranski poktic, se zmanjša davčna osnova za 50 %, če vtagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in poslovnega prostora na način in pod pogoji iz 54. a čtena zakona o davkih občanov.
38. b čten
Zavezancem, ki se jim davek odmerja v pavšatnem tetnem znesku, ki vtagajo sredstva za nabavo in modernizacijo opreme in postovnega prostora, se prizna davčna otajšava v obtiki znižanja pavšatnega tetnega zneska davka za 40 % s pogojem, da zavezanec vtoži najmanj znesek, ki ustreza 20% povprečnemu enotetnemu čistemu osebnemu dohodku zapostenih detavcev v gospodarstvu SR Stovenije v tetu pred tetom, za katero se odmerja davek.
38. c čten
Zavezancem davka iz pokticnih dejavnosti, razen zavezancev, ki opravtjajo dejavnost kot postranski poktic, se prizna davčna otajšava z znižanjem odmerjenega davka in sicer:
—	zavezancem, ki so pričeti opravljati pokticno dejavnost, se odmerjeni davek zniža v prvem tetu 50%, v drugem 30% in tretjem tetu 20%,
—	zavezancem davka, obdavčenim po dejansko ugotovtjenem dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se jim odmerjeni davek zniža po meritih in pogojih predpisanih v 29. čtenu tega odtoka,
—	zavezancem, ki imajo študente na delovni praksi, se prizna davčna otajšava, ki znaša 15% od izplačanih nagrad po pogodbi,
zavezancem, borcem NOV, obdavčenim v pavšatnem tetnem znesku, se prizna davčna otajšava v višini 10 % tetnega pavšatnega zneska davka.
38. č čten
Skupni znesek davčnih otajšav zavezanec iz pokticnih dejavnosti, predpisanih po določbah od 38. b do 38. c čtena tega odtoka, v posameznem tetu ne sme presegati 80% odmerjenega tetnega davka. V omejitev se ne všteva davčna otajšava iz druge atinee prejšnjega čtena, ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih detavcev.«
5 apri!a 1905 — Št 9
URADNE OBJAVE
117
29	čten
V	39 čtcnu sc doda nov. drug; odstavek, kt sc gtast
*Óavka iz pokticnth dejavnost! po odhttku so oproščeni zavezano tid dohodkov, k) jth dosegajo občant — prevajate! za gcsttkovn! jeztk *
30	člen
Nas!ov VI! pog!avja sc dopotm tako. da sc gtast
.V!! DAVEK OD DOHODKA 1/ AVTÓRSKtH PRAVIC. PA TENTOV !N TEHNIČNIH IZBOlJŠAV.
3! člen
40 čten sc spremen!, nato pa sc doda nov) 40. a m 40 bčten. k) sc gta sita:
40 č!cn
Zavezanci davka !/ avtorskih pravic, patentov !n tehmčnih tzbotjšav, k< sc jim odmerja davek po dejanskem dohodku, ptačujejo davek tz ostanka čtstega dohodka v naskdnj! vtštnt
—	za dohodek tz avtorskih pravic 33 %
—	za dohodek od patentov in tchmčmh izbotjšav 3 %
40 a člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravte. patentov in tehmčmh izbotj šav v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odhttku). ptačujejo zavezanci v naskdnj) vtštnt
—	za dohodek !/ avtorskth prav te 20%
—	za dohodke od patentov in tehmčmh tzbotjšav po stopnjt 3%
—	za dohodek, k) jih dosegajo tuje fizične ah pravne osebe po davčni stopnji 20 %
40. h č!en
Stopnje davka od dohodka <z avtorskth pravic, patentov m tehničnih izbotjšav od 40 do 40 h m 4 ! č!ena odtoka, k) ga dosege oseba, na ka tero je prenesena avtorska pravtea. se povečajo za 30%.
32.č!cn
V	46 čtenu se tcstvica spremeni in sc gtasi:
osnova		%
	do 50.000 din	t5
nad 50.000	do ! 00.000 din	25
nad ! 00.000	do ! 30.000 din	35
nad ! 30.000	do 200 000 din	43
nad 200.000	do 300.000 din	55
	nad 300 000 din	63
	33. čten	
Tretji odstavek 48 čtena sc črta		
	34. čten	
5 ! čten se spremeni, nato pa sc dodajo novi 3 ! a. 51 b in 5 !		. cčteni.
ki se gtasijo:	3! čten	
Zavezanci davka iz premoženja, ki so tastniki oziroma		uživatci
stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž, ptačujejo davek iz premoženja		
gtede na vrednost v nastednji višini:		
osnova		%
	do t .000.000 din	0.10
nad t .000.000	do 2.000.000 din	0.20
nad 2.000 000	* do 4.000.000 din	0.30
nad 4.000 000	do 6.000.000 din	0.45
nad 6 000.000	do 8.000.000 din	0.65
nad 8.000.000	do 10.000.000 din	0.85
	tiad 10.000.000 din	1,00
	3! a čten	
Zavezanci davka iz premoženja, k) so tastniki oztroma uživatci stavb tn prostorov, ki so namenjeni za počitek in oddih, ptačujejo davek iz premoženja gtede na višino vrednosti po nastednjih stopnjah:
če znaša osnova dinarjev		%
	do 1.000.000 dtn	0.20
nad t 000.000	do 3.000.000 din	0.50
nad 3.000.000	do 6.000 000 din	0.80
nadj6.000.000	. do 10.000.000 di n	1.10
	nad 10.000.000 din	1.50
5! bčten
Zavezanci davka iz premoženja, k) so tastntk) oziroma uživatci postovnih stavb tn postovnih prostorov, razen tastmkov oztroma uživatccv. kt jih uporabtjajo za opravtjanjc dejavnosti, ptačujejo davek !/ premoženja gtede na vrednost postovne stavbe a!) postovnega prostora, p*) nastednjih stopnjah
osnova		%
	do L000.000 din	0.13
nad ! .000 (100	do 20000(8) din	0.33
nad 2.000 000	do 3 000000 dtn	0.33
nad 3000.000	do 4000000 din	0.73
nad 4.000 000	do 3000 000 dtn	1.00
	nad 3000 0P0 din	1.23
3! čten
Zavezanec davka )/ premoženja, kt je tastntk ptovnega objekta, pta-čujc davek v pavšatnem ktnem znesku gtede na dotžtne ptovnega objekta tn steer:
—	nad H do 9 metrov dotžtne 20 000 dtnarjev
—	za vsak nadatjnjt meter dotžtne še po H 000 dtnarjev
Za ptov nt objekt tz prejšnjega odstavka se za vsako teto starost) pav šatnt tetnt znesek davka /ntža za 3 % Davka t/ premoženja ne ptačujc zavezanec, če je objekt star nad !3 tet
Zavezano, kt so tastntk) ptovnth objektov, so dotžnt vtožttt davčno napoved pn občtnskt upravi za družbene prthodke občtne. kjer tmajo statno prebtvatiščc Napoved je treba vtožni v 30 dneh. ko bo ta odtok stopt! v vetjavo. Novt zavezano so dotžnt vtožitt davčno napoved v 13 dneh po tem. ko postanejo tastntk) ptovnega objekta.
Vsebtno in obhko davčne napoved) za ptovne objekte predptšc oh čtnska uprava za družbene prthodke
33 čten
V drugi točki 32 čtena se sprement besedito in se gtast:
^2. od stanovanjskih stavb zavezancev davka tz kmettjstva. kt so samt ah njihovi družtnskt čtant pokojninsko tnvahdsko zavarovant na pod-tagt dohodkov iz kmettjstva.€
36.	čten
Uprav a za družbene prihodke občine tttrska Btstrtca je poobtaščena. da t/da prečiščeno besedtto Odtoka o davkth občanov.
37.	čten
Ta odtok začne vetjatt osmi dan po objav i v Uradnih objavah, upo-rabtja se pa od 1 januarja ! 983 datje. razen dotočb 26., 29., 3 !. (40. a čtena spremenjenega odtoka), kt se nanašajo na spremembe stopenj dav kov od posameznih zneskov (davek po odhttku) kt se začnejo upo-rabtjati osmi dan po objavi.
Štev.: 422-3/83-7/1	Predsedntk
ttirska Btstrica. 28. marca 1983	tVAN BERGOČ. !. r
Na podtagt zakona o komunatnih taksah (Uradnt tist SRS. št. 29/63, 7/72.) ter 194. čtena Statuta občine ttirska Btsthca je skupščina občtne ttirska Bistrtca na svoji seji zbora združenega deta tn zbora krajevnih skupnost) dne 28 marca 1983 sprejeta
ODLOK
0	SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNtH TAKSAH V
OBČIN! tLtRSKA BtSTRtCA 1 čten
V tanfi odtoka o komunatnih taksah v občini !!. Bistrica (Uradne objave, št. 3/73. ! 1/81.8/82 in 7/74) se v prvem odstavku, tartfne števitke
1	znesek 20 dinarjev nadomesti z zneskom 30dtnarjev za domače goste tn znesek 40 dinarjev nadomestt z zneskom 60 dtnarjev za tuje goste
2.	čten
Ta odtok začne vetjati osmt dan po objavi v Uradnth objavah, upo-rabtja pa se od ! januarja 1986.
Stevttka: 423-1/83-7/1 It Btstnca. 28. marca 1983
PREDSEDNIK IVAN BERGOČ. ! r
URADNE OBJAVE
5. apri!a 1985 — Št. 9
Na podlagi 2. odstavka 60. č!ena zakona o vodah (Uradni !ist SRS. št. 38/81). 3. č!ena zakona o prekrških (Uradni !ist SRS. št. 25/83) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega de)a in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. februarja 1985 sprejeta
ODLOK
O DOLOČITVI VARSTVENIH PASOV !N UKREPOV ZA ZAVAROVANJE VODNIH VIROV
1.	č!en
Z namenom, da se zavaruje obstoj vodnih virov, količina in kakovost pitne vode in da se vodni viri zavarujejo pred onesnaženjem, se s tem odlokom dotočijo varovana območja in varstveni ukrepi na teh območ-
Območje vodnih virov obsegajo naslednje varstvene pasove:
!. Najožji varstveni pas z najstrožjim varstvenim režimom zavarovanja:
a)	najožji varstveni pas — zajetje.
b)	najožji varstveni pas;
2.	Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja;
3.	Širši varstveni pas z blagim režimom zavarovanja;
4.	Vplivni varstveni pas z blagim režimom zavarovanja.
3.	člen
Varstveni pasovi se grafično označijo na karti v skladu s pravilnikom o ureditvi in sanitarnim zavarovanjem vodnih virov in zelenih površin na območju izvirov pitne vode v občini Hirska Bistrica, ki je sestavni de! tega odloka. Pravilnik sprejme izvršni svet skupščine občine.
4.	člen
1 a) Najožji varstveni pas obsega območje neposredne zaščite vodnega zajetja v radiju 25 m od izvira. V tem varstvenem psu veljajo naslednja določila:
—	prepoved prostega gibanja.
—	površine so namenjene izključno objektom za preskrbo s pitno vodo.
—	ni dovoljena uporaba niti skladiščenje naravnih in umetnih gnojil. sredstev za varstvo rastlin, nafte in njenih derivatov in drugih nevarnih snovi, razen goriv in maziv za dnevno potrebo črpališča, ki morajo imeti stopnjo zaščite.
—	površina mora biti ograjena z zaščitno ograjo ter označena z opozorilnimi tablami.
! b) Najožji varstveni pas obsega zaščito vodnega zajetja s smeri dotoka podtalnice 1000m. v levo in desno pa 250m.
Na tem območju so dovoljene naslednje aktivnosti:
—	adaptacija obstoječih stanovanjskih objektov, brez povečanja koristne površine;
—	gibanje prebivalstva brez omejitev;
—	gozdarstvo, poljedelstvo, parki, travniki, pašniki, zmerno gnojenje z umetnimi gnojili, uporaba neškodljivih škropiv in zmerno gnojenje s hlevskim gnojem,
—	šport in rekreacija (lov. ribolov, sprehajanje, kolesarjenje),
—	varstvo narave in kulturnih spomenikov,
—	gradnja in uporaba kontroliranih nepropustnih kanalizacij ali troprekatnih greznic na praznjenje;
—	gradnja in uporaba kapnic za padavinsko vodo s streh s pronicanjem v tla;
—	opravljanje obstoječe čiste obrti (industrija) s priključkom na kanalizacijo;
—	gradnja m uporaba vojaških objektov brez snovi nevarnih za podtalnico:
—	gradnja in uporaba manjših skladišč nafte in nevarnih tekočin do 5 kub. m s skupno prostornino 10 kub. m Objekt) morajo imeti prvo stopnjo zaščite.
5.	člen
Ožj) varstveni pas zajema območje v smeri toka podtaklnice 2000 m. ' levo in desno 500 m Na tem območju so dovoljene naslednje aktivnosti:
—	aktivnosti iz 4. člena,
—	živinoreja, gradnja in uporaba manjših hlevov,
—	gradnja in uporaba silosov zelene krme s kontrolo tesnosti.
—	gradnja novih stanovanjskih in javnih zgradb s priključkom nà kanalizacijo ali s troprekatnimi greznicami na praznjenje,
—	gradnja nizkih zgradb s kratkotrajnim razgaljenjem podtalnice in z večkratno kontrolo vode v vodarni,
—	uporaba nastanitvenih prostorov za gradbišča z brezhibnimi sanitarijami.
—	regulacije in tesnilna dela,
—	rudarska dela nad gladino podzemne vode.
—	gradnja in uporaba vojaških objektov s snovmi nevarnimi za vodne vire z varstvom talne vode 1. stopnje,
—	uporaba cestnega prometa z nafto in varstvo talne vode L stopnje,
—	uporaba parkirišč in pralnic avtomobilov s tesnilno oblogo in kanalizacijo;
—	uporaba odlagališč trdnih, netopnih snovi.
6.	člen
Širši varstveni pas obsega območja v smeri toka 4000 m, v levo in desno 1000 m.
Na tem območju so dovoljene naslednje aktivnosti:
—	aktivnosti iz 5. člena,
—	uporaba gnojišč, čevovodov za gnojnico, silosov zelene krme brez kontrole tesnosti,
—	športni prostori, kopališča brez sanitarij,
—	uporaba vodarn in vodnjakov drugih uporabnikov,
—	uporaba kanalizacije z nedokazano tesnostjo,
—	gradnja in uporaba čistilnih naprav nizvodno od zajema,
—	ponikalnice z dokazano neškodljivostjo vode,
—	gradnja novih stanovanjskih in javnih objektov,
—	gradnja nizkih zgradb s predhodnim razgaljenjem podtalnice,
—	uporaba in namestitev gradbiščnih naselij brez sanitarij ali s suhim straniščem z jamo.
—	popravilo gradbenih strojev na ploščah brez odvoda vode,
—	rudarska dela pod gladino podzemne vode z ukrepi proti vdoru vode v rudnik,
—	proizvodnja v obstoječi nečisti industriji, obrti z varstvom pred pronicanjem, povečevanje ni dovoljeno,
—	gradnja in uporaba nove čiste dejavnosti obrti in industrije,
—	gradnja in uporaba vojaških objektov z brezhibno kanalizacijo.
—	železniški promet z nafto brez varstva podzemne vode.
—	cestni promet z nafto z varstvom talne vode 2. stopnje,
—	uporaba parkirišč, pralnic brez tesnitve,
—	uporaba srednje velikih skladišč 10—20 kub. m nafte in nevarnih tekočin s skupno prostornino do 100 kub. m,
—	uporaba zavarovalnih cevovodov za nevarne tekočine,
—	uporaba odlagališč industrijskih odpadkov, netopnih v vodi in nenevarnih snovi samo v urejenih deponijah, kjer ni izluževanja,
—	uporaba pokopališč.
V tem varstvenem pasu ni dovoljeno:
—	odpiranje novih kamnolomov in peskokopov,
—	večja uporaba hlevskega gnoja in umetnih gnoji! ter zaščitnih sredstev za varstvo rastlin, ki bi škodljivo vplivala na vodo.
7.	člen
Vplivni varstveni pas zajema območja v smeri toka podtalnice nad 4000m v levo in desno nad 1000m in obsega tudi pripadajoče zakra-šeno zaledje nad izviri.
Ta pas zajema tudi Sviščake, Mašun, Comance in Okroglino za katerega veljajo naslednje omejitve:
—	ni dovoljena gradnja nove nečiste industrije in obrti,
—	ni dovoljen cestni promet nafte brez varstva talne vode. hitrost pri prevozu je do 40 km na uro,
—	ni dovoljena gradnja ali uporaba skladišč nafte in nevarnih snovi oz. tekočin nad 20 kub. m prostornine tako, da skupna prostornina skladišč ne presega 200 kub. m,
—	padavinske vode z večjih asfaltiranih površin, kjer je nevarnost razlitja olj, smejo ponikati v podtalje le preko lovilcev olj,
—	kamnolom in peskokopi niso dovoljeni, izjemoma se lahko dovoli izkoriščanje kamna in peska v kamnolomih posebnega družbenega pomena,
—	dovoljena je novogoradnja gospodarskih in stanovanjskih objektov po sprejetih prostorskih načrtih,
—	dovoljeno je adaptiranje obstoječih objektov pod pogojem, da se s tem ne onesnažuje voda in podtalje.
5. aprìta 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
119
kmetijsvo in gozdarstvo sta dovoljeni dejavnosti v obsegu, ki ne povzroča onesnaževanje voda in podtalja,
dovoljena je zmerna uporaba hlevskega gnoja in umetnih gnoji!,
- prepovedana je uporaba sredstev za varstvo rast!in z do!go raz-padno dobo med njimi pesticidov na bazi k!oriranih ogljikovodikov, feno)a in kreozo!a.
8.	č!en
Za vsak izjemen poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi !ahko vpli-va! na spremembo !astnosti, kohčine in kakovosti vode vodnega zajetja, je potrebno sog!asje občinskega upravnega organa pristojnega za komuna!ne zadeve po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije ter mnenja pristojne vodne skupnosti, poob!aščenega zavoda za socialno medicino in higieno in upravljalca vodovoda.
9.	člen
Ta od!ok ve!ja za vse vodne vire v občini, kjer se uporablja voda za pitje, kjer so !oka!na zajetja pitne vode v naseljih: Dolnji Zemon, Gornji Zemon, Dolenje, Novokračine, Nova vas, Sušak, Zabiče, Podgraje, Kuteievo, Trpčane, Jablanica, Vrbovo, Vrbica, Jasen in Knežak.
Za vodni vir Podstenjšek je določeno ožje varstveno obmoje z radijem 2000 m nad izvirom, ki zajema naselje Šembije in Podtabor.
Določila tega odloka se uporablja tudi za varovanje podtalnice na zgornjepivškem območju, s tem da se ožji varstveni pas razširi na vsa naselja (Knežak, Bač, Koritnico in Šembije).
Določila tega odloka o varstvu vodnih virov se smiselno uporabljajo tudi za akumulacijo Mola in Klivnik, kot tudi poznejše akumulacije izven občine Ilirska Bistrica, katerih varstveni pasovi zajemajo območje v naši občini (Padež).
10.	člen
Zavarovanje posameznih pasov in zavarovanje virov pitne vode se posebej predpiše s pravilnikom iz 3. člena tega odloka.
11.	člen
Upravljalci vodovodov morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka urediti najožji varstveni pas ! a) po določbah tega odloka in pravilnika.
12.	člen
Za kršitev določi! 4. (la) Č^ena tega odloka se kaznuje za prekršek:
—	pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti z denarno kaznijo od 2000 do 50.000 din,
—	odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik za prekršek od 1000 din do 10.000 din.
13.	člen
Za kršitev določi!4(l n)5.,6.,7 ,8., I !., 14., 15., 16.člena tega odloka se kaznuje za prekršek:
—	pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, s sredstvi v lasti občanov, z denarno kaznijo od 1000 do 40.000 din,
—	odgovorna oseba pravne osebe ali pa posameznik od 500 do
10.000 din.	„
14.	člen
Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi lastniki oziroma upravljalci urediti v skladu z določbami tega odloka v 1 letu po uveljavitvi.
Za vsak izjemen poseg v varstveni pas določi rok in način ureditve pristojni organ iz 8. člena tega odloka za vsak primer posebej.
15.	člen
Upravljalci objektov za preskrbo s pitno vodo so dolžni ob sodelovanju z Območno vodno skupnostjo Primorske Koper, Samoupravno komunalno skupnostjo s Cestno skupnostjo Ilirska Bistrica in pristojnimi krajevnimi skupnostmi v roku 1 leta od uveljavitve tega odloka sprejeti sanacijski program.
Sanacijski program naj vsebuje program za odpravo posameznih pomanjkljivosti ter ter program spremljanja vpliva dejavnosti na podtalne vode v sedanjem in daljšem obdobju
16.	člen
Upravljalec vodovoda mora v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka postaviti oznake in opozorila ali prepovedi iz 4. člena tega odloka.
'	17. člen
Vsi lokacijskt postopkt v varstvenem območju vodnih pasov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo skladno z določbami tega odloka kot je predpisano za posamezni varstveni pas. v katerem je lokacija.
18.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja vodno gospodarska, sanitarna in komunalna inšpekcija medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 010-4/83-4/5	Predsednik
11.	Bistrica, 26. februarja 1985	IVAN BERGOČ, 1. r.
OBČtNA !ZOLA
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 204. člena Statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1985 L člen
S proračunom občine Izola za leto 1985 (v nadaljnjem besedilu: proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Izola v letu 1985.
2.	člen
Proračunska poraba mora biti usklajena z rastjo dohodka in ostalimi oblikami porabe v občini, skladno z izvajanjem resolucijskih prizadevanj o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1985 ter družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985.
3.	člen
Skupni prihodki proračuna znašajo: din 145.285.000 in se razporedijo:
—	za potrebe v posebnem delu proračuna — din 133.435.000
—	za odstopljene prihodke skladom in skupnostim — din 10.400.000
—	za sredstva proračunske rezerve —din 1.450.000
Pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev v letu 1985 sta zajeta v bilanci proračuna in posebnem delu proračuna.
4.	člen
V rezervni sklad proračuna se izloči 1 % od vseh prihodkov, ki pripadajo proračunu občine Izola, razen o<l prenesenih sredstev iz preteklega leta.
5.	člen
Prihodki, ki se zberejo na zbirnem računu 840-3182 iz naslova vplačanih taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter prihodki od veterinarsko higienskih storitev in se praznijo v proračun, se enkrat mesečno odvajajo na poseben račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
6.	člen
Prihodki, ki se zberejo na zbirnem računu 840-3205 iz naslova vplačanih turističnih taks, se v višini zbranih sredstev odstopajo za financiranje rednih in drugih potreb turističnega gospodarstva na podlagi programa, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Izola
7.	člen
Prihodki, ki jih upravni organi Skupščine občine Izola dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od najemnin skupščinske dvorane, fotokopirnih in razmnoževalnih
120
URADNE OBJAVE
storitev ter od prodanih obrazcev in tiskovin, ki se odstopajo organom namensko za pokrivanje stroškov v zvezi z opravljanjem teh storitev.
8.	člen
Prthodki, ki jih na območju občine Izola s svojo dejavnostjo doseže Geodetska uprava Koper, se namensko odstopajo za razvoj in modernizacijo geodetske službe.
Prihodki, ki jih ustvarijo ostali medobčinski upravni in pravosodni organi, so prihodki občinskih proračunov in Če ni drugače dogovorjeno, se razporedijo po občinah v istem razmerju, kot le te prispevajo za financiranje teh organov.
9.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter organizacijam in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov zagotavljajo v letu 1985:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti.
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika.
—	sredstva za materialne stroške,
—	sredstva za opremo.
—	sredstva za posebne namene.
10.	člen
Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti delovne naloge ustrezno izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela.
Podlaga za zagotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih de! in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti de! in nalog ter povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, doseženega v preteklem letu v organizacijah združenega dela.
11.	člen
Sredstva za materialne stroške, opremo, amortizacijo in posebne namene se določijo v skladu z vrednostjo materialov in storitev ter se dodeljujejo organom na podlagi utemeljenih pismenih zahtevkov.
12.	člen
Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Oh periodičnih obračunih poročajo organi Izvršnemu svetu o realizaciji programov dela najkasneje do 20. v mesecu za preteklo trimesečje. Poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem trimesečju.
Organu, ki poročila o realizaciji programa dela ne predloži v roku iz prejšnjega odstavka, se akontacijo za naslednje trimesečje zniža za 10%.
13.	člen
f e se med letom ustanovi nov občinski upravni organ ali nastane potreba po opravljanju novih de! in nalog v obstoječem upravnem organu ali kateremkoli drugem organu, ki se financira iz proračuna, je treba obenem zagotoviti sredstva za delo takega organa, kakor tudi sredstva za opravljanje dodatnih de! in nalog.
14.	člen
/a zakonito m smotrno uporabo sredstev. ki so organom odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren predstojnik organa ozroma druga pooblaščena oseba.
15.	člen
Nosilci sredstev občinskega proračuna so:
! Izvršni svet Skupščine občine Izola za sredstva določena v namenih 07.
5. aprila 1985 — Št. 9
2.	Posamezni upravni, pravosodni, drugi organi in organizacije ter krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije za sredstva določena v namenih 0!. 05 b/ in o', 06 a/, h/, c/08 - 1 m 08 -
3.	Komisija Skupščine občine Izola za borce in VV ! za sredstva določena v namenu 05a^.
4.	Zavod za urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve za sredstva določena v namenu 06 &
16 člen
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Izola.
Izvršni svet skrbi, da se med letom prihodki razporedijo v skladu z njihovim pritekanjem.
Odredbodajalec celotnega proračuna je predsednik Izvršnega sveta ah podpredsednik Izvršnega sveta kot pooblaščen odredbodajalec.
Poleg osebe, iz prejšnjega odstavka je za zakonito uporabo sredstev proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna.
17.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Izola je pooblaščen:
—	za tekoče spremljanje in ukrepanje v primeru neusklajenega gibanja proračunske porabe.
—	za dovoljevanje izplačil iz obveznega rezervnega sklada,
—	za odločanje o kratkoročni zadolžitvi proračuna iz sredstev rezervnega sklada in drugih skladov ter posebnih računov.
O tem mora naknadno poročati skupščini.
Predsednik Izvršnega sveta je pooblaščen, da za manjše nepredvidene izdatke ali premalo predvidene izdatke proračuna odobri posamezna izplačila, vendar največ letno do 100.000 dinarjev. O tem naknadno poroča Izvršnemu svetu.
18.	člen
Izv ršni svet Skupščine občine Izola je pooblaščen, da lahko, če to narekujejo potrebe, spremeni namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru glavnega namena.
O tem ukrepu mora izv ršni svet obv estiti Skupščino občine Izola in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna.
19.	člen
(e zaostaja pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da verjetno ne bodo doseženi v višini iz 3. člena tega odloka, lahko Izvršni svet Skupščine občine Izola, da bi ohrani! proračunsko rav novesje leta, začasno zmanjša zneske sredstev , ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo sredstev. ki so v proračunu razporejena za posamezne namene.
Omejitev se ne more predpisati za obvezno vlaganje v rezervni sklad.
*	20. člen
Občinski upravni in drugi organi ter drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1985 organizirati iArševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah proračunskih in drugih prihodkov.
Občinski upravni organi ter drugi organi in organizacije, ki se financirajo iz proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1985 in tudi ne ustvarjati obveznosti določene z aktom, ki ga je sprejela občinska skupščina ali Izvršni svet.
Obveznosti iz drugega odstav ka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerimi take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri prihodkov v te namene
21.	člen
Sredstva za skupno financiranje služb in zavodov se odvajajo na račun pristojnih služb in zavodov v skladu s pogodbami oziroma dogovori. ki jih skupščina ali Izvršni svet sklene s temi službam) in zavodi.
Uprav ni organ Skupščine občine Izola, pnstojen za finance, v rši proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja občinskih upravmh in drugih organov, organizacij in zavodov, katerih sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna.
22.	člen
Izvršnt svet Skupščine občine Izola je pooblaščen, da odloča o hpò-rabi sredstev rezervnega sklada do višine 500 000 dmarjev. v namene določene s 1. in 2. dočko 39. člena zakona o financiranju splošnih druž-
5. apri!a 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
121
benih potreb v družbenopotitičnih skupnostih (Uradni tist SRS. št. 39/74 in 4/78).
23.	č!en
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-rabtja pa se od t. januarja 1985 datje
Števitka: 400-4/84 tzota, 28. marca 1985
Predsednik MARtNO DOMtO, t. r.
gtcd prt Zavodu za urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine tzota
3.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Številka: 350-01-2/85	Predsednik
tzota, 28 ma^cc 1985.	MARtNO DOMtO. t. r.
Na podtagi 35. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb družbenopotitičnih skupnosti (Uradni tist SRS, št. 39/74 in 4/78) in 204. čtena statuta občine tzota. je Skupščina občine tzota na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1985 sprejeta
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČtNE tZOLA ZA LETO 1984
1.	čten
Potrdi se zaključni račun proračuna občine tzota za teto 1984, katerega sestavni det je tudi zaktjučni račun rezervnega sktada proračuna za teto 1984.
2.	čten
Doseženi prihodki in razpored prihodkov po zaktjučnem računu proračuna za teto 1984 so:
-	PRtHODKt din 101.010.128,60
-	RAZPORED PRtHODKOVdin 101.010.128,60.
3.	čten
Doseženi prihodki in razpored prihodkov po zaktjučnem računu rezervnega sktada za teto 1984 so:
-	PRtHODKt din 4.866.693,35
-	RAZPORED PRtHODKOV din 4.866.693,35
-	PRESEŽEK PRtHODKOV din 4.866,693,35.
4.	čten
Presežek prihodkov rezervnega sktada iz prejšnjega čtena v višini 4.866.693,35 se prenese kot prihodek rezervnega sktada občine tzota za teto 1985.
5.	čten
Ta odtok začne vetjati z dnem objave v Uradnih objavah.
Številka: 400-3/35	Predsednik
tzota, 28. marec 1985	MARtNO DOMtO, !. r.
Na podtagi 39. čtena zakona o urejanju nasetij in drugih posegov v prostor (Uradni tist SRS. št. 18/84) in 203. čtena statuta občine tzota (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je skupščina občine tzota na sejah zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejeta.
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O SPREMEMB! !N DOPOLNtTVt
ZAZtDALNtH NAČRTOV JAGODJE !. !N JAGODJE tt.
1.	čten
Spremeni se odtok o spremembi in dopolnitvi zazidatnih načrtov Jagodje t. in Jagodje !! (Uradna objava št. 2(V79), ki ga je sprejeta Skupščina občine tzota pod št. 350-4/79 dne 11.7.1979 v detu, kjer je predvidena gradnja oskrbnega centra ter gradnje individualne stanovanjske hiše, na gradbeni parceti št. 116.
Za to območje odstej vetjajo namesto dotoči! citiranega odtoka in etaborata Studia tzota št. 7867 — november 1978 dotočita erborata, ki ga je izdeta! Invest biro Koper pod št. 85-15 v februarju 1985, ustrezno dopotnjenega po sktepih Izvršnega sveta SO tzota in ki vsebuje tek-stuatni in grafični det.
2.	čten
Elaborat — sprememba Spremembe zazidalnega načrta Jagodje šte-vitka 85-15, Invest biro Koper iz 1. čtena tega odtoka je statno na vpo-
Na podtagi tretjega odstavka 44. čtena zakona o urejanju nasetij in drugih posegov v prostor (Uradni tist SRS, št. 18/84) in 203. čtena statuta občine tzota je Skupščina občine tzota na sejah zbora združenega deta. zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 28. marca 1985 sprejeta
ODLOK
O UGOTOVtTV!,KATER! DEL! PROSTORSKtH tZVEDBENttt AKTOV SE NE MOREJO tZVAJAT! ZARAD! NEUSKLAJENOST! S SREDNJEROČNtM DRUŽBENtM PLANOM 1981	t985
L čten
S prostorskim detom družbenega ptana občine tzota 1981 — 1985 spremembe in dopotnitev (sprejeto na Skupščini SO tzota dne 31/1-1984) nista usktajena nastednja prostorsko izvedbena akta:
t Namenska izraba površin rezervata za sptošno botnico v tzoti, Invest biro Koper, štev. 73-50, oktober 1973, sprejet z odtokom SO tzota štev. 350-4/74 dne 12/3-1974.
2.	Zazidalni načrt ožjega območja objekta botnišnice, Invest biro Koper, štev. 73-50, oktober 1973, sprejet z odtokom SO tzota štev. 350-4-74 z dne 12/3-1974.
2.	čten
Prepove se izvajanje obeh prostorskih izvedbenih aktov v nasted-njem območju:
V	območju namenske izrabe površin rezervata za sptošno botnišnico v tzoti v cetoti:
—	gradnja vseh drugih objektov razen komunatnih objektov in naprav v prvem območju kmettjskih zemtjišč (grafična pritoga 2A družbenega ptana)
—	spreminjanje konfiguracije obstoječega zemljišča razen v območju predvidene sanacije taporokopa bivše opekarne RUDA ter v območju urejanja površin, potrebnih za zagotovitev normatnega poslovanja trgovskega podjetja Jektotehna tzota
V	območju zazidalnega načrta za ožje območje botnišnice v tzoti:
—	izvajanje stanovanjske zazidave južno od dovozne ceste do botnišnice
—	izvajanje parkirnih prostorov za botnišnico v tistem detu, kjer posegajo na kmetijska zemtjišča uvrščena v prvo območje kmetijskih površin (grafična pritoga 2A družbenega ptana).
3.	čten
Prepoved izvajanja vetja do usktaditve prostorskih izvedbenih aktov z družbenim ptanom oziroma do izdetave novih prostorskih izvedbenih aktov v sktadu s srednjeročnim družbenim ptanom.
4.	čten
Ta odtok vetja osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Stevitka: 30-4/83	v
.	.	tfioe	Predsedntk
tzota, 28 marca 1985	MARtNO DOMtO, !. r.
Na podtagi tretjega odstavka 2. čtena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni tastnini (Uradm tist 8RS, št. 13/74), drugega odstavka 46. čtena zakona o raztastitvi in prisitnem prenosu pravic nepremičnin v družbeni tastnini (Uradni tist SRS, št. 5/80), 2,7,8,9, in 10. čtena pravilnika o enotni metodotogiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni tist SRS, št. 13/80) ter 204. čtena statuta občine tzota (Uradne objave, krajevnih skupnosti in zbora združenega deta dne 28. 3. 1985 sprejeta
URADNE OBJAVE
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE IZOLA
1.	člen	t
Ta odlok določa za območje občine Izola poprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš, poprečene stroške komunalnega opremljanja zemljišč in vrednost stavbnih zemljišč za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za 1 kv. m stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišča na dan 31. 12. 1984 na območju občine Izola znaša 46.744 din na kv. m.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč za III. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 150 do 200 prebivalcev na ha na dan 31. 12. 1984 znašajo:
—	za komunalne naprave individualne potrošnje na 1 kv. m koristne stanovanjske površine 9,9% od cene iz 2. člena tega odloka.
—	za komunalne naprave kolektivne potrošnje za 1 kv. m koristne stanovanjske površine 12,2 % od cene iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Korist za stavbno zemljišče se določi:
—	na območju mesta Izola (območje, ki ga zajema odlok o določitvi mej naselij mestnega značaja (Uradno objavo, št. &78) v višini 1.1 % od poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka,
—	na območju naselij in zaselkov Polje. Livade, Jagodje. Dobrava, Dvori, Šared, Malija 0,9 % poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka,
—	na ostalih nestmjenih agrarnih območjih 0,8 % poprečne gradbene cene iz 22. člena tega odloka.
5.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komunalnega ure jenja zemljišč na območju občine Izola ( Uradne objave, št. 13/84).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 351-01-2/35	Predsednik
Izola. 28. marca 1985	MARINO DOMIO. I. r.
Na podlagi družbenega dogovora o priznavalnmah udeležencev NOV (Uradni list SRS. št. 6/85) in na podlagi 203. člena statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. marca 1985 sprejela
ODLOK
O PRIZNAVALNINAH UDELEŽENCEM NARODNOOSVO BODILNE VOJNE
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, skuenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine m druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih zakonskih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Pnznav alnina se lahko podeli samo udeležencem iz 1. člena tega odloka. ki imajo stalno prebivališče na območju občine Izóla.
5. aprila 1985 — Št. 9
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943, oziroma do 13. 10. 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 vštet dvojno v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo priznan status kmeta — borca z vstopom v NOB pred 9.9.1943 oziroma 13.10.1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 vštet dvojno v pokojninsko dobo.
3.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944, preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 vštet dvojno v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma od 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je pri predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 vštet dvojno v pokojninsko dobo.
5.	Borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami;
2.	Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15 maja 1945 vštet dvojno v pokojninsko dobo;
3.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano.po-sebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
4.	Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Priznavalnina je lahko:
—	stalna
—	občasna
—	enkratna
6.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci NOV iz 1., 2., 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Upravičenci iz 4.. 5., točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV lahko, ne glede na prejemke zakonca, prizna pravico do stalne priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13.10.1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 vštet dvojno v pokojninsko dobo. če on sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe m njegov osebm pnspevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in in žrtve fašističnega nasilja iz4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do
5. apri!a1985 —Št. 9
URADNE OBJAVE
123
priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
8.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vs. prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisth o vojaških invalidih in tisti prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redne dohodke iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. (e je zemljišče oproščeno davka od dohodka od kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9.	člen
Za upravičence iz !., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša najvišja stalna priznavalnina največ do 100 odstotkov zneska najniije pokojnine. za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najniije pokojnine.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. O višini stalne priznavalnine odloča pristojna komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost in potrebo po tuji pomoči.
10.	člen
(e se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine.se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene.
11.	člen
Ne glede na določbe 10. člena tega odloka je uživalec stalne priznavalnine dolžan obvestiti pristojni občinski upravni organ za zadeve borcev in V! o vsaki spremembi, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine in sicer v enem mesecu po nastali spremembi.
Če pristojni upravni organ ugotovi, da je nekdo prejema! priznavalnino dlje, kot je bil upravičen, ker ni prijavil sprememb, lahko izterja neopravičeno izplačani znesek priznavalnine.
12.	člen
V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-eko-nomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se izjemoma lahko zadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji komisije, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
13.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisna od pogojev iz 6. člena tega odloka.
14.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 13. člena tega odloka imajo tudi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši), padlih in umrlih borcev NOV iz
3.	člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
15.	člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Izola na podlagi določb tega odloka v okviru možnosti proračunskih sredstev občine Izola.
O pravici do priznavalnine iz 4. točke 4. člena tega odloka odloča komisija iz prvega odstavka tega člena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pri pristojnem občinskem upravnem organu na
podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komis)je ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
16.	člen
Uživalec stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starai) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
17.	člen
V postopku za uveljavljanje pravic do priznavalnine se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
18.	člen
Priznavalnine se podeljujejo po določilih tega odloka na prošnjo prosilca ali na predlog krajevne ali občinske organizacije ZZB NOV, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne in teresne skupnosti.
(e je prošnjo za podelitev priznavalnine vložil prosilec neposredno ali je predlog podala družbenopolitična organizacija, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost, je treba pred odločitvijo pridobiti mnenje komisije za socialna vprašanja pri ZZB NOV Izola v sodelovanju s krajevno organizacijo ZZB NOV.
19.	člen
Odločbo o podelitvi, spremembi ali ukinitvi priznavalnine izda po sklepu komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Izola, občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev NOV in V! pri Skupščini občine Izola.
Zoper upravno odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide Ljubljana v 15 dneh po vročitvi odločbe
20.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine po tem odloku se zagotavljajo na podagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine Izola.
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udelžence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njt-hove družinske člane Skupščine občine Izola (Uradne objave, št. 19/79).
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1985.
Številka: 191-5/83	Predsednik
Izola, 28. marca 1985	DOMIO MARINO, l.r
Na podlagi 14. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73 in 17/83) in 203. člena statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 28. marca 1985, sprejela
SKLEP
1.
Potrdi se zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka za šolstvo in otroško varstvo za leto 1984.
2.
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu iz 1. točke tega sklepa so:
-	PRIHODKI — din 61.763,207,35
-	ODHODKI — din 5.220.508.20
-	NEPORABLJEN! PRIHODKI — din 56.542.699,15
3.
Sklep se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 420-6/79	Predsednik
Izola, 28. marca 1985	MARINO DOMIO, 1. r
124
URADNE OBJAVE
5. apri!a 1985 — št. 9
Na podiagi 241. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82), v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 42/83) je izvršni svet Skupščine občine Izola sprejel
SKLEP
O OBJAV! PODATKOV O DOSEŽEN! RAST! RAZPOREJEN! H SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE !N SKUPNO PORABO DELAVCEV V GOSPODARSTVU OBČINE !ZOLA PO ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA OBDOBJE JANUAR-DECEMBER
1984
!. člen
Na podlagi podatkov iz zaključnih računov izvršni svet ugotavlja, da se je v obdobju januar — december 1984, v primerjavi z obdobjem januar — december 1983 leta v gospodarstvu občine !zo!a povprečno razporejeni bruto osebni dohodek in skupna poraba na delavca po vkalkuliranih urah poveča! za 47,3% in znaša 41.118,- dinarjev.
Dosežena rast razporejenih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (masa v obdobju januar — december ! 984), v primerjavi z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo po zaključnih računih za leto 1983 znaša v gospodarstvu občine !zo!a 53,1 %.
2.	člen
Ugotovitve iz !. člena tega sklepa služijo samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materialne proizvodnje za usmerjanje in delitev dohodka in uresničevanje 7. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 113-1/85	Predsednik izvršnega sveta
!zola, 29. marca 1985	LEOPOLD GORJUP, 1. r.
Na podlagi 198.. 203.. 307. in 308. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 5/78 in 4/82) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 7. februarja 1985 sprejela
ODLOK
O PRIZNANJIH IN NAGRADAH OBČINE IZOLA
1.	člen
S tem odlokom se urejajo priznanja občine Izola in nagrada *11. julij«, ki jih občinska skupščina podeljuje za posebne zasluge delovnim ljudem in občanom ter drugim zaslužnim osebam, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam. društvom ter drugim organizacijam.
2.	člen
Priznanja in nagrade občine Izola so:
—	Podelitev domicila v občini Izola;
—	Proglasitev za častnega občana občine Izola;
—	Priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezne listine;
—	Nagrada »11. julij« v obliki denarne nagrade in ustrezne listine;
—	Priznanje občine Izola v obliki plakete s srebrnim grbom občine
Izola.
3.	člen
Priznanja in nagrade občine Izola, izvzemši plaketo iz pete alinee prejšnjega člena, podeljuje občinska skupščina na skupni seji vseh treh
zborov.
Plaketo s srebrnim grbom občine Izola podeljuje predsednik Skupščine občine Izola po sklepu komisije Skupščine občine Izola za odlikovanja. priznanja in nagrade.
4.	člen
Domicil v občini Izola podeljuje občinska skupščina posameznim enotam narodnoosvobodilne vojske, ki so med narodnoosvobodilno borbo delovali na območju občine ali so imeh v svojem sestavu večje število moštva z območja občine Izola.
Podelitev domicila v občini Izola se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne listine in bojne zastave domicilni enoti.
5.	člen
Za častnega občana občine Izola se lahko proglasi oseba, ki je izredno zaslužna za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za razvoj socializma. za dosežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti oziroma je posebno zaslužna za pomembne dosežke v razvoju občline.
Proglasitev častnega občana občine Izola se izvrši s svečano izročitvijo ustrezne listine.
6.	člen
Priznanja občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezne listine podeljuje občinska skupščina temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom, krajevnim skupnostim, delgacijam in konferencam delegacij in posameznikom za izredno pomembne zasluge za razvoj gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno raziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozašlite, razvijanje tradicij NOB. vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture. zdravstva, socialnega varstva, delovanja krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega delovanja v občini Izola.
Priznanja občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezne listine se izročijo odibtnikom na slavnostni seji občinske skupščine ob praznovanju občinskega praznika.
7.	člen
Nagrado *11. julij« podeljuje Skupščina občine Izola posameznikom ali skupini občanov za njihovo ustvarjalno delo oziroma inovator-stvo in inventivnost ter uspehe na podrdčju gospodarstva, samoupravljanja, znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanje tradicij NOB, vzgoje in izobraževanja, kulture, umetnosti, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, delovanja krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega delovanja, ki je pomembno za občino Izola.
Nagrade *11. julij« v obliki dename nagrade in ustrezne listine se izročijo dobitnikom na slavnostni seji občinske skupščine ob praznovanju občinskega praznika.
8.	člen
Priznanja občine Izola v obliki plakete s srebrnim grbom občine Izola podeljuje predsednik Skupščine občine Izola uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo občino Izola, kot tudi skupnostim oziroma organizacijam za posebne zasluge na področju širjenja medsebojnih odnosov in sodelovanja.
9.	člen
Predlog za podelitev domicila v občini Izola poda Občinski odbor ZZN NOV.
Predlog za proglasitev častnega občana poda Občinska konferenca SZDL na lastno pobudo ali na pobudo delovnih in drugih organizacij in skupnosti.
Predlog za podelitev priznanja občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom občine Izola in ustrezne listine, poda Komisija Skupščine občine Izola za odlikovanja, priznanja in nagrade.
Predlog za podelitev nagrade *11. julij« v obliki denarne nagrade in ustrezne listine, poda Odbor za nagrado * ! 1. julij« (v nadaljnjem besedilu: odbor).
Sklep o predlogih iz prejšnjih odstavkov tega člena sprejme občinska skupščina na skupni seji vseh zborov.
Sklep o podelitvi priznanja občine Izola v obliki plakete s srebrnim grbom občine Izola, sprejme Komisija Skupščine občine Izola za odlikovanja, priznanja in nagrade (v nadaljnjem besedilu: komisija).
10.	člen
Sredstva za priznanja in nagrade po tem odloku se zagotovijo vsako leto v proračunu občine Izola.
11.	člen
Skupščina občine Izola imenuje odbor za nagrado *11. julij«. Odbor ima predsednika in 6 članov. Mandatna doba odbora traja 4 leta.
*2. Člen
omisija in odbor razpišeta priznanja občine Izola oziroma nagrade * julij« vsako leto najkasneje do konca meseca aprila. Razpis se ob-
5. aprila 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
125
javi skupaj v lokalnem časopisu (Primorske novice in La voce de! Po-po!o).
Rok za predložitev predlogov za pode!itev priznanja občine Izo!a oziroma nagrade *11. julij« je do 3!. maja.
V razpisu se navedejo vrste priznanj, ki se razpisujejo, področja za katera se podetjujejo priznanja in nagrade.
13. č!en
Prediog za podelitev priznanja občine !zo!a in nagrade *11. ju!ij* !ahko podajo komisiji oziroma odboru teme!jne in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, delovni !judje in občani.
Pred!ogi morajo biti pismeni in obraz!oženi. da sta iz njih jasno razvidna dejavnost in doseženi uspehi tistih, ki so pred!agani za dobitnike priznanja občine oziroman nagrade *11. julij«.
(e komisija ali odbor za sestavo predloga za podelitev priznanja oziroma nagrade oceni, da je podani predlog pomanjkljiv, zahteva od predlagatelja dopolnitev predloga, lahko pa povpraša za mnenje tudi druge organe in organizacije.
Za vsako predlagano podelitev priznanja ali nagrade pripravi komisija oziroma odbor kratko obrazložitev in ustrezno listino.
M. člen
O podelitvi priznanja občine Izola oziroma nagrade *11. julij« odloči na predlog komisije oziroma odbora Skupščine občine Izola na zadnji seji pred slavnostno sejo. ki je v mesecu juniju.
15.	člen
Obrazložitev o podelitvi priznanja ali nagrade poda na slavnostni seji občinske skupščine predsednik komisije za priznanja občine Izola oziroma predsednik odbora za nagrade *11. julij«, priznanja in nagrade pa izroči predsednik občinske skupščine.
16.	člen
Upravna in administrativno-tehnična opravila po tem odloku opravlja strokovna služba občinske uprave, ki vodi tudi evidenco dobitnikov priznanj občine Izola in nagrade »11. julij«.
17.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nagradi občine Izola (Uradne objave, št. 7/75), Pravilnik o podeljevanju nagrad občine Izola (Uradne objave, št. 7/75) in Pravilnik o podeljevanju priznanj občine Izola z dne 12. februarja 1980.
18.	člen
Priznanja in nagrade, ki jih je občinska skupščina podelila na podlagi aktov iz 17. člena tega odloka, ostanejo v veljavi.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 402-7/84	Predsednik
Izola, 7. februarja 1985	MARINO DOMIO
OBČINA KOPER
Na podlagi družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV in 239. člena statuta občine Koper (Uradne objave, št. 22/78, &82) je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1985 sprejela
ODLOK
O OBČINSKIH PRIZNAVALNINAH
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok v občini Koper določa:
—	upravičence občinskih priznavalnin
—	vrste priznavalnin
—	osnove in merila za podeljevanje priznavalnin
—	postopek za uveljavljanje priznavalnin
—	financiranje.
2.	člen
Občinske priznavalnine sc lahko podeljujejo upravičencem, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Koper.
II.	UPRAVIČENCI OBČINSKIH PRIZNAVALNIH
3.	člen
Pravico do občinske priznavalnine imajo:
1.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB pred 9. 9. 1943, oziroma do 13.10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo in udeležencem NOV. ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. 9. 1943, oziroma 13. 10. 1943,
2.	žene udeleženke NOV, ki so vstopile v NOB do 1. 7. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
3.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB do 1.7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
4.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB v času od 9. 9. 1943, oziroma 13. 10. 1943 do 31. 12. 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštev v pokojninsko dobo,
5.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Izjemoma sc lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	aktivnim udeležencem NOG. ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času NOV v dvojnem trajanju s prekinitvami,
2.	udeležencem NOV, ki so vstopili v NOB po L L ! 945 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	aktivnim udeležencem NOG. ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času NOV v dejanskem trajanju.
4.	žrtvam fašističnega nasilja, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
III.	VRSTE OBČINSKIH PRIZNAVALNIH
5.	člen
Občinske priznavalnine so:
1.	stalne;
2.	občasne;
3.	enkratne.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA PODELJEVANJE PRIZNAVALNIN
6.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci NOV iz L. 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija za vprašanja borcev NOV skupščine občine Koper (v nadaljnjem besedilu: komisija) lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopil v NOV pred 9. 9. 1943, oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15.
5.	1945 dvojno vštev v pokojninsko dobo. če sam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva čas udeležbe v NOV in osebni prispevek v NOV.
126
URADNE OBJAVE
5. aprila 1985 —Št. 9
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo SO odstotkov najnižje pokojnine in če komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
S.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tisti prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka od kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva. O tem odloča komisija glede na ostale razmere, v katerih upravičenec živi.
9.	člen
Stalna občinska priznavalnina za upravičence iz ! .. 2. in 3. točke 3. člena tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine. za vse druge upravičence pa do 80 odstotkov zneska najnižje pokojnine.
Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena.
!0. člen
Občasna ali enkratna priznavalnina sc v izjemnih primerih lahko dodeli upravičencem iz 3. in 4. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč in zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ ! 50 odstotkov najnižje pokojnine.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine ni odvisno od pogojev iz 6. člena tega odloka.
! 1. člen
Pravico do stalne, občasne ali enkratne priznavalnine imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka. To pravico imajo, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
V POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRIZNAVALNIN
12.	člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev NOV skupščine občine Koper.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člena tega odloka pa odloča komisija potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom, pristojnim za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. To sc ugotavlja na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zakonu o vojaških invalidih.
13.	člen
Pri odločanju o višini stalne občinske priznavalnine komisija upošteva premoženjske razmere upravičenca in oseh. s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine. čas udeležbe v NOV. osebni prispevek v NOV. stanovanjske in druge socialne razmere, pri samohranilcih pa zlasti starost, potrebo po tuji negi in pomoči in nastanitev v domovih upokojencev.
14.	člen
(e se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremembe v prejemkih in drugih okoliščinah, ki vplivajo na pravico in višino stalne priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene.
!5. člen
Uživalcem občinskih priznavalnin, ki bi jim morali občutno znižati ali ukiniti priznavalnino zaradi sprememb odloka ali spremenjenih ekonomskosocialnih razmer, se izjemoma lahko še naprej izplačuje občinska priznavalnina. O tem odloča komisija, ki predhodno presodi, če bi večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu, oz. v okolju, v katerem živi.
!6. člen
Uživalec priznavalnine je dolžan obvestiti občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev NOV in vojaške invalide, o vsaki spremembi. ki bi vplivala na pravico do priznavalnine, in sicer najkasneje v enem mesecu po nastali spremembi.
Če upravni organ ugotovi, da je nekdo prejemal priznavalnino dlje. kot je bil upravičen, ker ni prijavi! sprememb, izterja na podlagi sklepa komisije, neupravičeno izplačani znesek priznavalnine
! 7. člen
Pravice po tem odloku uveljavljajo udeleženci NOV ali družinski člani pri upravnem organu, pristojnem za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov ali prek krajevnih organizacij ZB NOV. K vsaki vlogi poda KO ZB NOV mnenje, po potrebi pa upravni organ zaprosi za mnenje tudi krajevno skupnost.
Postopek na prvi stopnji vodi upravni organ za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov pri občini Koper, ki izdaja odločbe na prvi stopnji. O pritožbah zoper odločbe organa prve stopnje odloča Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Ljubljana.
V! POSEBNE DOLOČBE
18. člen
Upravičenci stalne občinske priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši ) imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določeno s predpisi o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
VI! FINANCIRANJE PRIZNAVALNIN
!9.č!en
Finančna sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine Koper.
Občinske priznavalnine je potrebno vsako leto valorizirati glede na porast življenjskih stroškov, glede na ugotovljene dohodke upravičenca. dohodkovni cenzus in razpoložljiva sredstva.
Vlil. KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanju priznavalnine občine Koper (Uradne objave, št. 14/79).
2 !. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
$t. 191/C-2/83	Predsednik
Koper. 26. marca 1983	JANKO KOSMINA. l.r.
N * podlag) 617.618.. 622.. 628. m 611. člena zakona o združenem de!.. ( radm Sl RJ. st. 53/76 m 57/83). 9. m 10. člena zakona o 'ptejemanju /ačasnth ukrcpo\ družbenega varst\a samoupravnih pra-t)c m družbene lastnme (Uradni ltst SRS. št. 32/80) m 238. člena statuta občute koper je skupščtna občine Koper na seji zbora združenega dela. na sej) /bora krnje\mh skupnosti m na sejt družbenopolitičnega /bota dne 26 marca 1985 'prejela
SKLEP
O ZAČASNEM UKREPU DRUŽBENEGA VARSTVA V SOZD 1 IMA V Koper, do Droga Portorož - TOZD Mlekarna Dekant
1.
Skupščina občine Koper ugotavlja:
5. aprila 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
127
-	da je TOZD Mlekarna Dekani v ze!o težki gospodarski situactj), saj že tn leta zapored pos!uje z izgubo, ki je hi!a v !etu 1984 ce!o bistveno višja od izgube, predvidene po sanacijskem programu. Pri tem pa sanacijski program tudi ni bi! dos!edno izveden in zato ni prinese! predvidenih pozitivnih učinkov, kar še psebej postavlja pod vprašaj zagotavljanje socia!ne in materiaine varnosti de!avcev teme!jne organi zacije.
S tem so po 4. točki prvega odstavka 620. č!ena zakona o združenem de!u huje oškodovani ružbeni interesi, ker TOZD ne zagotavtja uresničevanja pravic delavcev g!ede njihove mateia!ne in socia!ne varnosti.
-	da TOZD že d!je časa pos!uje brez pos!ovodnega organa, da so bi!i vsi dosedanji razpisi za to tunkcijo brezuspešni, da je de!avski svet že dvakrat zapored imenovat vrši!ca dolžnosti tega organa, da je zadnjemu vršitcu do!žnosti preneha! mandat 7. 2. !9H5 in da de!avski svet tzmed de!avcev TOZD več ne uspe imenovati vrši!ca doižnosti poslo-vodnega organa.
S tem so nasta!e bistvene monje v samoupravnih odnosih po 9. točki prvega odstavka 6!9. č!enazakona ozdruženem de!u, kerTOZD nima pos!ovodnega organa, ki bi opravlja! zadeve s svojega delovnega področja.
S tem so v SOZD Timav, DO Droga Portorož — TOZD M!ekarna Dekani izredno hudo kršene do!očbe 6!9. in 620. č!ena zakona o združenem de)u. Zato se v tej TOZD uvede začasni ukrep družbenega varstva po 6. točkt prvega odstavka 622. č!ena zakona o združenem de!u, in sicer:
-	imenovanje začasnega organa v temetjni organizaciji združenega de!a.
2. .
Za začasni organ se imenuje Dežjot Zorko iz !zo!e, Kajuhova 5, ži-vi!ski tehno!og, vodja kontrolnega !aboratorija v SOZD Timav. DO Droga Portorož — TOZD Delamaris !zo!a.
3.
Začasni organ prevzame vse pravice in do!žnosti individualnega poslovodnega organa, ki izhajajo iz ustave, zakonov in samoupravnih sp!ošnih aktov.
Obenem je začasni organ do!žan:
-	takoj proučiti razmere v pos!ovanju TOZD M!ekarna Dekani m v zakonskem roku pred!ožiti v sprejem dopo!nitev sanacijskega programa za odpravo vzrokov izgube, ki naj nakaže rea!no izved!jiv način postopne odprave težav v pos!ovanju in možnost pozitivnega poslova-nja v doglednem času;
-	tekoče poročati izvršnemu svetb o izvajanju ukrepov družbenega
varstva, občinski skupščini pa vsake tri mesece;	*
-	poskrbeti za razpis de! in na!og individualnega pos!ovodnega organa TOZD v zakonskem roku.
4.
Začasnemu organu se dotoči nadomestno osebnega dohodka za čas opravtjanja te funkcije v višini 65.000 dinarjev, ki se usk!ajuje z rastjo osebnih dohodkov delavcev v TOZD Mlekarna Dekani.
5.
Začasni ukrep družbenega varstva traja eno !eto.
6.
imenovanje začasnega organa in njegova poob!asti!a se vpišejo v sodni register.	^
Ta sk!ep vetja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Obrazložitev:
izvršni svet skupščine občine Koper je skupščini občine Koper dne
21.	marca !9H5 posredovat predlog za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva v SOZD Timav, DO Droga Portorož — TOZD Mlekarna Dekani.
S problematiko poslovanja te TOZD je izvršni svet seznani! kolektivni poslovodni organ SOZD Timav Koper, DO Droga Porotorož že dne 19. 1. 1985 z obvestilom o aktualni problematiki poslovanja TOZD Mlekarna Dekani, iz katerega je povzeti dve bistveni ugotovitvi:
!. da je ta TOZD v letu 1984 že tretjič zapored zabeležtla v poslovanju izgubo in	,
2.	da v TOZD kljub vsem poizkusom samoupravni organi ne morejo imenovati poslovodnega organa
IzvtSni svet skupščine občine Koper je na podlagi dodatnih informacij ter podatkov iz zaključnega računa za leto 1984 na seji dne 21. marca 1985 obravnava! problemattko Mlekarne Dekant ter ocenil, da je v TOZD Mlekarna Dekani takšna situacija, ki terja nujno ukrepanje občinske skupščine, zato ji je skleni! predlagati sprejem začasnega ukrepa družbenega varstva.
TOZD Mlekarna Dekani je zabeležila v letih od 1982 do 1984 naslednjo izgubo: leta 1982 13.127.000 din leta 1983 15.639.000 din leta 1984 29.610.000 dm.
V	letu 1982 je bil manjŠ! del tzgube krit iz rezervnega sklada TOZD (manj kot 5 '%), pretežno pa s sanacijskim kreditom sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Koper.
V	letu 1983 je bila izguba knta z nepovratmmi sredstvi intervencijskih skladov občin Piran in Buje in rezervnega sklada TOK Vinakras Sežana (v višin! 53 4). ter sanacijskimi krediti skladov skupnih rezerv gospodastva občin Piran, Izola in Koper.
V	letu ! 984 je bila izguba krita z nepovratnimi sredstvi TOK Agraria in TOZD Začimba ter sanacijskimi kredit! ostalih TOZD v sestavi DO Droga Portorož
V	vseh teh letih je bt!a izguba dejansko bistveno višja od izkazane, vendar je TOZD pred ugotovitvijo tzgube iz intervencijskih skladov prejemala znatna nepovratna sredstva, predvsem iz naslova kritja negativnih razlik v cent prt dokupu mleka iz ostalih območij v Sloveniji.
Bistveni vzroki trajne izgube v TOZD Mlekarna so naslednji:
-	nadpoprečno naraščanje stroškov pri prevozu mleka od zbirnih mest do mlekarne in od mlekarne od potrošnikov, prt čemer so količine mleka zbrane na posamezni zbiralnici izredno skromne, zbiralnice pa zelo številne in raztresene;
-	velik dokup mleka od drugih predelovalcev v SR Sloveniji, ki pa odstopljeno mleko zaračunavajo po ekonomskih cenah, na kar je potrebno pristati zaradi potreb oskrbe na obalnem območju;
-	pomanjkanje lastnih obratnih sredstev vodi v veliko nelikvidnost in obremenjenost z obrestmi za najete kredite;
-	neustrezno razmerje med cenami odkupljenega mleka ter stroškov in prodajnimi cenami konzumnega mleka in mlečnih proizvodov; in prodajnimi cenam! konzumnega mleka in mlečnih proizvodov;
-	neprimernost protzvodno prodajnega programa TOZD. brez možnosti kombinacij več programov s ciljem zagotavljanja zadostnega finančnega rezultata ter
-	zastarela in iztrošena tehnologija oziroma oprema v mlekarni, ki terja visoke stroške poslovanja.
Ob tem pa je najpomembnejši razlog za izgubo v mlekarn! premajhna proizvodnja mleka na njenem odkupnem območju, kar terja z ene stram velik dokup, z druge pa vodi v neracionalno izkoriščenost razpoložljivih kapacitet v mlekarni.
Po izgubi v letu 1983 je delavski svet TOZD Mlekarna Dekani 26. maja 1984 sprejel sanacijski program, katerega bistveni elementi so bili:
-	investiranje v tehnologijo.
-	ukrepi na prodajnem področju.
-	ukrepi na kadrovskem področju in
-	ukrepi za zagotovitev likvidnosti in potrebnih deviznih sredstev. Ta sanacijski program je predvsem upošteva! programe za povečanje protzvodnje mleka v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji v regiji, ki jih izvajata TOK Agrana Koper m TOK Vinakras Sežana ter zagotavlja v doglednem času zadosten obseg proizvodnje za samo oskrbo regije s konzummm programom.
Sprejeti sanacijski program predvideva tudi za vsa leta do 1987 poslovanje z izgubo, vendar v obsegu, ki ne ogroža normalnega poslovanja celotne delovne organizacije ter v mejah, ko jo lahko družbenopolitične skupnosti, zainteresirane za oskrbo s konzumnim mlekom iz te mlekarne, še lahko krijejo iz razpoložljiv ih skladov. Tako je bila za leto 1984 predvidena izguba v poslovanju v višini 15.516.000 dinarjev.
V letu 1984 so analize, ki jih je izdelala delovna organizacija, pokazale. da se bistveni predvideni elementi za odpravo motenj ne uresničujejo, zato je bil naknadno sprejet dopolnjen sanacijski program s kon kretnim programom ukrepov za dosedanji pozitivni fmančni rezultat v letu 1984, ki je poudari! potrebo po interni raoonalizaciji ter po drugih organizacijskih posegih in dodatnth ukrepih na področju komeraal-nega in finančnega poslovanja.
Glede na značaj TOZD je evtdentno. da je najpomembnejši dejavnik za izvedbo sanacijskega programa in drugih predvidenih ukrepov
128
URADNE OBJAVE
5. aprila 1985 — št. 9
indi\)dun!ni pos!o\odni organ TO/D. ki pa ga TO/D v ustrezni oseb) \es čas izvajanja sanacijskega programa ni ime!a. Po izteku mandata prejšnjega indivtdualnega pos!o\odnega organa je hita ta funkoja razpisana dne 6.4. 1984, z dne 23.11.1984 in dne ! 8. ! 2. 1 984. Na vse te ra/ptse se nt prijavi) noben ustrezni kandtdat. tako da je deiavski s\et lOZD dvakrat zapored tmenova! vršilca dolžnosti mdivtdualnega poslovodnega organa s tem. da je hi! drugič dne 7. !. !98$ leta imenovan )e za obdobje enega meseca, kasnejših imenovanj vršika dolžnosti pa delavsk) svet TO/D ni opravd.
Ob dejstvu, da se na razpise ustreznt kandidat) ne javljajo, je delavski svet TO/D sam tud) ugotovi), da v sarm temetjm organizaoji nt delavca. ki hi ustreza) minimalnim pogojem za opravljanje te funketje m tako trenutnoTO/D. oh izredno krttični postovni situactjt posluje brez pos!ovodnega organa
Zavedajoč sc ncsprejem)jivosti te sttuacije. je delavski svcrlO/D na seji dne 4. 2. )985 tudi tzraži! željo, da bi v tos)tuacijoposeg!a družbenopolitična skupnost z ukrepom družbenega varstva.
Predlagani ukrep temelj) na ugotovitvi, da TO/D v položaju, ko nima pos)ovodnega organa, ne more izvajati sanacijskega programa in ne sprem!jati njegovega izvajanja tra zadovoljiv način. Obenem tudi ne more ustrezno in sproti pritagajati ter dopolnjev at) progrma. sčimer pa v danath pogojth nt zagotovljena sociatna varnost delavcev v TO/D Soiidarno pokrivanje izgub, ki naraščajo preko sprejemljtvih meja v štrši asociaciji tn v širšt družbenopoittični skupnost), pa tud) ogroža postov anje tn normakn razvoj drugih temeljnih organizacij m s tem posredno tudt socialno varnost njihovih delavcev.
Odsotnost individualnega poslovodnega organa se kaže tud) v krhanju organizacije dela. slabšanju delov ne discipline tn s tem pri rahljanju osnovnth pogojev za kaktšnokoli sanacijo poslovanja. Pri tem pa sa moupravnt organi TO/D kljub rednemu spremljanju izvajanja sanacijskega programa ne morejo zagotovtti njegove učinkovitosti, ker v TO/D ni najpomenbnejšega izvajalca tega programa.
Ne glede na navedeno pa je nemotena oskrba z mlekom v regiji, ki jo opravlja Mlekarna Dekani, tudi širšega družbenega interesa, ki je po takem načtnu poslovanja te TO/D zelo ogrožen, saj z nadaljev anjem takšnega stanja gotov ost oskrbe z mlekom pospešeno pada in že dohiv a vidne posledice prt vsakodnevni oskrbi prebivalstva tega območja.
K predlogu je dal pozitivno mnenje družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kopru dne 22. marca 198$.
Glede na to je občinska skupščina tako kot v izreku tega sklepa.
PRAVNI POUK: /oper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakomtosti prt sodišču združenega dela SR Slovemjc v roku 15 dni od njegove uveljavttve.
$t.: 023-6/85	Predsednik
Koper. 26. marca 1985	JANKO KOSM1NA. l.r.
OBČtNA P!RAN
Na podlagi 220. člena statuta občine Piran ( Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) in 18. člena Družbenega dogovora o priznavalninah'udelezen-cem NOV (Uradm list SRS,št. 6/85) je Skupščma občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1985 sprejela	ODLOK
' O PRIZNAVALNINAH
1 člen
Udeležencem narodno osvobodilne vojne, španskim borcem, borcem za severno mejo v 1 etih 1918—1919, slovenskim vojnim dobro-voljcem iz vojn 1912—1918, žrtvam fašističnega nasilja ter njihovim družinskim članom se podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči, kot materialno priznanje za njihove zasluge, če izpolnjujejo pogoje v tem odloku
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoč) po tem odloku se lahko podelt samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihov im družinskim članom, k) imajo stalno bivališče na območju občine Piran.
3 člen
Pravico do priznavalnine imajo:
1 Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9 septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki jtm je priznan status kmeta-borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943.
2.	Žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo
3.	Udeleženci narodnosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do l. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jtm je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarov anju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	Udeleženci narodnoosvoboddne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943, do 31. decembra 1944 tn jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ča$ od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5.	Bora za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912 do 1918 in španski borci.
4.	člen
Izjemoma sc lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	Aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisth o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami.
2.	Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo
3.	Aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem tn invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodtlno vojno v dejanskem trajanju
4.	Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-odstotno invaliJnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2< občana priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje v zdraviliščih
6.	zdravstveno varstvo.
6.	člen
Pravice do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz !.. 2., in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni prejemkt upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne nriznavalaine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje pokojnine.
Komisija iz 16. člena tega odloka lahko glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne priznavalnine udeležencu NOV, ki je vstopi! v NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobra 1943 in ima po predpisth o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 19^* dvojno vštet v pokojninsko dobo, če on sam ntma lastnih prejemkov, pri čemer upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve taštstičnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj
5. apri!a 1985 — št. 9
URADNE OBJAVE
129
iz drugega odstavka 6 čtena in če pristojna komistja oceni, da so do priznavatnine upravičeni g!edc na njihovo sociatno in zdravstveno stanje.
H č!en
Prejemkt, ki ve upoštevajo pri odtočanju o pravici do priznavatnine po tem odtoku so vst prejemki, razen osebne in družinske invatidnine po predpisih o vojaških invatidih in tistih prejemkov, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redne dohodke iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek t/ prctektega teta. (e je zemtjišče oproščeno davka od dohodka i/ kmetijske dejavnosti, se ta dohodek pravitoma ne upošteva.
9 čten
Za upravičence )z ! . 2., in 3. točke 3. čtena tega odtoka znaša najvišja statna priznavatnina do Ì00 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do SO odstotkov zneska najnižje pokojnine.
izjemoma je najvišja statna priznavatnina tahko tudi večja.
O višini statne priznavatnine odtoča pristojna komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičencem in oseb iz 6. četna tega odtoka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udetežbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvohodttni vojni ter stanovanjskih in drugih sociatnih okotiščin, pri samohranitcih pa ztasti tudi starost.
10.	čten
Pravico do statne priznavatnine iz 6. čtena tega odtoka imajo tudi dcužinskt čtani umrtega udeteženca NOV in drugih vojn iz 3. in 4. čtena tega odtoka, če jih je umrti preživtjat, če so pridobitno nezmožni in če izpotnjujcjo druge pogoje iz tega odtoka. Tem upravičencem se tahko podeti tudi občasna ati enkratna priznavatnina.
1 !. čten
Uživalec statne priznavatnine in njegovi družinskt čtani (zakonec, otroo, oče. mati) tmajo po tem odtoku zagotovtjeno zdravstveno varstvo po predpisih zdravstvene skupnosti, če nimajo zagotovtjenega zdravstvenega varstva na drugi podtagi.
12.	čten
Če se spremenijo pogoji na podtagi katerih je bito odtočeno o pravici in višint statne priznavatntne, se priznavatnma zviša, zniža ati ukine.
Prejemki, ki vptivajo na odtočanje o pravici in višini priznavatnine. se ugotavtjajo v začetku vsakega teta.
Spremembe v prejemkih in spremembe drugih okotiščin. od katerih je odvisna pravica m višina priznavatnine, sc upoštevajo od prvega dne nastednjega meseca, ko so bite ugotovljene.
V primerih, ko bi bito potrebno zaradi spremembe predpisa ati spremenjenih sociatno-ekonomskth razmer upravičencu statno pnzna-vatnino občutno znižati ati ukiniti, bi izjemoma zadržati priznavatninov enakem ati zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odtoča, večje znižanje ati ukmitev imeta negativne postedice pri uživatcu oziroma v okotju v katerem živi.
13.	čten
Občasna ati enkratna priznavatnina po tem odtoku se tahko v izjemnih primerih podeti udetežencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim čtanom, če zatdcjo v težje razmere zaradi botezni. nezgode, smrti v družini, hujših etementarnih nesreč ati zaradi drugih podobnih okotiščin.
Občasna ati enkratna prtznavatnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine.
Podetjevanjc občasne ati enkratne priznavatntne po tem čtenu ni odvisno od pogojev iz 6. čtena tega odtoka.
14.	čten
Pomoč udetežencem NOV za šotanje otrok se tahko dodeti v v mesečnih zneskih, če se otroci redno šotajo.
Pomoč za šotanje otrok se tahko upravičencu dodeti. če mesečni prejemki na družinskega čtana ne presegajo 120 odstotkov najnižje pokojnine in če se otroci uspešno šotajo.
Višma pomoči za šotanje otrok je:
do 60 odstotkov najmžje pokojnine za dijake srednjih in poktic-nih špt
— do 75 odstotkov najnižje pokojnine za študente višjih ati visokih šot.
Upravičencem, ki so samohranitci, se pomoč za šotanje otrok tahko zviša za 20 odstotkov nad meriti iz prejšnjega odstavka.
15.	čten
Upravičencem iz 3. in 4. čtena tega odtoka se tahko odobri denarna pomoč za zdravtjenje v naravnih zdravitiščih, na podtagi napotnice zdravniškega konzitija občinske zdravstvene skupnosti.
Upravičencem iz prvega odstavka tega čtena se ptačajo stroški hotet-skih ustug bivanja v naravnem zdravitišču v cetoti.če prejemki na družinskega čtana ne presegajo 130 odstotkov najnižje pokojnine.
Upravičencem, katerih prejemki na družinskega čtana presegajo 150 odstotkov najnižje pokojnine, se krije 50 odstotkov stroškov ho-tetskih ustug bivanja v naravnem zdravitišču.
Upravičencem, katerih prejemki na družinskega čtana presegajo ISO odstotkov najnižje pokojnine, se krije 25 odstotkov stroškov hotelskih ustug bivanja v naravnem zdravitišču.
Upravičencem iz tega čtena, ki živijo sami, se kriteriji iz 2., 3. in 4. odstavka tega čtena, povišajo za 25 %.
16.	čten
O pravici in višini priznavatnine odtoča komisija za vprašanja borcev NOV Skupščine občine Piran.
O pravici do priznavatnine oseb iz četrte točke 4. čtena odtoča komisija tz prvega odstavka tega čtena potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občinskim upravnim organom za zadeve borcev in voja-škth invatidov, na podtagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasitja z najmanj 20-odstotno invatidnostjo v smistu prvega odstavka 2. čtena zakona o civitnih invatidih vojne.
Postopek za podetitev priznavatnine se uvede na zahtevo upravičenca, ati na predtog krajevnih in občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Piran, družbenopotitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov.
Komisija za zadeve borcev NOV odtoča po dotočitih tega odtoka m po predtogih krajevnih in občinskih organizacij Zveze borcev NOV Piran, družbenopotitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in posameznikov, z večino gtasov.
Komisija tahko odtoča tudi na tastno pobudo.
Komisija je za svoje deto odgovorna Skupščini občine Piran in ji enkrat tetno poroča o svojem detu.
17.	čten
Zoper upravno odtočbo, ki jo izda pristojni upravni organ občine Piran, na podtagi sktepa Komisije za zadeve borcev NOV, je možna pritožba na Repubtiški komite za borce in vojaške invatide v Ljubljani.
18.	čten
Finančna sredstva za podeljevanje pnznavatnin in drugih obtik družbene pomoči iz 5. čtena tega odtoka zagotavtja občina Piran v svojem proračunu.
19.	čten
V postopku za uvetjavtjanje pravic do priznavatnine se uporabtjajo dotočbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
20.	čten
Z dnem, ko začne veljati ta odtok preneha vetjati odtok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske čtane (Uradne objave, št. 20/79).
21.	čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Stevitka: 191-2/83-85
Piran, 25. marca 1985	Predsednik
DRAGO ŽERJAL, !. r.
130
URADNE OBJAVE
5. apri!a1985 —Št. 9
Na podtagi 14. etena zakona o varstvu zivati pred kužnimi boteznimi (Uradni !ist SRS. št. 18/77) in 2/78). 9. čtena odtoka o organizaciji, ureditvi in postovanju veterinarsko-higienske stuibe v občini Piran (Uradne objave, št. 7/84) in 251. ter 294. čtena statuta občine Piran (Uradne objave, št. !2/78 in 6/H2) je tzvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 26. marca 1985 sprejet
ODREDBO
O PRtSTOJBtNAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINAR SKO-HtCIENSKE SLUŽBE V OBClN! PIRAN
1.	čten
S to odredbo se dotočijo pristojbine za kritje stroškov detovanja veterinarsko-higienske stuibe v občint Piran.
2.	čten
Pristojbine ptačujejo organizacije združenega deta, društva in rejci živati po nastednjih tarifah:
—	rejci živati po 50 din za vsako parktjasto živa! ati kopitarja in po
1.00	din za vsako pernato živa!, za katero se izda zdravstveno spriče-vato (potni tist),
—	uvozniki in izvozniki živati oziroma špediterske organizacije za vsako vagonsko ati kamionsko pošitjsko živati ati živatskih proizvodov pri uvozu ati izvozu 400,00 din.
—	za vsako tadijsko uvozno ati izvozno pošitjko živati ati živatskih proizvodov, mesa in mesnih izdetkov ati drugih živi! živatskega izvora
50.00	din po toni,
—	tovske organizacije 40,00 din od vsake uptenjene ati prodane divjadi,
—	tastniki psov 300,00 din za vsakega psa ob rednem ceptjenju psov.
Stroške detovanja veterinarsko-higienske stužbe se krije tudi iz sredstev računa za zatiranje živatskih kužnih botezni občine Piran — sredstev taks na promet parkt^rjev in kopitarjev, po opravtjenem detu.
3.	čten
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in mesečno odvajajo na račun štev. 51420-601-11966 Veterinarski zavod Primorske, Sežana, pod postavko *za veterinarsko-higiensko stužbo*.
4.	čten
Ta odredba začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev. 322-1/85	PREDSEDNIK
Piran, 26. marca 1985	ELV1NO KORELt, t. r.
Na podtagi drugega odstavka !0. čtena zakona o varstvu živati pred kužnimi boteznimi (Uradni tist SRS. št. !8/77 in 2/78) in drugega odstavka 272. čtena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Stovenije ter o repubtiških upravnih organih (Uradni tist SRS. št. 24/79 in !2/82) in repuhtiške odredbe o preventivnih ceptje-njih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu !985 (Uradni tist SRS. št. 39/84) izdaja tzvršni svet Skupščine občine Piran
ODREDBO
O PREVENTtVNtH CEPLJENJtH !N DIAGNOSTIČNIH TER DRUGtH PREtSKAVAH V LETU !985
! SPLOŠNE DOLOČBE
!. čten
Da se preprečijo, oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živatske kužne botezni. morajo poohtaščene veterinarske organizacije združenega deta opraviti v tetu t985 ukrepe zaradi ugotavtjanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih botezni.
Posestniki živati so dotžni izvajati ukrepe iz te odredbe
2.	čten
Veterinarski zavod in obratne veterinarske amhutante so dotžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravtjenem detu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	čten
Prventivna ceptjenja sc morajo opraviti totikokrat, kotikokrat je potrebno. da so živati statno zaščitene.
4.	čten
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambutante, ki oprav-tjajo preventivna ceptjenja ati diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu ceptjenja oziroma preiskave, o imenu in bivatišču posestnika živati. o opisu živati. o proizvajatcu. o serijski in kontrotni števitki cepiva ter rezuttatu ceptjenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambutante iz prejšnjega odstavka morajo spremtjati zdravstveno stanje živati po uporabi bioto-škega preparata in o tem obveščati, medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
11.	PREVENTIVNI UKREP!
5.	čten
Preventivno ceptjenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu mora opraviti Veterinarski zavod Primorske Sežana — detovna enota Koper do 30. aprita 1985 v vaseh oziroma soseskah, kjer je bit v zadnjih 30 tetih ugotovtjen vranični prisad.
6.	čten
Sptošno preventivno ceptjenje psov proti stektini se mora opraviti do !. maja !985.
Zaščitno ceptjenje mtadih psov proti stektini se mora opraviti takoj, ko dopotnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti stektini tudi domače živati. ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ati umetno neograjenih površinah, ki so odda-tjene od nasetij.
Ceptjenje. dotočeno v tem čtenu. opravi veterinarski zavod.
7.	čten
Preventivno ceptjenje kokoši, piščancev, brojterjev, puranov in matičnih jat fazanov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutinskih obratih organizacij združenega deta.
—	v nasetjih. kjer so perutninski obrati organizacij združenega deta ati večje reje individuatnih proizvajatcev,
—	v obratih individuatnih proizvajatcev. kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	v fazanerijah.
Ceptjenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo in mrtvo vakcino po programu imunoprofitakse.
Ceptjenje. dotočeno po tem čtenu. opravi veterinarski zavod; v perutninskih obratih organizacij združenega deta, ki imajo organizirano tastno veterinarsko stužbo. pa obratne veterinarske ambutante. Ceptjenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino dotoči proizvaja-tec.
8.	čten
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih. ki imajo deset ati več ptemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej botezni je treba prveventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ati z odpadki živatskega izvora, ne gtede na njihovo števito v gospodarstvu.
Leptjenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-tapiniziranega vtrusa. Ceptjenje opravi veterinarski zavod; na družbenih prašičerej-skth obratih, kt imajo organizirano tastno veterinarsko stužbo. pa opra-vtjo to ceptjenje obratne veterinarske ambutante.
9.	čten
Vetennarske organizacije morajo v tetu 1985 začeti VH. sptošno tu-berkuhmzaojo ter intradermatno tuberkutinizirati 30% vseh goved v ohetm.	^
Tuherkuhntzaojo osnovne goveje črede organizacij združenega deta opravt veterinarski zavod.
Tuhcrkuhmztrati je treba kokoši v tistih nasetjih. kjer je bita ugotov-jcna kokošja tuberkutoza. in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo
'i?	morišče. Tuberkutinizacijo opravi veterinarski zavod.
u erkuhmzirati je treba 5 % prašičev v matičnih čredah. Tuberku-m^zaajo pras.čev opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakut-ete v Ljubtjan. (v nadatjevanju: VTOZD za veterinarstvo) v sodeto-'anju z veterinarskim zavodom.
5. apriia 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
131
Na tuberkuiozo je treba presedati )0% fazanov matičnih jat v neo-kuženth a!) na TBC nekontrotiranih fazanerijah. Preiskavo opravi VTOZD za vetennarstvo v sodetovanju z veterinarskim zavodom.
!0. č!en
Na bruceiozo je treba preiskati enkrat !etno:
—	krave v hievih individuainih proizvajaicev z m!ečno prstenastim preizkusom, v primeru sumijive reakcije je potrebno odvzeti živa!im kri za pregied;
Preiskavo opravi veterinarski zavod.
—	ovce v gospodarstvih z več kot !00 živaimi.
pkmenske živaii v osnovnih čredah na prašičejerejskih obratih organizacij združenega deta s seroioško krvi.
—	vse odstreijene poijske zajce na območju občine.
Vzorce mkka in krvi odvzame veterinarski zavod.
Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo.
Prcgkd zajcev opravi veterinarski zavod, iaboratorijske preiskavt
patoanatomsko sumijivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo
! !. č!en
Na govejo ievkozo je treba pregkdati vsa pkmenska goveda v družbeni iastnini. razen piemenskih goved v okuženih čredah.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskave seruma s preizkusom v agar ge!u opravi VTOZD za veterinarstvo.
!2. č!en
Pkmenjake v osemenjevainih središčih in v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat !etno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR-!PV). Vzorce odvzame veterinarski zavod. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
! 3. č!en
Na kužno maiokrvnost je potrebno pregiedati vse kopitarje, ki so bih nabavijeni v !etu 1984 in vhievijeni v že okužene in sanirane h!eve.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod.
Seroioški pregied vzorcev krvi z gciprccipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
!4. č!en
Enkrat !etno je treba pregiedati na leptospirozo 20% vseh piemenskih živaii v osnovnih čredah, na prašičjerejskih in govedorejskih obratih organizacij združenega deia.
Vzorce odvzame veterinarski zavod. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo.
!5. čien
V gojiščih škoijk je potrebno dvakrat mesečno odvzeti vzorce morske vode in morskih škoijk ter jih hakterioioško pregiedati in izvesti druge preiskave za ugotovitev zdravstvene neoporečnosti.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Primorske. Sežana in jih pošije poobiaščenim zavodom v preiskavo.
!6. čien
Ta odredba začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Štev).: 322-1/85	Predsednik
Piran. 12. marec 1985	ELVINO KORELIČ, i.r
Na podiagi 37. in 38. čiena zakona o urejanju naseiij in drugth posegov v prostor (Uradni iist SRS, št. 18/H4) in 251. ter 294. čiena statuta občine Piran (Urdne objave, št. 12/78 in 6/82) je Izvršni svet Skupščme občine Piran na seji dne 26. marca 1985 sprejet nasiednji
SKLEP
O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE IN OBRAVNAVE OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA PORTOROŽ — PRO GRAMSKI DEL
1.
Javna razgrnitev in obravnava osnutka zazidainega načrta Porto-rož-programski de), ki ga je v decembru 1984 izdeiai Invest biro Koper pod št. projekta 84-37, se podaijša in traja še 15 dni od objave tega skiepa v Uradnih objavah.
2.
Ta skiep dopoinjuje skiep Izvršnega sveta št. 350-3/83-85 z dne 12. 2. 1985 (Uradne objave, št. 5/85).
3.
Ta skiep veija takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Štev. 350-3/83-85	PREDSEDNIK
Piran, 26. marca 1985	ELVINO KORELIČ. I. r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podiagi 10. čiena zakona o varstvu živaii pred kužnimi boieznimi (Ur. iist SRS št. 18/77 in 2/78) in Odredbe o preventivnih cepijenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v ietu 1985 (Ur. iist SRS št. 39/84) in 223. čiena Statuta občine Postojna izdaja Izvršni svet Skupščine občine Postojna
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1985
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čien
Da se preprečijo oz ugotovijo v tej odredbi navedene živaiske kužne boiezni, mora Notranjsko kraški veterinarski zavod Iiirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna opraviti v ietu 1985 ukrepe zaradi zatiranja, ugotavijanja, odkrivanja in preprečevanja kužnih boiezni. Posestniki živaii so doižni izvajati ukrepe iz te odredbe
2.	čien
Preventivne ukrepe opravi Notranjskokraški veterinarski zavod Iiirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna aii obratna veterinarska ambuianta PK Pivka, Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambuianta sta doižna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni medobčinski organ veterinarske inšpekcije. O opravijenem deiu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepijenja se morajo opraviti toiikokrat, koiikokrat je potrebno, da so živaii staino zaščitene.
4.	čien
Veterinarski zavod, oz. obratna ambuianta, ki opravija preventivno cepijenje aii diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepijenja oz. preiskave, imenu in bivaiišču posestnika živaii, o opisu živali, o proizvajaicu, o seriji in kontroini števiiki cepiv, ter o rezuitatu cepijenja ali preiskave.
5.	čien
Stroški za sistematično ugotavijanje kužnih boiezni in cepijenja živaii po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živaii proračuna občine Postojna,, razen za pregiede čebeijih. družin, ki se vozijo na pašo in cepijenje proti stekiini.
2.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	čien
Spiošno preventivno cepijenje psov proti steklini se mora opraviti do I. maja 1985.
Zaščitno cepijenje miadih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopoinijo 4. mesece starosti.
Na okuženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živaii, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno aii umetno neograjenih površinah, ki so oddaijena od naselij.
Cepijenje, doiočeno s tem čienom, opravi Notranjsko kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna.
7.	člen
Preventivno cepijenje kokoši, brojierjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
132
URADNE OBJAVE
5. apri!a 1985 —Št. 9
—	v perutninskih obratih OZD
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD a!i večje reje individualnih proizvajalcev!
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperacijski reji z OZD,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembno gospodarsko dejavnost.
Cepljenje po tem členu opravi Notranjsko-kraški veterinarski zavod Ilirska Bistrica. DE Veterinarska postaja Postojna v perutninskih obratih OZD in v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperacijski reji z OZD pa obratna veterinarska ambulanta. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tif niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine. Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih proizvodov (Nitrofurazon, fura-zolidon...). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifa po metodi hitre krvne aglutinacije, opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju. Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi, v obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, opravi cepljenje obratna veterinarska ambulanta.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba opraviti preventivno cepljenje prašičev v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oz. najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Veterinarski zavod.
10.	člen
Veterinarski zavod mora v letu 1985 intradermalno tuberkulinizirati 30 % vseh goved v občini (VII. splošna tuberkulinizacija). Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo v OZD. Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede opravi Notranjsko kraŠki veterinarski zavod Ilirska Bistrica. DE Veterinarska postaja Postojna.
11.	člen
Na brucelozo je treba preiskati 1-krat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom, v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled;
—	osnovno govejo čredo OZD;
—	ovce v gospodarstvih z več kot 100 živalmi;
—	vse odstreljene poljske zajce na območju občine.
Odvzem vzorcev mleka in krvi, ter pregled poljskih zajcev opravi NKVZ Ilirska Bistrica, DE Veterinarska postaja Postojna.
Laboratorijske preiskave krvi in laboratorijske preiskave patoana-tomsko sumljivih zajcev opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
12.	člen
Plemenskp živali osnovnih govejih čred OZD je treba preiskati 1-krat letno na mehurčkasti izpuščaj pri govedu (1BR/1PV).
Vzorce odvzame NKVZ Ilirska Bistrica, DE VP Postojna.
Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo.
13.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati 20 % vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih OZD in vse plemenske živali v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih OZD. Vzorce krvi odvzame NKVZ Ilirska Bistrica, DE VP Postojna. Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo.
14.	člen
Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 20 % vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih OZD. Vzorce odvzame NKVZ Ilirska Bistrica. DE VP Postojna. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo
15' člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 in vhlevljeni v že okužene m sanirane hleve, ter vse plemenske žrebce. Vzorce krvi odvzame NKVZ Ilirska Bistrica, DE VP Postojna. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipi-tinskim testom (Coggins — test) opravi VTOZD za vetermarstvo.
16.	člen
Čebelje družine, ki gredo na pašo je treba pregledati na pršičavost, nosemavost, hudo gnilobo čebelje zalege in varoatozo. Vzorce čebel je treba dostaviti do 31. marca 1985 NKVZ Ilirska Bistrica. DE Veterinarska postaja Postojna, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1985.
17.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
§t : 512-1/85	Predsednik izvršnega sveta
Dne, 12. II. 1985	FRANC GLAŽAR, dipl. scg., 1. r.
OB&NA SEŽANA
Na osnovi 2. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin. cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega'prometa v letu 1985 (Uradni hst SRS, št. 3/85) je izvršni svet Skupščine občine Sežana na svoji seji dne 27. marca 1985 sprejel
SKLEP
O POVIŠANJU STANARIN IN NAJEMNIN V OBČINI SEŽANA
1.
Stanarine se v občini Sežana od 1.4. 1985 dalje povečajo za 35%, glede na višino stanarin, katero so imetniki stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih plačevali v meseeu decembru 1984.
2.
Najemnine se v občini Sežana od 1.4. 1985 dalje povečajo za 35 % od višine najemnin, ki so jih najemniki poslovnih prostorov v družbeni lasti pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Sežana plačevali v mesecu decembru 1984.
3.
Sklep o povečanju stanarin in najemnin v občini Sežana začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah in se uporablja od I. aprila 1985 dalje.
Številka: 38-1/85	Predsednik izvršnega sveta
Sežana. 27. marca 1985	IVAN VODOPIVEC, 1. r.
SKLAD STAVBNm ZEMLMŠČ OBČ!NE KOPER
Na podlagi 31 člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 18/84) in na podlagi 3. člena odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Koper (Uradne objave, št. 31/84). je upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč na seji dne 12. marca 85 sprejel
STATUT
SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KOPER
I Temeljne določbe
1.	Člen
$ tem statutom se podrobneje ureja organizacija in delovanje Sklada stavbnih zemljišč v občini Koper (v nadaljnjem besedilu: sklad), v * ** " ^ zakonom in odlokom Skupščine občine Koper o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Koper (Uradne objave, št. 31/84).
2.	člen
Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč občine Koper, p o. in v italijanskem jeziku Fondo per le aree edificagli de! comune di Capodi-stna, p.r.	'
-	: :i-iU
5. aprita 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
133
S.amp,!jka sktada j. okrogle oblike, z naslednjo vsebino: Sklad ,'avhn'h zernlj.M obe.ne Kop., in v italijanskem jeziku: f-.ndo per le a-ree ed)f)cab)h de! comune di Capodistria.	^
3.	čten
Sk!ad opravtja svojo dejavnost na podtagi zakona, odtoka občinske skupščine, drugth predpisov in v sk)adu s tem statutom
4.	č!en
Sk!ad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so do!očenc z zakonom, odtokom o njegovi ustanovitvi ter tem statutom.
Za obveznosti sktada je sktad odgovoren z^semi sredstvt. s katerim) upravtja in razpotaga (popotna odgovornost).
5.	čten
Deto sktada je javno.
Organi sktada skrbijo, da o svojem detu obveščajo javnost na način, ki je dotočen s tem statutom.
Upravni odbor sktada tahko s posebnim aktom dotoči zadeve, ki se ne objavtjajo.
dobo 2 tet ohčtnska skupščina izmed detegatov občinske skupščme, pri čemer mora b)ti najmanj potovica čtanov iz zbora združenega deta Po preteku mandata so čtani tahko ponovno imenovani še za eno mandatno dobo.
12.	čten
(tani upravnega odbora sktada imajo pravico in dotžnost. ztasti pa:
—	odtočati o zadevah iz pristojnost) sktada,
—	predtagati upravnemu odboru, da obravnava vprašanja, ki se nanašajo na deto sktada.
—	zahtevati strokovno pomoč strokovne stužbe sktada.
13.	čten
Upravni odbor sktada:
—	sprejema statut sktada in druge sptošne akte,
—	sprejema srednjeročne in tetne programe deta, finančni načrt in zaktjučni račun sktada.
—	predtaga združevanje sredstev za uresničitev svojih natog.
—	sprejema tetno poročito o detu sktada m o tem poroča občinskt skupščini.
6.	čten
Sktad predstavtja in zastopa predsednik upravnega odbora sktada.
Predsednik upravnega odbora sktada sme pismeno poobtastiti vodjo strokovne stužbe sktada za dotočeno vrsto pravnih dejanj.
7.	čten
Administrativno-tehnična in druga opravita za sktad opravtja v breme sredstev sktada Občinski komite za urbanizem, gradbene, ko-munatne in stanovanjske zadeve občine Koper. V ta namen sktene sktad s komitejem poseben sporazum, na katerega da svoje sogtasje izvršni svet skupščine občine Koper.
!!. Dejavnost sktada
8.	čten
Pristojnosti in natoge sktada so dotočene z zakonom, odtokom o ustanovitvi Sktada stavbnih zemtjišč občine Koper in s tem statutom. .
Sktad izvaja potitiko občine gtede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemtjišč za graditev . Podtaga za izvajanje potitike sta dot-goročni in srednjeročni ptan občine ter tetna resotucija o pohtiki uresničevanja družbenega ptana občine.
9.	čten
Natoge iz prejšnjega čtena tega statuta opravtja sktad s tem, da:
—	daje občinski skupščini pobudo za sprejem odtoka o prenehanju tastninske pravice na stavbnih zemtjiščih,
—	uresničuje predkupno pravico občine na nezazidanih stavbnih zemtjiščih,
—	predtaga pristojnemu občmskemu upravnemu organu, da izda odtočbo o izročitvi stavbnega zemtjišča, ki je postato družbena tastnina. občini,
—	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemtjišč v nasetjih in na drugih območjih, namenjenih za kompteksno graditev,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemtjišč za območja iz prejšnje atinee,
—	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemtjišč te odtoča o oddaji investicijskih de! izvajatcem.
—	spremtja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemtjišč.
—	upravtja s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemtjišč.
—	oddaja stavbna zemtjišča za graditev.
—	opravtja druge natoge v sktadu z zakonom, odtokom in statutom sktada.
ttt. Upravtjanje sktada
K), čten
Organ upravtjanja sktada je upravni odbor sktada.
Upravni odbor sktada tahko ustanovi statna in občasna detovna tete-sa.
1. Upravni odbor sktada
1 !. čten
Upravni odbor sktada je organ upravtjanja sktada.
Upravni odbor š^eje 1$ čtanov.
Predsednika, namestnika in čtane upravnega odbora imenuje za
—	predtaga občinski skupščini ukrepe in predtogc za uresničevanje dogovorjene potnike gtede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavb-mh zemtjišč za graditev,
—	imenuje predsednika in čtane komisije za oddajanje stavbnega zemtjišča v družbeni tastnini ter njihove namestnike,
—	odtoča o ugovoru zoper izbor komisije za oddajo stavbnega zemtjišča,
—	ustanavtja statna ah občasna detovna tetesa sktada, dotoča njihov detokrog in imenuje čtane,
—	odtoča o sktepanju samoupravnih sporazumov oz dogovoru, v katerih se udetežuje sktad,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemtjišč.
—	odtoča o najemanju kreditov.
—	sktepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z upravnim organom, ki opravtja administrativno-tehnična in druga opravita za sktad in
sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, kt jih dotoča zakon, odtok ter ta statut
!4. čten
Upravni odbor sktada deta na sejah.
Upravni odbor sktada se sestaja po potrebi Seje sktiče predsednik upravnega odbora po tastni pobudi ati na predtog drugih organov oz. čtanov upravnega odbora.
Predsednik upravnega odbora je dotian v osmih dneh skticati sejo upravnega odbora.
Podrobnejše dotočbe o detu upravnega odbora se tahko uredijo s po-stovnikom.
13 čten
Upravnt odbor sktada vetjavno sktepa, če je na seji navzoča večina čtanov odbora.
Sktepi in druge odtočitve so sprejeti, če je zanjegtasov ata večina vseh čtanov upravnega odbora
16 čten
O sejah uprav nega odbora in drugih tetes sktada se vodi zapisnik# ki ga podpiše predsednik in zapisnikar.
17. čten
Predsednik upravnega odbora sktada:
—	predstavtja in zastopa sktad,
—	skrbi za organizacijo deta upravnega odbora sktada,
—	skticujc seje uprav nega odbora, predtaga dnevni red in vodi seje.
—	podpisuje sktepe in druge akte, sprejete na sejah upravnega odbora sktada,
—	koordinira deto organov sktada in skrb) za sodetovanje sktada z Izvršnim svetom SO Koper in drugimi organi,
—	opravtja druge natoge. ki so dotočene s tem statutom ati za katere ga poobtasti upravni odbor sktada.
Predsednik je za svoje deto odgovoren upravnemu odboru sktada in skupščini občine Koper.
134
URADNE OBJAVE
5. aprita 1985 — Št. 9
18.	člen
Predsednik upravnega odbora ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev aktov upravnega odbora in drugih organov sklada, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, odlokom, statutom in drugimi akti in opozoriti organ, ki je to sprejel.
19.	člen
Predsednika upravnega odbora nadomešča v njegovi odsotnosti z vsemi pravicami in dolžnostmi namestnik predsednika upravnega odbora sklada, ki ga imenuje občinska skupščina.
2.	Komisija za oddajo stavbnega zemljišča
20.	člen
Komisija je organ upravnega odbora sklada, ki jo tudi imenuje.
Komtsijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik in člani tmajo svoje namestnike.
Mandatna doba komisije traja 2 leti in po preteku mandatne dobe so člani lahko ponovno imenovani še za eno mandatno dobo.
21.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev v skladu z določbami zakona in odloka občinske skupščine.
Komisija je sklepčna, če so na seji navzoči predsednik in vsi člani oz. njihovi namestniki.
Komisija sprejema odločitve z večino glasov.
Komisija je za svoje delo odgovorna upravnemu odboru sklada.
22.	člen
Delo komisije vodi in predstavlja predsednik komisije, v njegovi odsotnosti pa namestnik z vsemi pravicami m dolžnostmi.
3.	Delovna telesa
23.	člen
Upravni odbor sklada lahko ustanovi stalna ali občasna delovna telesa za pripravo predlogov, aktov, sklepov in drugih gradiv, ki jih sprejme upravni odbor oz., ki jih ta predlaga v sprejem občinski skupščini.
24.	člen
Sestavo, delovno področje, mandat in druge naloge teles določi sklep upravnega odbora o ustanovitvi.
IV.	Nadzor nad delom sklada
25.	člen
Nadzor nad delom sklada, izvajanjem tega statuta in drugih odločitev. opravlja občinska skupščina.
26.	člen
Upravni odbor sklada nadzira delo komisije za oddajo stavbnega zemljišča in drugih stalnih in začasnih ieles sklada.
V.	Program dela sklada
27.	člen
Zaradi uresničevanja planskih aktov občine ter njene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, sprejme upravni odbor sklada srednjeročni in letni program dela.
28.	člen
S srednjeročnim programom se opredeljujejo smeri in kazalci aktiv-nosti v zvezi z nalogami sklada, ki zadovoljujejo skupne potrebe in interese v občini na tem področju.
Vsebina je sestavni de! družbenega plana občine.
Letni program vsebuje zlasti usmeritve za uresničevanje nalog srednjeročnega programa za naslednje leto.
29.	člen
Predlog srednjeročnega programa in letnega programa sklada sprejme upravni odbor sklada.
Letni program sklada potrdi občinska skupščina.
VI.	Sredstva sklada
30.	člen
Sklad upravlja in razpolaga z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje m urejanje stavbnega zemljišča v občini.
.	31. člen
Sredstva sklada so:
-	sredstva, zbrana iz naslova za nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča.	^	. ,
-	sredstva, zbrana iz naslova za oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini,
-	prispevki investitorjev k stroškom za pripravo m opremljanje
stavbnega zemljišča.
—	druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se združujejo na računu sklada.
32.	člen
Sklad lahko najame kredit v skladu z veljavnimi predpisi.
33.	člen
Namen in uporaba sredstev sklada se opredeli z letnim finančnim načrtom sklada.
Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina.
34.	člen
O izvršitvi finančnega načrta sprejme upravni odbor sklada zaključni račun, ki ga potrdi občinska skupščina.
Vil. Strokovna in druga opravila
35.	člen
Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravlja v skladu s citiranim odlokom občinske skupščine Komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve občine Koper.
Medsebojne pravice in obveznosti za opravljanje del iz prejšnjega odstavka tega člena se opredelijo v sporazumu med skladom in upravnim organom iz prejšnjega odstavka tega člena.
36.	člen
S sporazumom iz prejšnjega člena tega statuta se uredijo zlasti:
—	obseg in vrsta nalog, ki jih bo opravljal upravni organ za potrebe sklada.
-	osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo.
—	način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice in obveznosti.
Vlil. Javnost dela sklada
37.	člen
Delo organov sklada je javno.
Javnost dela se zagotavlja tako. da se člani upravnega odbora in drugih teles sklada pravočasno in v celoti obveščajo o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo sklada in njegove organe, zlasti pa da prejemajo:
—	pismena poročila o delu organov in dejavnostih sklada;
—	zapisnike sej upravnega odbora sklada;
-	plane in druge akte in gradivo za uresničevanje nalog sklada ipd.
1
38.	člen
Javnost se obvešča o delovanju sklada in njegovih organov s tem: * — da so seje organov upravljanja javne in da se nanje vabijo delavci sredstev javnega obveščanja;
-	da se pošiljajo informacije o delu sklada občinskim in drugim zainteresiranim organizacijam.
Sklepi in drugi akti ter drugo gradivo se lahko objavljajo v javnih glasilih Odločitev o tem sprejme organ, ki je akte in druge dokumente sprejel.
39.	člen
Upravnt odbor sklada mora najmanj enkrat letno poročati občinsk! skupščini o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada.
IX. Tajnost podatkov
40.	člen
tajne se štejejo podatki in listine, za katere tako določa zakon in pravtlntk o tajnosti podatkov, zlasti pa:
—	hstine in podatki, ki so z zakoni in predpisi razglašeni za tajne oz. jm kot take razglasi predsednik upravnega odbora sklada;
-	listine in podatki, ki jih pristojni organ ali organizacija kot
zaupne sporoči skladu;
—	druge listine in podatki, ki so določeni kot tajni s pravilnikom o tajnost) podatkov.
5. apri!a 1985 — Št. 9
URADNE OBJAVE
135
Podatkt, ki ve!jajo za tajne se smejo dajati !e organom, ki so za zbiranje takih podatkov poobtaščeni po zakonu.
X. Sptošni akti sktada
41.	Č)en
Sptošni akti sktada so:
—	statut sktada,
—	pravitnik o tajnosti podatkov,
—	drugi samoupravni sptošni akti.
42.	eten
Sptošne akte sprejema upravni odbor sktada. Statut sktada sprejme upravni odbor sktada v sogtasju z občinsko skupščino.
Spremembe in dopotnitve sptošnih aktov se sprejemajo na enak način.
Sptošni akt se objavi na način, dotočen v pogtavju o obveščanju javnosti deta sktada.
Statut sktada se objavi v Uradnih objavah.
X!. Odgovornost za opravtjanje funkcij v organih upravtjanja
43.	čten
(tani organov sktada so osebno odgovorni za vestno opravtjanje svojih funkcij.
(tani upravnega odbora sktada so za svoje deto odgovorni skupščini občine, ki jih je imenovata.
(tani drugih tetes sktada soodgovorni upravnemu odboru sktada, ki jih je imenovat.
44.	čten
(tani upravnega odbora sktada in drugih tetes sktada so materiatno odgovorni za škodo, ki je nastata z izvršitvijo sktepa upravnega odbora sktada ati drugih tetes, če so pri dajanju predtoga prikriti dejstva ati ve-doma dati neresnično obvestito.
Te dotočbe se uporabtjajo tudi za predsednika upravnega odbora sktada in predsednike drugih tetes sktada.
X!t. Prehodne in končne dotočbe
45.	čten
Vsi samoupravni sptošni akti po tem statutu morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega teta od sprejetja statuta, če zakonski predpisi ne dotočajo drugače.
46.	čten
Totmačenje tega statuta daje upravni odbor sktada.
47.	čten
Ta statut začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Stevitka: 022-33/84	PREDSEDNtK UPRAVNEGA
Koper, 12. marca 85	ODBORA SKLADA
Bogomir Baraga, !. r.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE KOPER
Na podtagi 61. čtena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. !. SRS št. 35/79) in 23. čtena Dogovora o enotnih pogojih in merititi za podeti-tev pravice do denarnih pomoči otrokom v občinah Izota, Koper, Piran, Hirska Bistrica in Sežana (Ur. objave 2/82) je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Koper na seji zbora uporabnikov in zbora izvajatcev dne 29. marca 1985 sprejeta
SKLEP
O POVE(ANJU VIŠINE DENARNIH POMO(l OTROKOM V OB(lN! KOPER
1.
Denarno pomoč otrokom detavcev in drugih detovnih tjudi se poveča za:
—	1.700 din mesečno in je 4.000 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po prvi točki 1. čtena sktepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarnih pomoči v tetu 1984 (Ur. objave 8/84 in 23/84), v nadatjnjem beseditu: sktep;
—	900 din mesečno in je 2.700 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po drugi točki 1. čtena sktepa;
—	400 din mesečno in je 1.600 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po tretji točki 1. čtena sktepa.
2.
Denarno pomoč otrokom iz kmečkih in drugih družin se poveča za 300 din in je ! .500 din mesečno za otroka iz kmečke ati druge družine, ki je upravičena do denarne pomoči po 3. čtenu sktepa.
3.
Povečano denarno pomoč otrokom po 5. čtenu sktepa se poveča za:
—	300 din mesečno in je 1.500 din mesečno za težje tetesno ati duševno prizadetega otroka;
—	100 din mesečno in je 700 din za otroka edinega hranitca.
4.
Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. marca 1985 da!je
Števi!ka: 193-3/85	Predsednik skupščine
Koper, 29. marca 1985	DARKO BUTINA, t.r.
K temu statutu je v sk!adu z 31. č!enom zakona o stavbnih zem!jiščih (Uradni !ist SRS, št. 18/84) da!a svoje sogtasje Skupščina občine Koper s sk!epom Št. 022-33/84 z dne 26. marca 85.

it '
URADNE OBJAVE


5. apriia 1985 — §t. 9

*
-
.









\