Itfued daily ezoept Saturdajrs, Sundayt and HoUdayf ut0~year XXXVI Cena lista je $6.00 PROSVETA • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Zntared u Mcood-cUai matter Jsnuarv 16 laas at »k. .vn-i ' •t Chicago. mm*, uad,, th. Act oi con,^ S CHICAGO 23. ILL„ TOREK. 5. DECEMBRA (DECEMBER 5). 1944 Uredniik! In upravniiki prostori: 2657 South Lawndale Ave. Office of Publicatlon: 2687 South Lawndale Av«. Telephone. RockweU 4904 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 237 section 1103, Act of Oct. S, 1917, authorlzed on June 4, 1916. Ameriška armada drobi odpor nemške sile v osrčju Siegfriedove linije Tretja ameriška armada drobi odpor nemške sile v osrčju Siegfriedove trdnjavske linije. Ameriška pehotna divizija se vali proti Saar-bruckenu, glavnemu mestu Saarske kotline. —Rusi okupirali zadnje nemške trdnjave na severozapadni strani Budimpešte in del proge železnice Budimpešta - Zagreb - Trst.— Ameriški velebombniki spet napadli japonsko glavno mesto PARIZ. 4. doc.—Tretja amori »ka armada je obnovila ofenzivo na 21 milj dolgi fronti v Loroni in ae prlblišala Saarbruckonu glivnemu mostu Saarske kot line. Ameriške čete so pognale ao vrainika iz mesta Saarlauterna, lapadno od roke Saar in udrle čas zavzeti most pod točo krogel. ki jih sovražnik sipi Je is Siegfriedove trdnjavske linije. RIM, 4. doc.—Angleške čete so razorožile 300 grških partisanov. ki eo vkorakali v Atene, glavno mssto Grčije. Drugo poročilo pravi, da so angleške čete zajele 800 grških partizanov ln da Grčiji preti civilna vojna. Pariz. 4. dec.—Tretja ameriška armada drobi odpor nemške sile v osrčju Siegfriedove trdnjavske linije. Okupirala je most na reki Saar po ljuti bitki s sovražnikom. Oklopne in pehotne kolone so prekoračile most in zasedle nove pozicije na južni strani Saarlauterna. Peta pehotna divizija ameriške armade pod poveljstvom generala Stsfford« L. Envlrta se vali proti Saarbruckenu, glavnemu mestu Saarske kotline. Prve čete so oddaljene samo osem milj od Saarbruckena. Nemške čete so se umaknile iz Limberga. Pred umikom so razdejale poslopja in druge objekte. Prva ameriška armada, katere poveljnik je general Hodges, je prekoračila reko Inde in zasedla Inden, Lucherberg, Lu-chem in Brandenberg. Zdaj prodira proti reki Roer na 12 milj dolgi fronti. Devet milj severozapadno od Durena je v akciji proti Nemcem deveta ameriška armada. Ta je zasedla več strategičnih pozicij na ozemlju med Linni-ehem in Julichem. Nepotrjeno poročilo pravi, da je Julich padci. To mesto le$i na zapadni strani reke Roer. Druga britska armada je obnovila ofenzivo proti nemški sili v vzhodni Holandiji. Zasedla jc Venlo, zadnjo nemško trdnjavo ' reki Meuse. Na južnem koncu zapadne fronte so ameriške in francoske tete pognal« ostanke nemške si-i/ Strasbourga, glavnega me-v'' Alzacije. Nemci so razdejali tn mostove na reki Reni pri •Strasbourgu. C« te sedme ameriške armade "• približale Saleptatu, komunikacijskemu središču, 27 '•j južnovzhodno od Strasbour-I*> zdrobitvi protinapadov **mških oklopnih kolon. Pet-ri>ijHt milj severno od Strasbour-sr> ameriške čete okupirale K b <■' r * h e i m. Fricsenheim in f*schwiller. f)rva francoska armada je po» "• 'kupirale Muikolc. Sato-ljaujhely in Dunafoldvar, zad-' nemške trdnjave na severo-•padni strani Budimpešte, v i diranju proti glavnemu ogr-,fnu mestu ob reki Donavi. 1 -kole jf Jme] pre"vski, maršal Feodor I. lt»uhin in general Ivan Petrov. Čete Tolbuhinove armade so prodrle 12 milj daleč v smeri Tamasije, važnega železniškega križišča. Prve se bližajo Blatnemu jezeru, ki ščiti dostope do Avstrije. » Rusi drže del proge železnice Budimpešta-Zagreb-Trst poleg več milj proge, ki vodi iz Budimpešte v Jugoslavijo in severno Italijo. Moskva poroča, da so ruske armade v ofenzivi, ki se je pričela pred dvema tednoma, ujele 21,745 nemških vojakov. V tem času so zasedle tudi čez tristo naselbin na južni in južnozapadni strani Budimpešte. Med temi so Paks, Szekszard in Kaposvar. Slednje mesto je oddaljeno 74 milj od avstrijske meje. Washingion, D. C.. 4. dec.— Ameriški velebombniki tipa B-29 so se dvignili s svojih baz na otoku Saipanu „ in odleteli nad Tokio, glavno japonsko mesto, kjer so zmetali tovore bomb. To je bil četrti bombni napad na Tokio od začetka vojne. - Naznanilo o novem napadu MA Tokio je objavil Yfijni department. To pravi, da so bombe razdejale več tovarn in zanetile ogromne požare. Štiri japonska letala izmed 50, ki so se dvignila v zrak proti napadalcem, so bile sestreljena. Leyte, Filipini. 4. dec.—General Douglas MacArthur poroča, da se položaj na tem otoku ni izpremenil. V zadnjih dneh so se vršile le praske med ameriškimi in japonskimi vojaškimi stražami v bližini Ormoca, zadnje trdnjave, ki je še v japonskih rokah. Prej je bilo naznanjeno, da so ameriški letalci napadli japonsko brodovje pri Leytu in da so bombe potopile dva japonska transporta, štiri pa poškodovale. Resna kriza zajela Kitajsko Odločitev pride v dveh mesecih Čungking. Kltajsks. 4. dec — Vlada generala Kaišeka stoji pred največjo vojaško in politično krizo v osemletni vojni z Japonsko. Japonske čete so udrle v Tuhshan, ki je oddaljen samo 80 milj od Kweiyanga, strategič-nega centra. Poučeni krogi trdijo, da se bo usoda Kitajske, ki bo morda vr žena iz vojne, odločila v prihod njih dveh mesecih. Kaišek, ki je barantal za prostor in čss, je izgubil prostor. Ako kitsjske sr-made ne bodo držale Kweiyan ga. dokler ne bo odprta burm-ska cesta, bo Kitajska poražena. Kitsjske armade so bile v zad njih dneh ojačane. Prišle so jim ns pomoč sveže čete iz se vero zapadnih provinc. Uradni komunike. objavljen danes zjutraj, pravi, da dve -jsponski koloni napadata poziciji kitajskih sil na vzhodni strani Heichinkwarif sedem milj od Tuhshana. Kitajska nima več prostor«, katerega bi izmenjala za čas KsišekovS Itrstegija je dožive-Is polom. Japonci kontrolirajo ozemlje, ki je oddaljeno samo dvesto milj od Cungkings. sedeža kitajske vlade Ruska publikacija okrcala ADF Green in Hutcheson orodje reakcije Moskva, 4. dec.—Publikacija Vojna in delavski razred, glasilo ruskih strokovnih unij, je objavila uvodnik, v katerem je obdolžila voditelje Ameriške delavske federacije bojkotiranja konference mednarodnih strokovnih unij, ki se bo vršila v Londonu v februarju prihodnjega leta. Med drugim jim očita, da nočejo kooperirati z onimi, ki umirajo in prelivajo kri na bojiščih za zmago nad fašizmom. Uvodnik vsebuje oster napad na Williama Greena, predsednika ADF, in Williama L. Hutche-sona, predsedniku tesarske uni-Publikacija trdi, da sla vodilna izolacionista v eksekutiv-nem svetu ADF in orodje reakcije. "Voditelji ADF že več let vodijo strupeno propagando proti ruskim strokovnim unijam," pravi publikacija. "Zdaj hočejo oživeti mrtvo in bankrotnosin-ternacionalo delavskih unij v Amsterdamu." Dvajset nemških divizij v Italiji Veliko število vojakov na obrambni Črti Rim. 4. dec.—Zavezniške sile drže v Italiji najmanj dvajset nemških divizij in polugoma dro-be odpor. Zavezniški uspehi se ne očitujejo v osvajanju mest, temveč v učinkih na frontah, ki leže več sto milj proč. Peta ameriška in osma britska armada sta izvojevali uspehe, čeprav se ne kažejo na zemljevidih. Armadi držita strategič-ne pozicije in zadržujeta nemške divizije v Italiji v času, ko bi jih poveljstvo rado poslalo na druge fronte. Le nekaj statisk izkazuje vuž-nost zavezniških uspehov v Italiji. Nemci morajo držati dolgo linijo od severne Italiji* do ho-landskega obrežja s silo 60 divizij. Proti tem stoje ameriške, britske, kanadske in francoske čete Dasi je nemška sila enaka sili pete ameriške in osme britske armade, je nemška utrpela velike izgube, 'ko so zavezniki prebili bojno črto v septembru. Feldmuršul Kesserling je moral koncentrirati svojo silo proti u-meriški in britski armadi. Proti ameriški armadi stoji večja nemška sila kot pa proti britski. Dve drugi nemški diviziji sta v severni Italiji. Voiušanju ae slišijo, zakaj skušajo Nemci držati gotsko črto v Apeninskem gorovju, ker bi umjk v vznožje Alp čez dolino ob reki Po skrajšal črto Kden odgovor je, da bi skoro vsa Italija prišla pod zavezniško kontrolo, če la se Nemci umaknili. Drugi je, da Kesserling skuša držati pozicijo toliko časa, da nemški delovni bataljoni in italijanaki delavci »Kipel jejo vse stroje in drugo opre-mo v Nemčijo. Osvobojena juž-ns Italija s svojimi praznimi tovarnami in razdejanimi električnimi centralami je doke/ nemške sposobnosti pri pleni-tvsh. Nemci ne morejo ustaviti prodiranj« ruskih srmsd in črpajo zadovoljstvo i/ dejstva, da K«*s-I selring drži na/aj zavezniške *i-jk v Italiji. bitke med levičarji in roja-listiv atenah Petnajst oseb ubitih in 148 ranjenih BRITSKITANKI V AKCIJI Atene. Grčija. 4. dec.—Policija je streljala na člane levičarske grupe EAM, ki so demonstrirali proti odredbi vlade glede razorožitve vseh gerilcev. Predsednik vlade je deorges Papan-dreou, Petnajst oseb je bilo ubitih in najmanj 148 ranjenih. Bitke med levičarji in rojali-sti so divjale tudi v predmestju Aten. Papandreou j« obdolžil voditelje levičarjev podžiganja civilne vojne v Grčiji. Premier je iz namena, da prepreči nove izgrede, izdal dekret/ da se ne sme nihče pokazati n« ulicah Aten in Pireja, pristaniškega mesta, od sedme ure zvečer do šeste ure zjutraj. • , . Britski tanki in oklopna vozila stražijo ulice grškega glavnega mesta. AmariŠka letala so se pojavila in krožila nad Atenami včeraj popoldne, ko se je velika množica zbirala pred poslopjem ameriškega poslaništva. Papandreou |« prepovedal napovedane demonatraclje članov EAM danes, tod« ti so jih vseeno oklicali. Osrednji odbor KAM je zaprgtil * oklicem generalne stavke v znsk protesta proti vladi. Policija je zafražila dostope do glavnega »renskega trga, kjer so zbrani britski tanki in pripravljeni za ukcijo. Streljanje ae je pričelo, ko je množica predrla policijski kor-don in se začela valiti proti vladni palači tel* grobnici neznane-gs grškega vojaka. Demonstrsn-ije so rszvili komunistične zs-stave poleg grških, ameriških in britskih. Streljanje na množico je odredil policijski načelnik Kbert. Več ljudi je obležalo nu tleh, ko so jih zadele krogle. Vladna kriza se je poostrila, ko je šest ministrov, reprezen-tantov levičarskih grup, resigni-ralo v znak isrotesta proti let in doma od Ribnice na Dolenjskem. Podlegel je raku. Zapušča dva brata in dve sestri. Popravek • Strabane, Pa. — V poročilu Prosveti z dne 30. nov. glede smrti Franka Bolela je rečeno, da zapušča hčer. V resnici ne zapušča nikogar, ker Je bil samski. Ia Clovolanda Cleveland. — Dne 29 ndv. je umrl v bolnišnici Anion, M«v«r, star 71 let in doma iž Žužemberka, odkoder Je prišeMr Ameriko pred 52 leti. Bil je član livarske unije. Zapušča ž«no, tri sinove in dva brata. — Pri družini Dan Nagode v Collinvvoodu so se ustavile rojenice in pustile hčerko. — V bolnišnici St. Alexis se nahaja Pauline Marik, hči družine Frank Strumbly, ki se je podvrglu operaciji na slepiču. — Družini Frank in Del-la Maver je umrla 21 mesecev stara hčerka. Poleg staršev zapušča tri brate in sestro. — Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom v Collinwood John Bost-jančič. - V Franciji J« bil 12. nov. ubit Pfc. Ludwig Laurich, sin družine Frank Laurich iz Collinwooda. Poleg staršev zapušča ženo, dva brata in tri sestre. V armadi je bil eno lato in devet mesecev. — Isti dan ja padel v Franciji Sgt. Peter Bo-stick, sin družine J. Bostick iz Collinwooda, star 27 let. Bojeval ae J« v 9. armadi. K vojakom je šel junija 1941, preko morja ps preteklega avgusta. Poleg staršev zapušča ženo, dvs brata (enega v Franciji) in ne-stro. — Dne U. sept. Je bil ranjen v Franciji Sgt. John P. Mi« kulak iz Collinwooda, star 23 let, Po ozdravitvi je bil poslan zopet na fronto, zdaj pa je spet v bolnišnici. Prl vojakih Je od Julija 1942 in preko morja od preteklega junija. — lz bolnišnici* se je vrnila na svoj dom Marv Sholar. General Marshall svari tirane Amerika bo preprečila agresije Waahlngton. D. C., 4. dec,— General George C. Marahall,1 sel generalnega štabu, Je dejal, da rekord Amerike v tej vojni je svarilo Uranom, du bo Amerika v bodočnosti s svojo oboroženo silo skrbel« za preprečenje agresije "Vojne SO velike tragedije človeškegu plemena," Je rekel general. "Ameriška oborožena Kila Je na bojiščih že demonstrirala svojo učinkovitost Amerika bo tudi v bodočnosti skila-la, da na svetu ne Im prostora za tirane in agieaorje " Marshall j« ponovno nspove-. dal neizbežnost poraz* nemški* stle v Evropi in japonske na Pacifiku Stavkarji v Detroitu te vrnili na delo Detrolt, Muh , 4. den izborilo trenirano ma-Aino. Vendar pa na zadnji konvenciji ni mogel zadušiti opozicije pi fvpia&anju distrlktne svtonomije^Čejprav ie na vsej črti izigral svojega glavnega oponenta Uavja Edmondsona in mu ni priznal konvenčnega sedeža. -Vso tncer bolj gentlemanski kot Lewia <11 tudi bolj progresiven. Ce bi imel proti sebi dobro 01 ganlzirano levičarskoopozici|o, b« bil Ae bolj progresiven. Enako tudi BiH (»recji,.čeprav »ma .e sedem k rižev nn hrbtu. In take opozicij« |e zelo manjkalo ua obeh konvencijah vsaj glede*! veh, treh važnih vprašanj. Eno teh vprašanj je samostojna delavska politična akcija, odi osno ustanovitev nove stranke delovnega ljudstva, kur dežela krvavo potrebuj« za reševanje perečih gospodarskih ln socialnih problemov. Na konvenciji ADF se tega vprašanja sploh n* nihče dotaknil, i Munay in Hillman pa sta odločno pobijala vsako mišljenje o tretji I stranki Toda med «00 deli -.tli CIO se ni našel niti e*den. ki bil pobijal kompanijski tmlnnizetn v politiki. v tem poro- Iskrena hvala vsem prispeva-teljem! v Frances Hudomal. O PRISPEVKIH IN POMOŽNI AKCIJI Strabane. Ps.—Podružnica št. 55 SANSa se je takoj odzvala apelu za nabiranje obleke in de-narnih prispevkov v pomoč bednim v stari domovini. V enerr tednu smo nakolektali $1,070.24. kar je pač velika vsota, ki smo jo poslali na urad SANSa za ju goslovanski relif. Poleg tegr smo nabrali 2,300 funtov obleke uključivši 100 moških površnikov in oblek, 100 ženskih površ nikov in veliko ženske in otroške obleke ter en zaboj čevljev. Ves ta tovor smo odposlali \ New York dne 10. nov. Prevozne stroške v vsoti $26.30 je pla čala podružnica. Odbor se vsen prispevateljem in ' nabiralcerr najiskreneje zahvaljuje, enake tudi vsem onim, ki so pomagal dovažatr obleko in nabrano bla go pripravili za pošiljatev. Pri relifnem delu so vršili de lo sledeči: Joe Boštjančič, Johr Žigman, Frank Martinčič, M Žagar, Frank Žele, Ignac Tom šič (je peljal tovor na pittsbur ško postajo), Marian Polh (tisi naslovov) in Frank Mikec, ki j< dal svoj prostor za zbiranje ir pripravljanje obleke. Dalje gr< žab vala članicam gospodinjske ga kluba društva 138 SNPJ^k so marljivo delale, šivale, prah in sortirale, da smo odposlali vs« v najlep.še-m redu. Nabirale ir delale mt Katic Kogovšck, Mai*> Tomšn, Mury Boštjančič, Mar> Delost, Caroiine Barbiš, Rosi Terčelj, Frances Bartol, Josoph ine Garmo Movšek, Mary Koc jan, Ho.se Peternel, Frances Sa bec, Mary Zupančič, L. Mikec Mary Tomšič, Mary Koklič, Ma ry Žigman, Mirni Pavčič, Gorup, Martinčič, Anton Rožanc. Mary Strajnar in Josip Suštaršič. Iskrena hvala tudi rojakinji Gro-bin iz Broughtona za poslano obleko, tako tudi rojakinji Ku-mer iz Museja. Pns|H'vki: Društvo 138 SNPJ $100, društvo 153 KSKJ $100. Frank Senkinc, George Skowar-no, Adolf Tomšič, Steve Hastin-sky, Frank Kral, Peter Perenič, Luzinskv. Rozman, Kaminsky, Palinsky, Burr, John Hochkraut, Ahačič. T usta, Frank Novak, John Flavor, Ed Lewis, Joe Može, Mary Nemanič, John Kopir-tinsky, Henry Menes, Edith Dra-beek, John Conway, Arthur Al-derson, Harris, Theresa Walters, Arthur Nicolas, Hemnes, Albert Bails, Lombardy, Pogorelec, Sti-ner, Ladiš, Grubiš, Amorose, Boyan. Klapkovski, Kocijonski, Sakelson, Dombroeki, Renko, Lombardi, Bell Brany, Louis Polaski, Dan Masarvick in Tony Samsa; neimenovan $2. Društvo 517 SNPJ, Muse, Pa., $20, družina Anton Kumer $12, Matt Krajnc $10; po $5 Frank Stainer in William Popovic; Martin Beltz $3; po $2 VVilliam Prost in Philip Beltz; po $1: Pete Duhanič, Paul Orelica, Harry Kles, Vincenc Strauša in I Anton Plute. Skupna vsota, kakor že gori dinjski odsek društva 138 SNPJ $50; po $25: Slovenska ženska zveza, Slovensko hranilno in posojilno društvo, soc. kJub, zadružna prodajalna in družina Louis Bartol; inoški klub društva 13« SNPJ $7; razni prispevki $18; po $10 družine Joseph Zupančič, John Kosmač, John Cesnik, Viktor Vodišek, Jakob Martinčič, Joe Novak in John Žigman; družina Vinko Peternel $8. Po $5: Marv Polh, August Ris-ka, John Žužek, John Progar st., Amalia K ruk, Albin Flor-jančič, James Bradač, John Kovač, Terčkov lokal, Joe Boštjančič, John Skok, John Terel, Paul Posega, John Koklič, družini Joe Koklič in Frank Tomšič, ro- i jakinji J. ^tan in J^ephine, Ambrozic, družine August u»ce- ' T» Zu Joe Proi»ar, Tony Mavrič, !{skre»° zahvaljujemo vsem Frank Martinčič, Ji* Šabec, ^ in pomagah pri Ignac Tomšič. John česaik ml., | <*iposiljatvi blaga v New York. FUk Mikec. Jakob Pavčič, _Msry Tomsic. (5.35), Anton Mavčič, Frank; pOROČILO IZ Gorup, Antony Lesnik, Antony, . Montecelo, Anton Rožanc, Frank Adah, Pa.-Vsi tukajšnji ro-Habe Jpe Pajk, Justin Martijr- Jak» delajo v premogovnikih in čič Strajnar. Mike Sketel, Pete "jejo pod zemljo kakor krti. De-Elish Lajovec,. Anton Kotar.i10 je naporno in nevarno, mez-John Pogorelec, Marko Tekavec, |da Pa ni preslaba, zato zlasti Joseph Terkav, John Recel, moem. rudarji dokaj do- ry Sketel, John Bovdek in Louis ibro ^sluzijo^ Za delo, lu ga Hrast; po $.110: Frank Barbič; opravljajo rudarji ni treba do-in Tony Delost; po $3: Jakob Zi- ™*f*^ )*imas mo-gante, George Klobučar, Johnica" ^rbet in krepke mišice, pa Cvetan, Joe Šajn, Frances Drc-'^ naPreJ- R~ se'da .. „ na splošno je mezda prenizka, nik, Bob Kocjan, John Nagode k m*\ iivlieniskih notreb ml., Betty Saneh, družini Frank «*)tl cene življenjskih potreb-1' / „ . , .. s^n so visoke. Žele in Joe Krulc; družina Mike i qcn OM u 1 04 I Tukajšnje društvo st. 269 SN- Po $2: družine Tony KoEov-'PJ ™.'61olanov v oddelku od- §ek, John Podboy, Mike Curtiv""',h 23,v mladinskem od- T „ . u. ___ \H\\rtn>~idelku. Veselic v teh časih ne Jakob Kocjan, H ima tri sino_ Joe Sedmsk, Jfje Verček, Peter Slabe, Josephine Šuštaršič, Steve Paick, John Krašna, Louis Polk in neimenovan; VVilliam Smith $2.50. Po $1: Fred Lurič, Louis len, Helen Terčelj, Joe MavflČ, Charles Popovio, John Stanizen-iki, Dole Tdmšič, Emro Lesso, John Chismody, Joe Progar, Frank Vende, P. Verček, John Oklešen ml., Frank Oklešen, Adolf Kirn, Joe Yarkovsky, Olga Fecondy, Frank Batis, Joe Many, Frank Dudec, Annie Smerdel, Margaret Ullam, Jacob Lax, Andy Masek, Frances Smrekar, Frank Strniša, mrs. Blandini, Joe Kirn, Frank Fetc-<0, Frank Matia, Frank Kmet, John Belensky, John Pleskovic, Frank Midofer; Frances Mido-fer, John Urbančič, James Scia-bic, Frank Fazzole, Robert Cravvford, Zorka Tomšič, Cha.s, Orenič, Rose Koplin, John Fi-sher, Joe Dckost, Frances Koklič, John L.esko, Mary Potočar, Martin Oklešen, John Cvetan rolM Mary Seničar, John Skow-ran, Frank Sketeln. Frank Kav-šck, Pete Cargnoni. Andy Juruš, Matt Kobacky, Anton Tomšič, Jose^ph Verček, Louis Potočar, Joe Ribar, John Bobnar, Mildred Podboj, Amalia Cesnik ($1.50), Anton Kirn ($1.50), Louis Harol, Recel Turko, Annie Kič- ve pri vojakih, dočim imam jaz dva sinova pri vojakih, torej imamo mi trije DESET sinov v službi Strica Sama. Mbja sestra Ana se je nahajala šest tednov v pittsburški bolnišnici Mercy, kjer se je podvrgla operaciji; sedaj je doma. Želimo ji hitrega okrevanja. Sedaj so na dnevnem redu let ne seje, ki so vselej zelo važne. Kot tajnik društva št. 260 SNPJ pozivam vse člane in članice, da se gotovo udeležijo letne seje dne 10. dec. ob 11. dop. Glavna zadeva bodo volitve odbora za leto 1945, poleg tega pa bo več drugih važnih stvari, katere moramo. rešiti. Michael Bukovac. PRIMORCI SE OGLAŠAJO IN DRUGO . Milford. N. J.—Nekako devet let je minilo, odkar smo prejeli zadnjo vest od naših sorodnikov iz Bazovice.- Večkrat sem pisal bratu Antonu in tudi sestri, pa nobenega odgovora. Jgibal sem, ali jim fašisti ne pustijo pisati, ali so jih pomorili ali kam preselili. Končno sem prišel do prepričanja, da se jim je nekaj zgodilo. Kljub temu pa smo na šli ljudi, ki so hvalili Italijo in Mussolinijev režim. Nekoč sem čital v starokrajskjm Slovencu, ko je neki rimski dopisnik hva- za italijansko ljudstvo. Ne vem, ali je dotični dopisnik vsled ignorance zatajil požig Slovenskega narodnega doma v Trstu in uničenje kulture in gospodarskega napredka naroda in zasužnjenje ljudstva. Sedaj je jasno in očitno, kakšno umazano vlogo so igrali gotovi vatikanski hlapci do svojega lastnega naroda. Namesto da bi delali za narod, so se pa z Mussolinijem in papežem hlinili in peli slavo, koliko dobrega so doprinesli za narod in ves svet. Po večletnem molku so se pričeli sedaj oglašati naši Primorci iz ameriških ujetniških taborišč in poročajo o grozotah, ki so jih prestali pod krutim fašizmom. Dosti so že povedali naši fantje o svojih doživljajih pod krutim fašizmom. A krona njihovih izraženih misli je triumf za njihovo bodočnost, ko izražajo, da žele biti v novi federativni Jugoslaviji. V Prošveti sem čital tudi priomrskem Slovencu Marijanu Gorniku, ki je v ujetniškem ta borišču v Tacomi, Wash. On je doma iz Bazovice. Rad bi izvedel, če kdo pozna njegove star še. Spodaj podpisani sem pozna Jakoba Gornika in njegovo ženo iz Bazovice. Ali sta še živa ali ne, ne vem. Tedaj, ko sem bil še jaz doma, Marijana še ni bilo na svetu. Jakob Gornik, ki sem ga jaz poznal, je bil zaveden Slovenec in vnet pevec pri pevskem društvu "Lipa". Žive je z družino na južni strani va si, pri reški cesti. V tisti bliži ni je bila tudi zadružna trgovina in gostilna ter razni prostori za kulturne in gospodarske svr he. Fašisti pa so se polastiji za druge. Moj brat mi je nekoč pi sal sledeče: "Veš, Andrej, v vas so prišli italijanski vojaki in so se kar nastanili v zadružne pro store. V stene so pribili velike žeblje in razobesili vojaško opra vo brez vsakega dovoljenja del ničarjev. S tem se je začel naš križev pot." Kako je sedaj s tistim imetjem mi hi.znano. Podobno delo so fa šisti vršili po vseh krajih Pri morske. Še hujše pa je bilo, ker so naše ljudi preseljevali na razne otoke, a njihovo zemljo pa so se naselili Italijani z namenom da se iznebe naših ljudi največ kot mogoče. Tedanji italijanski podpisniki Rapalske pogodbe ni so niti z mazincem ganili proti t?mu krivičnemu početju in prav tako ne Vatikan in njegovi hlapci. Kaj še! Vsi so se pothunili in zamižali, češ, da je to božja volja. Seveda, tudi Mussota in Hitlerja je sam Bog poslal, da si razdelita Evropo, a drugi na rodi pa naj bi bili nemški in ita lijanski sužnji. Naravno, tej božji volji (zlodjevi) se je tudi nemški in italijanski narod uklonil in si mislil, da jim je res Bog tako naklonjen Tako so računali ti "izvoljeni ljudje", toda računali so brez krčmarja. Ne bo dolgo, ko sc bodo sešli skupaj ljudje pravice in pošteno obračunali s to zlo-djevo bando, s fašisti in nacisti! Andrej Kriimančič. Diugo važno vprašanje je Kt nvtncijs ADK.,e CIO in L« olj kino vejico in Green ie mt Na drugi istiani ii konvencija \j črti, m#rvec Je tud' ao!,v «!it« Ijih ADK, "naš'h st .tih to I tsako pogajanje /a k on s 11 «-tje p .1;nu ec» \ pru vejNi m< t konvet bi h ia novi dnrt umu :u druženje obeh delavskih fedeiacij. .vi sov i rudaisk1 uniji zopet ponudila! ravil o tem vprašanju dober govor.) 1() »o vprašanje ne le ignorirala na; tiral« Mutrnviu, k« je udaril po vo-j uažnikih" »n meni besedami odklo* | diranie obeh linijskih skupin. I rbema konvencijama je bilo, orga-1 delavskega gibanja. Glede tega 1 /iiv/els pravilno stalisce, ko *e je, .edruirodne delavske federacije, ka-•*m unrjvkun skupinam v vseh de-| j>i a«;mj.i i/i 1 k la 7.« Uii vtatii .•< bfi titfji -ovjeV NS diugi strnhi j*>ticfila skltru < k« novemu »n vseukhu nju, kakršnega imajr ntimen tudi sklicale v Londonu mednarodno /borovsnK* vseh d lnv«tkih skupin Hirom sveta kuti v m«*l'h u-tts ADF brez vsakega ugovora >Mavlja federacijo proti vsakemu nednsrodhemu delavskemu giba-igleskr strokovne"unije, ki »o v ta poli. sporočil dr. Vragoviču. Jn ^ na široko nasmeje in reče «\! blamiraj se; pusti moža na, izpolni željo s tem. da javno 7 razi svoje mnenje." .\a o " pristavi; da bosta morda tiS ona dva jutri isto vzklikala Ako bi tedanja belgra aku vla. da zvedela za njegove be.cdt bi se Vragovič drugi dan zriak-1 v civilu. Po dolgih, dolgih letih se pa razumemo. Samo po^k mo nes! Nekateri, ki so tedanji t*;! grajski vladi ponižno služili-m prikimali vsaki besedi, krice d«! nes: "Živela Rusija! Živijo Su. lin!" Tudi sam Peterček; ki še tedaj ni bilo na svetu, Ho je njegov oče Aleksander podčrtal tisto bedasto ustavo, se je po klonil pred Stalinom, ki je rešil Slovane iz germanskih klešč a iz objema raznih domačih kviz-lingov. Stavim zlati dolar proti ban-krotirani liri, da se papež trudi pri zaveznikih in jih skuša prepričati, češ, da so primorski Slo-venci tako poitalijančeni, da jih ne b' bilo umestno izpustiti 12-ven italijanskih meja. Poitalijančeni in po veri katoliki, zato bi morali ostati pod katoliško Italijo. Da, tako si najbrže zeli "veliki papa". Ko je pred stoletji zavel pro-testantizem v Sloveniji, je tedanjim papežem, ki so se tudi ba-vili z bikoborbami v rimskih arenah, uspelo pognati Lu(rove nauke preko koroških Alp v Ba-varijo in dalje, in urinili so nazaj katolicizem. Upajmo, da se vatikanskim hi-pokritom ne posreči njihova intriga in da pride do združenja vseh primorskih Slovencev z ostalimi Slovenci v federativni in demokratični Jugoslaviji. Dvigni se, Soča, ter ne pusti nikogar preko svojih bregov, ki bi prišel s križem v roki preko beneške ravnine! Ne pozabi na preteklost, ko si, o Soča. nosila solze in zaničevanje pol milijona zasužnjenih Slovencev in Hrvatov, ter jih odnašala v Jadransko morje, kjer ni teh solz in zaničevanja hotel nrhče videti in ne slišati . . . Michael Chok. O SORODNIKU IN DRUGO Canton. O.—Dr. Ivan Čok in njegova žena se bližata po dolgih letih zopet na svoj dom v Trstu, ki ga tako ljubita. S Coki sem nekaj v sorodu, ne pa toliko, da bi jim poljubil prstan na roki, kakor je to napravil veliki Tone na St. Clairju, ko je poljubil prstan na Rožmanovi roki. To je bilo tedaj, ko se je ljubljanski škof sprehajal v rimskem škrlatu po elevelandskih ulicah. Vseeno, Ivane, pazi, da bo na podrtiji, kjer sta se rodila tvoj oče Martin in moj oče Jurij, za vihrala zastava s Titovo zvezdo, ako pa ne, pa je dobrodošla tudi zastava s srpom in kladivom. POROČILO O PRISPEVKIH IZ IMPERIALA Imperial, Pa.—Kakor po drugih naselbinah, tako tudi pri nas zbiramo obleko in denar zf naše trpeče brate in sestre v stari domovini, da jim nekoliko ublažimo njih trpljenje. Ker to v veliki bedi, je naša dolžnost, da jim pomagamo. Da izpolnim obljubo, da pri' občim imena darovalcev v Prosveti,. navajam imena na tem mestu. Ves denar v znesku $216.50 sem poslala tajniku SANSa. Darovali so slediti: društvo šf. 106 SNPT tlOOfMin Ergen $10; po $5: Frances Sla-dich, Frank Augustin, Joseph m Margaret Yamnik, Frank Vi-drich, Steve Zimmerman, Frank Kerin, Martin in Anna Goienc, Anton Polsak, Mary Polsak. Katarina Kokel; po $3: Jacob Zit-ko, John Yamnik, Josepinc Vi-rant, Anton Pavlovich, Frank Urbas, Tillie Yamnik; P" K Jennie Trusnovic, Jcnni< nina, Marv Debelak. Tonj " Claucec, Mary Opeka. Row Augustin, Mary Orel. Dorothv Tavčar, Anna Visajdas, Alla Ciallo. Po $1 pa so darovali sledeči: Jennie Opeka ml., Jennie Opeka, Mary Redik, Frank Kiuhaf. Rose Yerman, Marge Andrcski. Louis Sladich, Max Zidar. phie Pustover, Jacob Dolmar. Frank Dolinar, Mary Godeska. Mary Ofiara Mike Rose Vidak, Samuel Gallo: $1 -Mary Spik in po 50c: VenceLZi-dar, Anna Pere; John Mauvi 25c. Anna Gorenc je nsbrala K1 so zgoraj Všteti. Vsem darovi' cem obleke in denarja se n • p-še zahvsljujem. g Enako jstf™ Ameri&ki vojaki sasledujeio sovrstnika po qosdu v Nemčiji blisu Voasensks. Dol s tribarvno zastavo in dol z onimi, ki so služili tej umazani | ženskam, ki šivajo, un cunji! Časi se spreminjajo tako, da jih je težko razumeti, razumemo pa jih vseeno. Leta 1919-20 je v Zagrebu živel človek oblečen v uniformo policijskega častnika. Bil je neoženjeri; jako inteligen-! tin in Frank Kerinfl ten Hrvat in ime mu je bilo dr. | obleko v skladišče v Pitt Jožef Vrsgovič. Za časa občinskih volitev v prvih dneh L 1920 je nekdo na zlagajo obleko. Te so Elizabeth Augustin. K't Vidrich, Dorothy Tavčai A Tuminski in Marv Magluli leko pa vozijo skupaj ^ Joseph Guzelli, Stanlej A v Slovenski narodni do Ker še vedno nabiraj ko. zato prosim vse one jo m J k*: Jelarčičevem trgu zakričal: "Ži- da imajo kaj oblek vela rdeča Rusija'" Pristopil je stiažnik in moža od vedel v Pe- petrebščin in jih ne rabij (Talj« na I. »ira«) TOREK 5. DECEMBRA P R O S V E T A Zahodni blok in velesile Napisal Donald Bell Svetovni politični položaj se Z Spreminja tako hitro, da je l L nemogoče, da bi ameriška cjtoro nemogoče tnost sledila vsaki spremem-h Toda posledice vseh najnovejših dogodkov so izredno ve-uie važnosti za ameriško zuna- Jjo politiko.. Tako na primer nenadni podvig Franciie' ki kar naenkrat postala polnovreden član velesil in je zavzela mesto Kine. Največje vprašanje v vseh mednarodnih krogih je zdaj to, kaj bo storila Francija _ali bo z vso težo svoje novorojene sile podprla eno od obeh evropskih sil in dala bodisi Angliji. bodisi Rusiji premoč na evropskem kontinentu. Francija bi mogla tudi od slučaja do slu-faja slediti svojim posebnim interesom, kot to zdaj delajo Stalin. Churchill in Roosevelt. Britanska ponudba generalu de Gaullu, naj se pridruži bloku nosti, da bi se ruski vpliv raztegnil do konca evropskega kontinenta proti zahodu. Napram Rusiji pa bi ta blok, po angleškem zagotovilu, skrbel za to, da se Nemčija ne bi mogla več dvigniti, ter bi Rusiji tako zavaroval njene zapadne meje. Vse to zveni jako lepo in dobro, toda povsem očividno v Moskvi ni bilo sprejeto v tem smislu. Moskva je nedvomno povedala, da ji ideja ni prijetna, a VVashing-ton najbrže tudi ne misli drugače. Ravno radi tega, ker Wash-ington ni hotel, da bi se stvari razvijale v tem smislu, je namreč ameriška politika zašla v tiste nesrečne zablode podpiranja generala Girauda, ki je bil nasprotnik ozkega sodelovanja z Anglijo. Ta zablodni blok namreč ne bi bila čisto evropska zadeva. Zahodni blok bi bil blok vseh velikih kolonijalnih sil na svetu. Ako priklopite angleške FAVftO... WH0OO/. BE so*t YOU TAKE MOOC USEP FAT TO THE P>\JTCHEt? zahodnih sil, je popolnoma iz- mu carstvu še francosko kolonije v Afriki in Aziji, belgijski Kongo in holandsko posest v vzhodni Indiji, dobite neizmerna ozemlja, ki bi pomenpa obenem kolonijalni monopol n6 svetu. Ameriški interesi zahtevajo, da se ublaži kolonijalne režime in da se j'h s časom sploh odpravi na vsem svetu. Kar hočemo mi, so odprta vrata povsod, za vsakogar, tudi za nas. Do zdaj pa so vsi kolonijalni sistemi sko-ro brez izjeme stremeli - le za tem, da izkoriščajo zaostale narode 'n dežele. Naša miselnost je v tem pogledu drugačna—mi nameravamo razviti vse te debele čim hitreiše mogoče, tako da bodo mogle postati odjemalci za naše industrijske proizvode. Ameriška industrijska kapaciteta je za naše domače potrebe mnogo prevelika. Ako hočemo zares skrbeti za to, da bo povojni 60 milijonov služb za naše vojake in civilne delavce, moramo na vsak nač»n poiskati in tudi najti nove trge za naše silne industrijske možnosti. Naša ogromna mornarica nam daje tudi možnost, da razvoj v kolonijalnih deželah spravimo v pravo smer—pod pogojem—In je največja težava—da ne bo prevzela kontrole nad tem' zaostalimi ozemlji nova silna kombinacija, ki bi se v začetku imenovala čisto nedolžno "evropski-zapadni blok". Kar se t'če Sovjetske unije, je stvar nekoliko drugačna. Njena nova meja na Curzonovi črti velja v Rusiji za popravilo stare krivice in ne kot nekako širjenje ruskega vpliva. Tudi ako bi Rusija priznala, da je njena sila narasla s tem razširjenjem njenih mej, bt VCndar smatrala,-da je ustanovitev jr.apadnega bloka prehuda reakcija s strani zapad nih dežel. Vse evropske indus trije »n njeni prirodni zakladi so tudi večinoma na vzhodu. Rusi vidijo pred seboj nasled- premenila Drej dosti kočljivo pozicijo francoskega generala. Trenutno Francija ni velesila. Vsa njena armada obstoji iz par divizij. Njeno prej veliko bogastvo so Nemci v teku štirih let okupacije uničili ali pa vsaj dis-organizirali. In celo notranja organizacija države še ni stabilizirana. Nedvomno bo trajalo nekaj let, predno bo mogla Francija razviti nanovo svoje Utentne sile. Tudi takrat, ko bo to izvedla, bo še vedno daleč od ogromne sile treh poglavitnih velesil—Amerike, Rusije in Anglije. Toda de Gaulle je danes kljub temu najbolj zaželjeni zaveznik v mednarodni politiki., Churchill ga je šel obiskat v Pariz, a komaj par ur pozneje je bil že povabljen v Moskvo, skupaj s svojim zunanjim ministrom -Bidaultom. Predsednik Roosevelt je že izjavil, da bo sprejel francosko povabilo, da obišče Pariz. Oni časi, ko je mo-i;il de Gaulle čakati, ko so mu kopičili žalitve na žalitve, so minuli. Francoska četrta republika je danes v takem položaju, da je od nje odvisno, kako se bodo grupirale velesil* po tej vojni. In ne le to: od Francije je tudi odvisno, kakšna bo bodočnost Nemčije. , • Vse to pa ni morda dosegla Francija sama—to je le posledicami je Angležev, da postanejo zopet poglavitna svetovna velesila na svetu. Britanska politika se tesno drži navodil, katera ji je dal pred približno letom dni piedsodnik Južnoafriške unije maršal Smuts. Britanija je ta-kral priznala, da je slabejša od nm-ih Tndilrrltr sil: Sovjetske UI"J<' in Združenih držav Ame-".ke. Kot zdravilo za to je bilo Predla>»ano, da se ustanovi zveza manjših zapadnoevropskih dr-/l,v- k' na i bi Ke pridružile An-' ''Ji v njenem imperiju s statu-neodvisnih dominijonov, ki I' '' ' nahajali seveda pod an-" kitn vodstvom. V to zvezo rt I« biti povabljene Nizo-Llelfiija, Francija, Nor-morda tudi Danska in njo sliko: V zapadnem bloku bi se spojila industrijska sila Anglije z ono Francije,, z belgijsko-luksemburškimi podjetji in z gi-gantičnimi možnostmi Porenja in Porurja. Nevažno je, v kakšni obliki bi bil ta spoj praktično izveden, možnost sama na sebi je glavni faktor. Povrh tega pa bi ostajala še nevarnost, da bi skandinavske države odprle angleški mornarici dohod v Baltik. Kdor gleda na stvar s tega vidika, Se najbrže spričo te grožnje ne bo mnogo strašil novega x>dviga Nemčije. Konservativna velesila takega obsega v za-padni Evropi bi bila videti mnogo bolj nevarna. Ako bo pretila Rusiji ta nevarnost, bo Rusija sama primorana, da spremeni svojo politiko napram Nemčiji, kajti le s pomočjo Nemčije bi ji bilo mogoče vzpostaviti ravnovesje »napram takemu zapadne-mu bloku. Toda Francija še ni odločena. Francija je povabljena v Moskvo. Francija je takoj demontirala vest, k' je bila razširjena )ak oni. ki so ga Nemci začasno naparvili in katerega Je neki star srbski oficir rešil) sem o-pazil mnogo znamenj strašnih bitk. Ulice blizu mostnih glav so še vedno polne uničenih tankov. a utone zgradb so preluknjane po topovskih kroglah. Povsod, navzlic ogromnemu trudu, partizanov, da bi očistili mesto, zastrupljajo /rak mrtva telesa padlih vojakov in meščanov. Iz Belgrada je bilo do sedaj iz-vločenih več kot 20,000 ubitih Nemcev. Nekaj Nemcev in najnevarnejših kvlzllngov m? še vedno skriva v razvalinah. Rudi tega Je treba stroge kontrole in prebivalstvu Je dovoljeno svobodno premikanje samo do 8. ure zvečer, dokler se te elemente ne očisti. Osvobodilne sile posvečajo največ ti uda, da bi mesto čim prej dopeljale v normalno stanje, ali zapreke so ogromne. Nemci so pokradli In razdejali vse, kai je bilo mogoče. Glavna sredstva /a transportacijo komaj fte obstojajo, hrana Je zelo omejena. Od katere koli prestolnico v Evropi Je Belgrad aarea največ pretrpel. V.' zelo < ni narodi so to politiko ti o obsojali. Mnen je je 'i'»valo, da to ni uradna • oolitika, toda videti naraščajoča sila Ameg-■^vjetske unije spreobr-"ichilla in Edena, da sta 1(i»ila te zapeljive ideje. k <• danes največja pola in je to svojo pozi-;«Ja od Britanije v taki e njena premoč danes kot jo bila prej an-Sovjetska unija pa ni le ' 'Jvečja vojaška sila na ^1 'n »n azijskem konti-t« mveč ie pokazala tudi /možnosti v širjenje svo-' ('ne;'a vpliva no sosed-fnlja Britanski za pa d/i i '■»i bi uravnoves'1 ta pnlog Anglije in nje-»perija. "•t Velike Britanije 'je '' orr li Am< rikn in Rtt-viti to novo politično < ( da bo povečali var-1 Ameriko ščiti na pod-h i*izicij n? vzhodnih A'bnt»ka proti ponov-4 so prispevek družne pIgMO V0JAKA Frank Modic, R»nt Albert K«-rn Kržlšnik, po $20 pa i Saaltla. W«ah Anton deset ali dvajset let, z vojnami pa pridejo vojni profitarji. I'« lavci nlkdai ne napovedo vojne Če bi ljudje tako delali zu mil kot delajo za vojno, ne bi bilo nobene vojne. Od vojne imajo koristi le kapitalisti ln veledo-bukaijl. Zato pa motamo p , ki beti, da ae vojne ne bodo v« e vi- šile, Sicer se bo po tej vojni fcpH I j g ^ iS<, v M , (• pojavil kakšen kajzet ali Hitler, Matginal Wi,v\ Seatt ki bo povzročil vojno. Tako ne- K«rl Lapanja. kako je pisal Hetiry Ford v du-luthskem H«taldu, namie« tuli PHJSITVKl Ford, ki Je satn velekapltalut Ho»UH*r. Pa. Pri |w>diužmi iluijum iz Pl < morja tMinosno / (»oiiškega, va?» Cerkno na Tolminskem. /,elo me boziiuI z njimi o nebno, ak»» katui /ivi yJik ittlu ali v bližnji okoiu i Mmj naslov ji is t Kai i i AfMMtj" lK Mili i ■ , U22:> i H. Wasl> ' Po $l: Ste ve Lisec, Joseph Ath st., Miki Abraham, Frank 7. a b k a r, John fcabkar, Joseph llubec, Carl I«ai)dqulst, Antol-nette Andi as, Sophle Shears, Nathan Kline, (ieorge Kuhar, John Smallerk, Charles lloiiek. Paul Hoffrnan, (ieorge Ciceto, John Winsiug, i.ouis Dolinar, L D Hnmfrr in Jttlm Cla h lit e I lu:>;. BOe, Steve Smalleck 55e; po (Jlenn Moffmait, Lout« Kloja ar, Veronika Ma-tli a , Kathaiiria M ul» v, Hat bara Jundi. iic, Mike l.»- ko, Chat les llorliN-k, Slavn Son m VVilliam Shugais; p<>Maiv Zabkar; f Jeoi ,'< H« - c, Charles ItešelC Mat v Cogi i . in Joseph An k ml. Preteklo je drušine J Kapel A. Troha, že pet mesi-< e\ . «xlk*r Mi niaem VsM te|/a kaš P Puhek iti J'at Smole, po oglasil v Pn*vHl. VsU SIO drutine Dugar, Gregor, pošiljam iskrene pozdtav prva f 4ko.lovaška brUjada na pehodu nekle v HuailL fllba ka- JioVaka rt La-arl.. ki ,e bil odlikovan, ker je de. ..Uka naclltk. lanka lipa In tel n.mtke protll.nkovne tope češka brigada se bori ob strani rdeče armade. Ta $10. drufcinr John Kapel, Hudv Kovačlč, Ijnuf Kirn in Plakovlč, Ma-ry SureJ (btvla HupsrJ t« m Frank Ro>a p » Ver- derbar. Joe Traven, John Pliih-tar. rojakinja Bo^i''. Bsrtt dru->,ni Vesel »n Krmilnik, John Mezgee, rojak 7>JiavJe (Wmd-tor, Ont h Laj>ajrw in družina r vsem rojakom obenem pa se /ahvu Ijujern za časopis, ki ga tedno piejeman »n z veseljem čltam zlasti mmUj, ko m- je \ojnu ne<» tako lep»> obrnila nam v kotist Kakor )e čltateljem morda /nuno, se nahajam tukaj kot v<> )ak propadle laške M*uo>ene »i le v katero sem bil ptlslljer. Itn st lil Ali/ 120, dt Wt IgM $10 Vllleent It m John Heiinlk $1" At k Pt Po »ft Matild < na H«* k, Kay C«»a (*« wse m I ** j'l»'ii 1 ,'/U Ih K< $.1 I" Moi t« v, Ifvl/dr-t in Mo John H< Mary k, llerm t ,i ' • M j ni k m), ilnt S e»M*k $10 ti i Joh i Kii It, Ajj Joh* r.i"i Cbi Jo H Nabit nabral $5 »o | i Šek, j "h IMiim/H Dobi-irk »u Mu.t k Fi ank dot ek in Joseph 1 Meti k, Fiatik ' And J< h« p h Doblack J«* it i «• prispevke Po rvali Anton Lamov-Jurmanovl^, Kiank >«m Unti iti , Joseph Mutko m Ttiete-Flvnn %t , Vim«nt I-ud-Planitint-k; po $1: Si man« «vič. John n v llarboriC, Ftank Ki snet - 1,4-oiiumI, • ik r»'k lil J«>M'|ih ,; a tkotr Loui u i teli II d V Pr»>*»«tl »o dn#»vnn »vetov* r » I Uvekn vr ti. Ali Hh , lit«!« '/-.»k dan? PROSVETA RDEČA KOKARDA - Roman iz velike francoske revolucije % STANLEY WEYMAN PRVO POGLAVJE Markiz de Saint-A lan Prišla sva na teraso, ki jo je bil /gradil moj oče malo pred smrtjo in ki ae je širila za gradom, med &iavnim poslopjem in novo trato. Saint-Alais je s komaj prikritim zaničevanjem nogledal okoli sebe. "Kaj ste pa z vrtom napravili?" me je vprašal ter se očitajoče namrdnil. "Oče ga je preložil na ono stran hiše," sem odgovoril. "Pa ga ni več videti?" "Ne. Za rožnikom je." "Po angleški modi!" je z rahlim posmehom dejal markiz in skomignil z rameni. "Mar vam ugaja, da imate vso to travo pod okni?" "Da, meni to ugaja." "Glej, glej! In tale novi nasad, ali vam ne zakriva vasi? Stavim, da je ne vidite iz gradu!" ' Res je ne vidim." Zasmejal se je. "Da, da," je izpregovoril, "tako ravnajo vsi tisti, ki neprestano povzdigujejo ljudstvo, svobodo in bratstvo. Oni ljubijo ljudstvo, toda samo od daleč, izza svojega parka ali izza visoke glogove seči. Jaz v svojem saintalaiškem gradu pa rajši gledam na svoje ljudi, in kdor ne hodi naravnost, ta naj se čuva sramotnega stebra!... Saj res, vikont, kje pa je vaš steber? Zmerom sem ga videl nasproti vhoda." "Sežgati aem ga dal," sem odgovoril. In čutil sem, kako mi je rdečica udarila v čelo. ... "Menda hočete reči, da ga je sežgal vaš oče?" je odvrnil ter me vprašujoče ošinil z očmi. "Ne," sem rekel odločno, jezeč se nase, da me je pred Saint-Alaisem srsm dejanja, ki sem bil toli ponosen nanj, kadar sem bil sam. "Minulo zimo sem ga dal sežgsti. Vidi se mi, da je doba takih orodij zdavnaj minula." Markiz je bil samo pet let starejši od mene, a teh pet let, ki jih je bil preživel v Parizu in Versaillesu, mu je dajalo ogromno prednost pred menoj in njegov osupli, prezirni pogled me je zadel kakor zaušnica. Vendar pa ni ničesar pripomnil, ampak je po kratkem molčanju okrenil besedo ter jel govoriti o mojem oč«»tu. Z ljubečim spoštovanjem, ki je kmalu razorožilo mojo jezo, je obujal spomine nanj in na dogodke, ki so bili z nJim spojeni. "V. njegovi družbi sem prvikrat ubil ptiča v zraku!' mi je rekel Saint-Alais s tisto očuru-jočo prikupnostjo, ki ga je odlikovala izza de-tinstva. "Dvanajst let bo tega,"-sem dejal. "Točno, gospod," je nadaljeval z rahlim, veselim naklonom. "Takrat sem poznal majhnega, golonogega dečka, ki je tekal za menoj in me je klical Viktorja ter me imel za največjega človeka na svetu. Prav nič nisem slutil, da mi bo nekega dne razlagal 'Človeške pravice'! Kes, vikont, bogmo paziti bom moral, da I/juis ne bo prepogosto hodil z vami, zakaj vi bi ga napravili prav tako strastnega reformatorja, kakor ste sami. Toda, gospod vikont," je nadaljeval in se z malomarnim nasmeškom in zamahom roke odvrnil od tega predmeta, -"namen mojega prihoda ni, da bi govoril z vami o Louisu, ampak prišel sem, da se pomeniva o neki osebi, ki vas gotovo še bolj zsnima." Spet sem začutil, kako me je oblila rdečica, le da je bil vzrok to pot čisto drugi. "Gospodična de Saint-Alais se je vrnila iz samostana?" sem vprašal. "Včeraj. Moja mati jo Jutri popelje v Cahors, da m* nekoliko razgleda med svetom. Uverjen sem, da je ne bo izmed vsega, kar bo videla novega, nič tako zanimalo kakor vikont de Saux." The Sky's the Limit! "Ali je gospodična sestra zdrava?" sem vprašal prav bedasto Hvala," je odvrnil markiz. "Počuti se izvrstno. Jutri zvečer ali celo še preje, če bomo potovali skupaj, Se lahko sami uvente o tem. Gotove boste radi utrgali teden dni ali dva, da si pridobite njeno naklonjenost? In tako, gospod vikont, ko se dogovorite z. markizo za-stran dneva in drugih podrobnosti, bo vsekako najbolje, da napravimo svatbo . . . dokler sem jaz še tu." Naklonil sem se. Že teden dni sem pričakoval tega razgovora, toda mislil sem, da ga bom imel z Louisem, ki mi je bil kakor brat, ne z Viktorjem. Res, da je bil le-ta malik mojega detinstva; toda v teku let, ki so bila minula od tistih dob, je bilo življenje na dvoru in dolgo ' bivanje v Versaillesu in Saint-Cloudu napravilo iz njega ponosnega moža, ki je stal zdaj pred menoj in ki me je posmeh v njegovem očesu prav tako begal kakor neposnemljiva samo-svestnost njegovega vedenja. Vzlic temu se mi je posrečilo, da sem zbudil v sebi čuvstva, ki so se spodobila moji vlogi, ter pokazal tisto rahlo mešanico dostojanstva, vljudnosti in vneme, ki jo navada predpisuje za take prilike. Toda jezik ni mogel najti pravih besed in markiz mi je priskočil na pomoč. "Prav, prav," je dejal s prijateljskim glasom, "vse to poveste Denizi; ni dvoma, da boste imeli v njej hvaležno poslušalko. Od kraja," je nadaljeval z lahnim nasmeškom, nati-kaje si rokavice, "od kraja bo seveda nekoliko boječa, kakor zahteva običaj. Prav nič ne dvomim, da so Jo vrle sestre naučile imeti moškega, zlasti pa še snubca, za nekakšnega volka. A tega se ne plašite, prijatelj; ženska ostane ženska in čez teden dni ali dva vam bo pot do njenega srca odprta. Tedaj vas jutri zvečer lahko pričakujemo, če ne že preje?" "Z vso gotovostjo, gospod markiz." "Zakaj ne Viktor?" je vprašal ter mi položil roko na komolec, kakor bi se sjsominjal najinega tovarištva v minulih dneh. "Kmalu bova svaka in bova po tem takem pisano gledala drug drugega. A dotlej bodite tako prijazni (n spremite me k vhodu. Še nekaj, sem vam «hotel povedati. Nu ... kaj je neki bilo?" Toda bodi si, da se ni mogel takoj domisliti, bodi si, da mu beseda ni šla z jezika — izpregovoril šele, ko sva bila prehodila polovico orehovega drevoreda, ki vodi v vas. Brez uvoda se je lotil bistva stvari: "Ali ste poučeni o našem protestu?" "Da," sem odgovoril prisiljeno in mučna slutnja me je zgrabila za srce. "Razume se, da ga boste podpisali?" On se je obotavljal, preden mi je zadal to vprašanje, a jaz sem se obotavljal z odgovorom. Ta protest, o katerem danes vemo, da je bil izvor nemirov in obenem začetek novega sveta, je spomenica, ki so jo hoteli predložiti bližnji plemiški skupščini v Cahorsu, da bi obsodilu postopanje naših predstavnikov v Versaillesu, ki so se bili dotorej ponižali, da so šli zasedat skupno .s "tretjim stanom." — Vzlic svojemu preprostemu pogledu na stvar — rajši bi bil namreč videl, da bi bila reforma posnela zgled Anglije, ki ima posebno gosposko zbornico — aem smatral to odredbo, ki je bila že sprejeta in odobrena po kralju, za nepreklicno in ugovor za jalov. Mimo tega mi je bilo dobro znano, da imajo predlagatelji namen, upreti se vsaki reformi, braniti svoje predpravice do zadnjega in potlačiti sleherno nado v izboljšanje vlade; in ker so ti upi izza volitev od dne do dne naraščani, ni bilo ne pametno ne lahko dušiti jih. (Dalja prihodnjič.) m POSTELJA GOSPODA F1BR1HA Oskar Hudalea (Nadaljevanje.) Morda se mi j>osreči toliko za-- lužiti, da bom jeaeni kupil kia-vico. Zadnjič sem videl, da so Hrvati prignali nu semenj prav lepe buše Taka bi bila za nas. Zbogom!" "Zbogom1" je ponovil Fran-ček. "Srečno'" jima je odzdravila mati ln hitro odšla v kočo Ko se )r Prančck na ovinku ozrl je \idel, da »toji matt na pra^u in gleda /a njima Veselo ji je |x>-mahal v slovo. Vsi ostati sit že čakali vaško i et k\ iin se nt menil za njih besede. Stopal je hitro in nič mq ni godilo, da možje tako počasi lezejo. "Hoj, Franček!" je zaklical Jurjcv Miha za njim. "Kdor je •Kl kiaja prvi, Je na cilju zadnji. Počasi hodi'" Franček nt ubogal. Ni mu šlo v glavo, Čemu bi moral počasi hoditi. Miha ga ne bo učil. To je vendarle jasno, da pride oni prej, ki hitreje hodi. Nevoljno je /amahnil z roko in čvrsto stopal dalje . Ot •prav sonce še nt v/šloj se oied!J<* mpnl ter iin»: 4 plot I asi in1- ostra jutranja sapa, da je Fran-čeka hladno spreletelo, čim je nekoliko postal in se ozrl. - V gostem leščevju se je prebudila taščica in s svojo drobno pesmico klicala pernate tovarišice, naj se predramijo. Ni dolgo klicala. Oglasili so se drozdi in si-nlce. Vrh košate smreke je zla-tokljuni Jtos pripovedoval, da bo sonce vsak hip pregnalo jutranji hlad. Dvoje srak je s hreščečim zmerjanjem zletelo na bližnjo vrbo lz jarka ob poti je skočil zajec, na hitro pomcl zaspane oči, nekaj hipov začudeno strmel v Frančka in se nato v divjih skokih pognal v goščo. Preplašil je urno veverico. Smuknila Je v vrh smreke in prepodila zgovornega kosa. Prestrašeno Je začivkal tn »e spustil na tla Tam ga je strah kmalu minil. Skakljal je po mokrem list-ji/, ga zvedavo obračal ter stikal za črvi in žužki. Sonce je hribom na vzhodu ovenčalo vrhove z žarečo. zlato j krono Pot je zavila v gozd in se vi o se podl-^trmih vijugah pričela vzpenjale in preplašeno ti v hrib Pod gozdnim drevjem Jini je vzhajajo*tla še ležal nočni hlad Preperelo prvimi >aikl. IzPlistje m igličevje sta močno di-! - Suhi je pihljala | šal«. Veltke pejčevtne. vse na za ped u Je nad Savinjskimi plamnemi lebdela modro- i vijoličasta proga noči Obilna rovu je oprijemala sočnega I rastlinja ob |x»tu m kapljala z' drevja Nad Trrnm le ctinjaste >»■ .»le. čim ,t ce dotaknilo temne soteski #Y č tm KEEP BUVING WAR BONDS srebrene z drobno roso, so se nalahno zibale v jutranjem ve-triču, ki je šepetal skozi gozd. Globoke sen9e so v hipu nekam izginile. Vrhovi dreves so se pozlatili in vetrič je utihnil. Sonce je v gostih pramenih vrglo blestečo luč skozi vejevje. Na jasah so se oglasili žužki. Njih pesem je naraščala bolj in bolj ter se zlila z mukanjem živine na bližnjih kmetijah, petelinjim petjem in razposajenim pasjim la ježem v veselo budni-nico ter končno prešla v mogočno utripanje življenja.. Franček je prispel na Zabu-kovnikovo loko. V gostih kupih je stalo tam seno. Opojno je vonjalo. Doli od hiše so prihajale grabljice, da ga raztrosijo. "Danes se jim bo lepo posušilo," je pomslil Franček in za hip obstal. Globoko je zajel sapo. Opazil je, da ga tovor občutno teži in da se mu noge tresejo Sonce mu je iztisnilo prve kaplje znoja na čelo.. Rad l»i sedel in počakal mrv/.e, a bilo ga jt sram. Gotovo bi se norčevali, češ, da omaguje. No, tega veselja jim noče privoščiti, f Krenil je dalje. Loka je bila strma ko streha Na travnati poti mu je spodrko-valo. Nekajkrat se je moral uloviti na roke, da ni padel. Grabljice so se mu smejale. To >»a je podžgalo. Se hitreje je stopal Ko je prišel do Zabukovnikovc hiše, je uvidel, da z naglico nič ne opravi. Torej je Jurjev le imel prav. Frančeka je bilo sram, a bil je toliko trmast, da tega ni hotel pokazati. Srce mu je ourno utripalo. Od potu mokra srajca se ga je neprijetno oprijemala na plečih in okrog pasu. Mora se nekoliko od počiti! Odvrgel je tovor in tffkoj občutil olajšanje. Zleknil se je v orehovo senco. Sklenil jc počakati može, četudi se mu bodo smejali. Se jim že kako izvije. Legel je na trebuh ter opazoval dolino pod seboj. Prav pod*njim je je razprostiral Trg. V navpičnih, vitkih stebričih se je dvigal ■ I ■! -' menil Ren kač, "da se bomo kam skrili pred dežjem." "Mislim, da bi tam pod onole skalo bil najprimernejši proetor za to," ye rekel Kovačev Flori-jan. Splezali so do skale. Ugodnejšega prostora si res niso mogli želeti. Skala je močno štrlela navzven in tvorila obsežno naravno streho. Prostor pred njo je bil raven, poraščen z mehkim mahom in resjem ter popolnoma suh. Takoj so se lotili posla. Posekali so nekaj primernih dreves ter iz njih naredili ogrodje za kočo. Kup suhih smrekovih sko-rij, ki jih je Breznikov Anz iz-taknil globlje v gošči, so ugrabili za stene in streho. Koča res ni bila Bog ve kako lepa, toda svojemu namenu je le ustrezala. Vzdolž sten so v notranjščini naredili dva pograda in ju na- TOREK, 5 PECFMpn. dim iz hiš. Gospodinje so kuhale zajtrk. Med drevjem za Trgom je iztaknil domačo hišo. Tudi iznad nje se je kadilo in tudi mati je kuhala zajtrk. Nezabe-ljen močnik. Morda prežgankd. Ej, saj bo čez nekaj mesecev bolje. Z očetom bosta zaslužila. Denar prineseta. Kravo bodo kupili, je rekel oče. Potem bodo zajtrkovali mleko. Ob nedeljah morda celo kavo. In Kruh bodo imeli. Vsak dan. Glasovi mož so ga prebudili iz premišljevanja. "Aha!" Ali si le omagal?" se mu je smejal Breznikov Anz. "O, prav nič!" se je zlagal Franček. "Če bi odtod dalje ve- i del za pot, bi bil že pri Brlož nikti!" \"Glej ga, fanta! Korajžen si: od sile," je menil Špeharjev Ma-: tevž. Franček se je v zadregi nasmehnil. Ni vedel, ali ga Matevž vleče ali hvali.^ : Tudi možje so odložili tovore in polegli na trato. Zapalili so cigarete in pipe ter počivali kake četrt ure. Po kratkem odmoru so se zopet dvignili in odšli dalje v goro. Še poldrugo uro so hodili. Ob osm»h so prišli k Br-ložniku. Gospodar jih je pričakoval pred hišo. "Ali ste prišli?" jih je pozdravil. Pogostil jih je s kozarčkom žganja 'n j«h takoj od vedel v gozd v Zavrhu. Pokazal jim je, do kod sega, in nato je hitro odšel. Na ovinku je obstal in se okrenil. Zasenčil si je oči in dolgo gledal v gozd. Drevje je šumelo. Vaier ie priklanjal veje. Brložnik se je hipoma zdrznil in s trudnimi koraki izginil za gre-gom. Raztovorili so se. Na primernem mestu so razložili žage, sekire, krampižarje in jedilno orodje. Dva kotlička so izročili Frančetu v oskrbo. "Le glej, da bosta vedno polna!" se je pošalil Gollčnikov. "Preden začnemo z delom, si moramo preskrbeti streho," je TAPS FOR A YANK ON LETO Al ONO A 4*-MHI front throufh )ungl«i and meuntaint aod mud, An« 1» cen troogp^g* i loorr lo Ornioc. th« Lrjrta part »her* thr Jap% menspe to lan.t re|nrorrem«T)ta. Sava«* Aghurig. rvminlarvnt Tsruma. e it-1» r 0,1 And har* m nw of th« hnUOJ — sn unn.imcd Arr« S* v« lus nje ln Uae Ust 11« to cleat ihe Cen u si Ilulipt>K»e» DELO DOBE "JANITRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: HUNOIS BELL TELEPHONE COMPANV "EMPLOYMENT OfFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. VVashlngton Street polnili g suhim resjem. Um* m mahom. Blizu koče so pali ognjišče, ga obloži s w menjem in prekrili Tak 1 la kuhinja pod večet . Ko se je zvečerilo, so kočo vse imetje in pole grade. (Dalje prihodnjič.) na R»*ni malioglaii Potrebujemo 6 MOŠKIH za splošno delo v skladbi POSTRE2NIKE DOBRA PLAČA STALNO POVOJNO DELO VAUGHANS SEED STORE 601 W. JACKSON FIREMEN-KURJACl za stoker kotel, nočno ali dj delo, dobra plača. YELLOW CAB CO 57 E. 21st Street. e»a WINDOW WASHER Uradno poslopje. Umjska pl*i Vprašajte WINDOW superintend« __ 164 W. Jackson ^ PRODA SE tekoča mesnica. Z de poslopje na vogalu. 5 sob star ozadju. Gorka voda—stok,: krt, va. Tile prostor za klobase m ka* nje, ter kokoši. 2 kari garaža Zmer na cena. 3800 W. 24th St. Chn Blahut, lastnik. Crawford 3705 PRODA SE OKROG 90 AKROV ZEMLJE, 35 mil smrt* na Highway 45, 1000 čevljev ob je* ru. Osem akrov lesa. ostalo A l r» dovitna zemlja. Devet sob hiša. dve kopalnici, štala in druga poslopji Cena je $35,000. Pogoje uicdma L. I. BEHM Grayslake, Illinois Phone 5151 GOSPODINJA in kuharica. 4 odn-ščene osebe. Plača $25.00. 3106 W Roosevelt Road. Kedzie 0568 V Prosveti so dnevne iraior-ne In dolmke vesli. Ali IH čUale vsak dan? TISKARNA S.N.P.L sprejeme vse • ' . v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaškem, češkem, anglaikam Jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerna, unijsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RlNTERY 2857-59 S. Lawndale Avenue • « Chicago 23. IlUaoU TEL. ROCKWELL 4*04 uran boy, whu Izpopolnjeni DR. KERNOV ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK Cena $5.00 s poštnino vred V zalogi Imamo tudi njegovo Angleško-slovensko berilo najboljši pripomoček pri učenju angleščine sa stare j h«, ali mlajšim sa učenje slovenščine. Cena $2.00 s poštnino vred Naročila pre) PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave.. Chicago 23,1"