čp ■у/' ’•* ■ J.. -њ. %,■ eXt/ttv-J&o C./ß v ff* •>v <» «SU^ÄTril ASJUfc s^is&v&s&i.Sjr«ass%ssu ^fcaMtato* Betet Cele Mo K 120*—, pol lete S ijefei lete K SO*—, !гш jti^oslavije: Ckižys tefo K 150*—. kssretl ei! огшба ee гл. ШајШлф* po dogovoru j pri večkratnem Inserfranju /psšssaren popust. Uprevru3tvc sprejema naročnino, Ets ln reklamacije.-----------------Telefon Sl 220. m političen list za siamsko ljudstvo teevfOui Мшм 1 „Sfcreia* ћЈ1ф v pondtrfjek, sredo te UrednlStvo te upravoižfvo Je v Marlboro, ceste it 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. ure Rokopisi se ne vračajo M..>zapri? rekf*v so poštnin« proste.---------Telefon U. i» 14®. štsew*llg». ■ '**V ".."ГГ1Т-ГГ ГШИ1Г llirinilllllilluriHII ЈШМИ11МНИИТМ i te« 19. decembra 19Ш. SHI, Pašii ima besedo. N;a radikalnem kongresu je Pašič stroje pajdaše, ki so rentačili čez divji zakon z demokrati, takole potolažil: „Pravite, da bi bilo potrebno, nehati s ko akcijo; hdrojnajise raztrga, Kaj pa, potem ? Д'о ni nikdo povedal.'(Cuje se v opozicijo i) Mi smo šli v koaMoijo, ker nas je narod primoral, M je dal skupščini lak sestav. Ste li razumeli? — Ko smo prišli v skupščino, je bila ta razdeljena na radikale, na demokrate, e a komuniste, republikance, so ©ij allste* seljake in še druge. Vprašanje je bilo ali naj ta skupščina dela, ali jpa naj zamahne državni udarec ter jo razbije. Vi ste dejali, naj se dela in tako smo mi, radikali v skupščini morali dati nekai koncesij demokratom , ... “ Z drugimi besedami: narod je poslal v skupščino komunist©,, republikance. seljake in še druge stranke, ki jih Pašič piti ne imenuje, Ce bi poslal same radikalce, ali vsaj njih veliko večin», bi ostali! seveda sami radikali na oblasti, ker se pa to ni zgodilo, so se morali združiti z demokrati — proti v-sem drugim. Roka roko u-miva, obe pa obraz oblastnikov, ki so -sl prisvojili ime „država“, da lahko zamahnejo z „državnim“ udarcem proti vsem strankam, ki hočejo zastopati -svoja ra svojih voliileev načela v ureditvi države. Se krajše M lahko Pašič vse to povedal in še enostavnejši smisel vsega, kar je govoril,, bi bilo to-le: Kaj ne, dragi moji, mi radikali hočemo biti na vsak način država, vse je naše, mi smo vse, mi bi morah dajati „držav -no“ dobrote in udarce, ker pa pri tej nesrečni skupščini to ni bilo mogoče, smo si morali iz cele pisane družbe izbrati naj bližnjega za zaveznika in J,o so bili demokrati. V tem smislu je razlagaJ bajo Ni’ kola naprej. Lopo počasi in nazorno, kakor zna samo naš baja. Ce bi bili radikali v stanu, sestaviti svojo vlado, a i bilo seveda zelo lepo. Poslušalcem so se sline zbirale po ustih, ko so si predstavljali, kako hi sami radikalni ranil stri nastavljali -same radikalne einovnik.e, Vse misije in komisije, vse časti, in zaradte bi bile v radikalnih rokah. To M bilo lepo. A žal, da ni bilo mogoče, morali so deliti državotvornost in plen z demokrati, o kolika Skoda! — Pa kaj se hoče, sedaj je, kar je, Pašič ni kriv, krivi so tisti, ki so mu oskrbeli premalo mandatov. To še pa tudi ne da reči,: vsi prvaki so skupaj na kongresu, 'drug drugemu ne morejo očitati slabe agitacije, za-M se pa strnejo v tihi resignaciji: smola je pač smola. Oči jrn misli hitijo v bodočnost* u-lio srka mrmrajoče besede Pašličevih ust, ki dajejo take smernice: „Nič ne odločajte, nič ne rešujte, mi ki na tem delamo, bodemo vše to bolje zadeli. Zbirajte materijah vsak iz svojega sela, svojega okraja.^ ves nered,, korupcijo, upravne nedostatke, vse imejte lepo pripravljeno, da vržemo dar našnjim zaveznikom ob dobri priliki rta glavo.“ — Glavno pa je, naskočite volilce, kako, to je vaša stvar* nar berite do vpij mandatov, <^a bomo lahko sami na vladi, da bomo samo mi edini in edinstveni državotvoroi. čina se bo pa nanašala na tatvine in vlome, prevare, pretepe, alkoholizem in pr ostitucijo. Zapirali so se torej i o večm? ljudje siromašnih slojev n zapuščeni m ponižani od drugih, l.udje nizko kulture, hereditarno obremenjeni in — lačni, same žrtve socijalnih krivic.. Veliki lopovi, ki delajo direkt-! no ali indirektno iz bedne mase ma -; torija’ za preganjanje in zapore, pa \ hodijo nekaznovani okrog v vsem si -j j a,] e uglednih meščanov, j Ta policijski register pa še ni e-I dira. .V Zagrebu se je to prav dobr/o I pokazalo. Policija se ne briga samo i za iv n o varnost in red, temveč tudi I za politično naziranje državljanov. Po-j iierja vrši tudi službo v politične in-! tereso raznih oblastnikov in tako se česio zgodi, da ima državljan sapic zato z njo opravka, ker je ta ali oni strankai na oblastnem krmilu. Ko so v ZaObU objavili ta slävni polieüski register, so se nekateri, ki so bili povodom raznih shodov in drugih pra -vic ..svobodnega graefianstva“ zasledovani od nolicije, zanimali ter šil na polici-o, da najdejo svoje ime med 10 tisočimi. Iskaii so in iskali, po aha-betu, po mesecu, po dnevu, pa vse zaslon.;, bili so zaslišani, preiskani, ce-io zapi ti imena pa vendar niso našli v registru sv: spisku. Kaj se to pca-vi? — Odgovor je prav logičen in jasen ; policija ima (Iva registra, ali pa je dvojna policija. Eden del državljanov sedi v zaporu z imenom, drugi na — anonimno. Samodržci na vladi so si razven zaščite javnega miru ustvariti še posebno zaščito svoje politike in ker je ta drugi del poli čilske službe precej izvahreden m neobičajen, zato se vo- di o tem register tajno ali pa, kar je še enostavnejše — sploh ne. Naj bo, kakor koli! Pri sem tem lahko rečemo, da je n. pr. v Zagrebu vsaj vsaki deseti prebivalec presedel vsaj nekaj ur na „priönah“ policijskega zapora ali policijske zašSte, in v drugih mestih ne bo velike razlike. V 348 dneh zelo dobrih 10.000, to je povprečno 35 na dan in pri tem visokem procentu se prav komično sliši parola „svobodni državljan“! S tem se kaže in tudi sijajno proslavlja naša iavna varnost. Bolje bi bilo, da rečemo samo varnost, ker je na tisoče in tisoče „svobodnih“ državljanov sedelo pri vsem svojem mirnem nazfiranju o javnosti in pri vsej miroljubnosti, poštenosti, natančnosti, pravico- in resnicoljubnosti, taktu in še arugih vrlinah, ki so javnosti samov prid, samo zato, da bo pred njihovimi nazori in prepričanju „zaščitena“ politika tega‘ali onega oblastnika. Sicer pa, kaj govorimo o tem, kje (e Človek bolj na varnem, kot v zaporu? Tu ima vse: stanovanje, ležišče, mir pred vsem* zlasti pa pred politi -ko, ki je za javnost in posameznike lahko varna ali pa tudi nevarna. V. zaporu je tudi varen pred pravimi — škodljivci javnega redu, nikdo ga ne more oropati, žaliti itd., čo mu pa kdo slučajno razbije glavo ali ga samo prebatini, — je pač samo slučaj, m slučaji so povsod — tudi pri policiji In ker opravlja idanes policija tudi tajne, zaupne politične posle, lahko pričakujemo, da se bodo tudi registri nehali, samo da postane politična moč gotovih oblastnikov dovolj močno za -ščitena. Iz proračuna. Ovojna policija. Zadniič smo zabeležiti, da je za-rebšfca policija na 12. t. m. naštela ) tisoč aretacij v svojih črnih knji • ah V 348 dneh 10.000 aretacij! To i mulo! To znači, da je vsaki —12. .oščffn Zagreba okusil zapor in da je sak dvana-Rti doživel to ali ono na oticjji. Te izkušnje odpadejo na vsa-ega 12. zagrebškega meščana brez azbke s ola in starosti, Številke te-a registra so strašne in dajejo marka j za razmišTevan'e. Frece’šen del >ћ are;aeij ie izvršen gotovo tudi iz reveiike policijske vneme, velika ve- Dele proračuna smo že objavili — danes pa hočemo predočiti čitateljem, v koliko so narasti;! izdatki nekaterin ministrstev izza lanskega leta. Gospodje ministri vedo, kaj je draginja, zato so pa dvigniti svoje račune na na- j ravnost bajne svote. Pozabiti pa ne j smemo, da to,- kar pride v proračun, ; še ni vse, da se tudi brez računa m ororačuna in obračuna razsiplje z dr- ; kavnim premoženjem in da se razven visokih, v proračunih navedenih plač še marsikaj „zasluži.“ Evo, nekaj razlik od letos in la i ni! Ministrstvo zunanjih zadev troši j za zavoženo politiko svojih diploma« i lov in poslanikov 84,312,197 dinarjev, ! kar, znaša nekaj črez 25 milijonov dinarjev več kot lani, | Ministrstvo za agrarno reform» ra ! bi 55,514,979 dinarjev, kun je za 11 in ' pol milijonov dinarjev več kot lani. j Zunanje ministrstvo ima vedno več neuspehov na vesti, nekateri poslaniki v inozemstvu so se proslavili s — strašno korupcijo, večina diplomatskih poslov je končana, aparat tega mini -strstva bi se moral vsaj temeljito iz -čistiti, če že ne zmanjšati, a o tem ni ne duha ne sluha, samo stroški so še narastli za 25 milijonov. Ministrstvo za* agrarno reformo je delovalo, četudi ne dobro, pa vsaj gibalo se je, dokler so demokrati uporabljali agrar -no reformo kot svoje agitacijsko sredstvo, sedaj pa, ko jim to ni več treba ko so vse opustili, ko le ta „reforma'' samo na papirju, so poskočili stroški za 11 in pel milijonov. Ministrstvo za izjednačenje zakonov, to je za posebne formalnosti pri uvajanju centralizma, je novo in troši 907.540 dinarjev. Ministrstvo notranjih zadev rabi za politično administracijo 51,719.430 dinarjev in 345,340,887 kron, kar presega po Pribičevičevi vnemi za nasil-uo cent' alizacijo, po od dne\ a do dne-\a rastoči jati njegovih zaupnikov, o-vaduhov, cenzorjev in drugih pomočnikov lanske račune za nič manj in nič več kot 86 milijonov dinarjev ten 251 milijonov kron. Ministrstvo prosvete rabi 268 in pol, milijona dinarjev in 766 in pol milijona kron — to je za '200 milijonov dinarjev in 397 in pol milijona kron več kot lani. Ce rečemo, da je to za -sluga m potreba prosvetnega policaj -mirti st,ra Pribičeviča, je dovolj povedano. Samodržci rabijo denar in po -icajdemokracija ne pozna nobene — mene. Ministrstvo vere rabi 51 milijonov in pol dinarjev in 120 milijonov K — za 44 in pol milijona dinarjev in 96 miltionov kron več kot lani. Finančno ministrstvo stavlja v račun 509 in pol milijona dinarjev in 1 milijardo 279 in pol milijona kron, kar prekaša lanski račun za 103 in pol milijona dinarjev in 85 milijonov K. Druga ministrstva sledijo ob priliki, za sedaj pa vidimo že na tem — kam gre naše državno gospodarstvo. Železnica Sobota—-Ormož se mo -ra napraviti kot glavna proga — na vsak načjin. Ta načrt je* odobren in denar za zidanje železnice dovoljen Vsi pa vemo, da se železnica Sobota —Ormož ne da napraviti v enem le tu. Zdaj se dela že na trasiranju več kot pol leta. Trasiranje pa se je izvršilo šele od Ljutomera tlo Ormoža, razun malenkosti, torej na progi, kjer je že bilo delavcem na razpolago avstrijsko trasiranje, ki so ga morali radi glavne proge le nekoliko spremeniti Dela za zgradbo še niti razpisana niso. Ce pomislimo, da se dela leseni most pri Veržeju že nad eno leto in še vedno ni gotov, potem si lahko predstavljamo, kako dolgo se bode delal železni most Čez Muro za železnico. Prekmurje, zlasti goričansko, pa 'ima silno gospodarsko škodo vsled tega, ker ne gre železnica Sobota-Ho-doš, in ker nimajo zveze s svetom. Ti ljudje ne morejo čakati, da se dogoto-vi velepotezna železnica Sobdita—Ormož. Zate jim je nujno potrebno, 'da se zveže Sobota z Dolnjo Lendavo in začne poslovati železnica Sobota-Ho -doš, ki zdaj stoji, ker nima premoga, ker pride dovažanje premoga z vozovi predrago. Proga Sobota—Dolnja -Lendava je samo 30 km dolga in je od Madžarov že bila trasiraua. Materija! za zgradbo te železnice je na razpolago. Delo bo lahko, ker je sama ravnina brez vseh zaprek. Zato bo šlo delo hitro od rok. Vsak, ki želi Prekmurju dobro, mora poleg proge Sobota—Ormož podpirati tudi progo Sobota—Lendava. Nujno pa je tudi želeti, da se kmalu dogotovi most pri Veržeju. Strašna malomarnost se opaža pri tem delu. Da omenimo samo eno stvar: Les za most je bil kupljen na Esterhazyjevem veleposestvu s pogojem, da ga veleposestvo tudi pripelja na lice mesta. Cele jesen pa so Esterhazyjevi konji in voli orati, za les pa niso imeli časa — vsled česar je stalo tozadevno delo pri mostu celo jesen. Opaža se tudi, da je delo na prekmurski strani že veliko dalje, nego delo dovozne ceste na veržejski strani. Ali ni nikogar, ki bi se pobrigal za vzroke te malomarnosti, vsled katere ima Prekmurje -o- gromno škodo. Dr. M. J£w ni pregled. Prekmurske železnice. Že v dveh tistih sem čitai napačne vesti ö prekmurskih železnicah. Mogoče so se vrinile te napake tudi v druge tiste Zato nai bo povedano tem brezvestnim dopisnikom, ki se ne in-1 formirajo o stvareh, o katerih p.išejo, i in stvarem škodujejo, da je vse to ne-! resnično Železnica Murska Sobota— j Ljutomer—Ormož, o kateri pišejo o-menjeni dopisniki, da se bo opustila, se gradi oziroma irasira naprej, ln-že.ner Kavčič vodi iz Ljutomera to de- lo in je še seveda na svojem meslu . Dopisniki pravijo dalje, da so bo namesto železnice Sobota—Luvtomer— Or mož napravila železnica Sobota—Dolnja Lendava, katero pobijajo z vsemi mogočimi argumenti, ker želijo železnico Sobota—Ormož. Resnica pa je , da j & jugoslovanska delegacija raz -me itvene komisi e napram Ogrski 7$ htevala v Belgradu in Ljubljani poleg železnic© Sobota—Ormož tudi nujno železnico Sobota—Dolnla Lendava. KRALJEVINA SHS. P o g a j a n j a med r a d i k a 1-c i in demokrati, ki so se vršila,, dne 15. in 16. t. m. pod predsedstvom, predsednika narodne skupščine, dr. Ribarja, so privedla do končnega sporazuma. S tem je vladna kriza !o:- -malno rešena. Obe stranki, ki sta po-gazili vsa svoja programatična načela, sta si razdelili oblast in napravili konec komedije Notranje ministrstvo so sicer izvili Pri biče viču iz rok, pa* vsekakor bo to mesto zopet- zasedel —. demokrat. V svrho kontrole mu bodo pridelili radikalca-;,odtajnika, ki mo bo pozorno gledal skozi prste. Stično, „spremembo“ (pripravljajo tudi v ministrstvu za agrarno reformo,kjer bodo demokratski pcteiafjiik nadziral mini-stra-radikalca. Muslimanska ministre» ostaneta nadalje v kabinetu. Z eno-, stransko in ljudsko voljo omalovažu — jočo rešitvijo vladne krize sd je centralistična večina vsaj za par tednov podaljšala nit življenju. Naša. trditev* da se bodo radikali in demokrati zo -pet vsedli k vladni mizi, je bila torej točna Nova vlada — v času, ko pi -šemo te vrste, nam še sestava kabi -neta. u|i znana — bo zavlačevala pereče vprašanje volilnega zakona tako dolgo, dokler je splošna, kriza države * ne bo prisilila k razpustitvi sedanje skunščine in razpisu državnozborskih volitev. NEMCTXA. Rekonstrukcija WirtK-ovega kabineta se bo izvršna najbrže na ta način, da bo reparacija ski minister Rathenau zopet vstopil, v .vlndh- V poučenih krogih zatrjujejo da bo Rathenau te dni nasto.nl - s\ oje mesto. Finančno ministrstvo bo prev-zel glavni urednik lista „Vossische Zeitung“, Georg Bernhard., kateri je kot publicist in izredno talentiran finančni politik znan po vsej Nemču . Bernhard bi prevzel finančni poNfclj še le tedaj, ako bodo uspela januarska popamn j a za obnovo koaliere, RUMUNIJA. Kabinet generala A v a-r o s o je podal svojo demisijo, Kralj je demisijo sprejel in poveril sestavo novega kabineta, dosedanjemu ministru za zunanje zadeve. Take Joneseu., Ker se pa opira Ionescu na številno slabo parlamentarno skupino, bo poizkusil s sestavo delovne koalicije — katera bi rešila najnujnejše državne zadeve in razpisala okoli Novega leta volitve^ IRSKA. Irski p, la r 1 a m e n t, iakozva-ni Dail Eireann, se je v svrho ratifikacije angieško-irskega spora ima sestal dne 16. t. m. Da bi miroljubna stremljenja Ircev ojačila, je angleška vlada izpustila sinfajnovce, ki so bili doslej še v zaporih. Predsednik „Irske republike“, de Valera, razpolaga samo z ekstremisti, ki se protivijo temu sporazumu, Ratifikacija sporazu -ma in ustanovitev dominijona Irska ,, ki postane ravnopravni Član britanske države, je zasigurana. Irski škofje, katerih upliv na prebivalstvo je naravnost odločilen, so brezpogojno za ratifikacijo sporazuma. шттшбшаташшшжштмквтттшвшшћ Okrog vlade. Proti demokratsko radikalni ko -iupciji je nastopil v zakonodajnem odboru poslanoq Jugoslovanskega kluba dr. Janko Simrak. Po zakonu za pobijanje draginje je bilo od občinskih sodišč občutno kaznovanih veliko oseb. Bolj siromašni veriižniki in nav/ijaiei cen so plačali odmerjene jim denarne globe, verižniki na debelo milijone, ki ki imajo vse mogoče višje zveze, pa so se seveda pritožili do porodičarjev v Beograd, Demokrati in radikali bi radi sedaj anmestiraii fe glavne ve -rižnike. Poslanec Simrak se je odločno uprl tej korupcijski nameri, in je odobrila njegovo protikorupcijsko stališče samo opozicija; vladinovci pa so glasovali za zaščito in amnestijo mi -glasovali za zaščito in amnestijo milijonsko težkih verižnikov. Samostojni molčijo. Ko je bil v finančnem odboru zakonodajne skupščine govor o zmanjšanju števila oboroženega vojaštva in skrajšanju vojaške službe, je zastopnik samostojnih molčal ko grob. АЏ, se naši ljudje spominjajo, kaj so jim v tem oziru samostojni obljubljali prod volitvami? Mislim, da našei ljudstvo tega ne bo pozabilo, Slepa kura tudi včasih najde zrno. Zakonodajni odbor je sklenil na predlog poslanca dr. Gosarja novi stanovanjski zakon za celo državo. — Po tem novem stanovanjskem zakonu se morajo vsa bančna podjetja, zavarovalne družbe, industrijska ter trgov ska podjetja, ki so nastanjena v zasebnih hišah, iz teh izseliti tekom dven let in se preseliti v lastne zgradbe. Radi ravnokar omenjene naredbe so svojčas slovenski demokrati ostro napadali bivšega poverjenika dr. Go-sarja, ki je odredil v stanovanjskem oziru isto, za kar so sedaj glasovali v -Beogradu demokrati s svojim ministrom Kukovcem vred. Proti draginji so nastopili v zakonodajnem odboru naši poslanci in predlagal, da se moraio postaviti zdravila med one predmete, katerim se ne smejo podražiti cene nesorazmerno. Poleg ravnokar omenjenega zakonskega predloga je bil tudi odobren predlog naših poslancev,, 'da ne smo presegaitl čisti dobiček trgovcev 26.%;, ' „,. t Diego ubogih Lazarjev so prevzeli v sedanji krizi .Turki in samostojni. Radikali in demokrati se pulijo za ministrska korita, izkoriščajo sedanjo krizo s posvetovanji, da bi eden drugemu odščipnili kako važno ministre ko mestoj Pri tem radikalinoMiemokrat-skem pogonu za ministrska mesta se nikdo ne zmeni za Turke iu samostoj ne. Radika|no-demokratski vladino /oi 04 dobro zavedajo, da a) .Turki in sa- “ -----7~-ПГ-1ГЧ-----r ТП^^ТЈТТТТ-ПГГИ mostojm pokorna raja, ki bodo pokorno in hvaDežno sprejeli najneznatnejšo ministrsko drobtinico, ki bo milostno padla raz radikalno-demoкд-alteke mize v krilo Turkov in samostojnežev. Samostojni boj za staro kmetsko pravdo je ponižna čakanje Lazarja pred durmi radikalnih in, demokratskih bogatinov. Ako se pusti stranka enkrat kupiti, da hlapčuje vladinovoem, potem ostane za vedno politično suženj ska raja ala Samostojna. Naši finančniki. Dar g, Kumanudija. Policajdemo-kracija ima čudovito zmešane pojme. Svoje ljudi, zlasti pa svoje prvake, ki so sO prerili do državne oblasti, smatra za nekaka izvoljena in posvečena bitja. Pred kratkem je polic a j demokratska „Rijoč“ naštevala, kaj so vse dobrega storili demokrati za Zagreb ter dejala kar enostavno: „Kdo je dal Zagrebu dar od 4 milijonov kro.u? — Demokrat — finančni minister Kumanudi!“ — Vse kar je prav! — Kak dar? — Kaki so ti pojmi? — Finančni minister vendar opravlja z denarjem, katerega daje ves narod in s katerim se mora, zadostiti potrebam celega naroda. Minister še menda ne razpolaga z državnim denarjem kot s svojo imovino in še ne daje in odvzema po svoji milji volji. Ce se daje državno premoženje za to ali ono, potem se daje, ker je to potrebno in . ne zato, ker bi minister hotel deliti nekake darove. Menda še nismo tako, daleč, da bi ministri delili narodu miloščino ! Hvalevi*edno. Finančni odbor narodne skupščine se je začel zanimati za izdatke glede državnih avtomobilov pred vsem ministrskih,, ^Vprašanje slaboglasnih lmnhslrsklh. avtomobilov je baj precej gnojno in bi bilo hvalevredno delo, ako bi ga kdo enkrat temeljito preiskal in operiral. Preiskava in operacija ministrskih , 'avtomobilov bi bila v izdatno olajšavo davkoplačevalcem celotne kraljevine. Nepismeni trgovci. Kakor znano, se odmerja davek na poslovni promet po knjigah, katere morajo trgovci sami voditi o svojih dnevnih računih, Ta način davčne odmere, oziroma kou trola trgovskih knjig od strani davčne oblasti m zadela na velik odpor med srbskem trgovskim svetom. V, Beogradu so se vsi odborniki trgovske zveze izjavili proti ter povdarjali pretežno nepismenost med srbskim trgovskim svetom. Podpredsednik Stanojevič ie naravnost izjavil, da je ta način davkoplačevanja neizvedljiv — ker je 80 odstotkov srbskih trgovcev tako malo ali slabo pismenih, da niso sposobni vaditi trgovske knjige, kakor bi bilo treba. — To je prav čedno priznanje, še bolj čedno je pa to, da se vse ministrske uredbe ravnajo po želii beograjskih, oziroma srbskih' trgovcev in da prav nič ne škoduje , če so tudi v velikanski večini nesposobni za čiste račune, Ce zahtevajo to ali ono, vedno jim gre g. minister na roko. Pred kratkem smo čitali, da jim je hotel oskrbeti celo moratorij. Menda tudi radi nepismenosti, češ, kako naj plačajo, ko pa ne znajo voditi — svojih kirig! Pri prej označenih protestih proti načinu plačevanja poslovnega davka se je tudi naglašalo, naj se v Srbiji sestavijo odbori, ki bodo odmerjali njegovo visočino, to se pravi : pustite nas Srbe, ker nismo pis -meni da se radi davkov z našimi či-novniki sami dogovorimo, pri preča-nifi, ki so pismeni, pa naj le financar-jl stikajo po knjigah, — Kako naj se potem uprava izjednači! Mi ostanemo, kakor smo bili, nepismeni, druge tam „preko“ — pismene, naj se pa pograbi na pismen način. Iz poglavja državljanske svobode.!! Železna roka, upravnega organa. Narodni poslaneo dr, Janko Simrak KJugosl, klub) nam je s svojo interpelacijo na notranje ministrstvo ponudil žalostno sli^ kako daleč večkrat zabredejo glede nasilja naši upravni or gani. Dne 8. sept. 1921 so prišli v selo Kienovac, občina Hum ob Sotli, so’ dni okraj Pregrada in županija JVa» zaždin, trije orožniki. Pred dohodom v Klenovafj eq orožnika pijančevali na žegnanju v Taborskem, kjer so pazili na mir ter red, a so se hvalili pred seljaki, da bodo na večer nekomu v Klenov.cu polomili kosti. Večer so res prišli v selo Kienovac, kjer so navalili na kmetsko bajto Florjana Tepeža očeta 11 otrok. Njegov najstarejši sin Jakob, po duhu in telesu nesposoben, je vojni obvezanect. Zandarji' so ga prijeli, ali na prigovarjanje domačih, da ni on pravi, so ga zopet izpustili, Ko so pa žandarji 'vendarle dognali, da je on pravi, so se zopet podali k Tepežu, Oče je začel orožnikom dokazovati, da njegov sin ni za vojaka in da ga radi tega ni treba goniti v ječo. Jeden od žandarjev Je nato preklel staremu Tepežu mater, navalil nanj s puško in ga prebodel z bajonetom. Stari Florjan je čez nekoliko ča,_ sa_ izdahnil. Na vik žene in otrok: „Ljudi koljejo!“ se je zbralo celo selo, da vidi, kaj se je prav za prav rgodilo, Na to so orožniki pobegnili iz sela in se ustavili kacih 300 korakov zd vasjo. Od tamkaj so oddalt 16 strelov proti, selu in ubili čisto nedolžnega^ Jurja Tepeš in Katico Gorup. — Cela zadeva je prišla na to v preiska > vo, a jo je sodni upravitelj Galovič zasukal, ne proti žandarmom,-, ampak proti golorokim Seljakom, češ, da je bilo potrebno, z železno roko zatreti buno, ki bi se bila iz Klenovca razpasla po celem Zagorju. Cela zadeva nam kaže demokratski up žandarmeri-je pod Pribičevičevim vodstvom v luči skrajne surovosti.; Potujoča cenzura. . Pod cenzuro si predstavljamo stalne urade, kamor se prinašajo vse tiskovine in včasih .tudi pošta v pregled in pretres, da ne bi se v državi tiskalo ali pa v njo pošiljalo kaj „protidržavnega“. V, (teh u-radih za to določeni uradniki, stvari pregledajo in preberejo, potem jih pa izročijo svobodnemu prometu ali pa zaplenijo, če se jim to ali ono ne zdi v redu. Mislili bi si pri vsem tem, da so stvari, ki so prešle to preizkušnjo, popolnoma nedolžne, temu pa ni tako! Državna oblast je zelo nezaupljiva in zato je uvedla razven stalne cenzure Še potujočo, ki hodi peš, ki se vozi z vlakom in ki bo jutri brnela in brenčala najbrž še z zrakoplovom skozi zrak, da si nas še od zgoraj dobro o-gieda. S tako potujočo cenzuro se je seznani] neki gospod, vozeč se iz Ljubljane v Maribor, Mož si krati čas s čitanjem. En časopis ima v roki, druge s par knjigami vred pa poleg sebe in na svojih kolenih, ne nudi pa niti po svoji -zunanjosti, niti s čitanjem ah s čtivom kake posebne,-ali pa-celo vznemirjajoče in sumljive sliike, Naenkrat se pa pojavi možakar, prekorači vagon enkrat, dvakrat, pogleda našega potnika pravi presunlfivo enkrat, dvakrat, nazadnje, pa obstane pred njim ter reče: „Prosim, da si ogledam vaše liste!“ „Izvolite!“ — Mož gleda in obrača en list za drugim potniku se zdi to naposled čudno, zato pa vpraša, zakaj si vse ogleduje. Odgovor: „Veste, jaz sem od cenzure“ --„Tako!? Kaka cenzura?“ — „Od policije.“ — „A tako! Ali se lahko legitimirate ?“ — „O j,a, lahko! “----- „Hvala!“ — S tem je bila stvar končana, potujoča „cenzura“ se je odpravila v drugi oddelek voza, druge potnike in razne zavoje na policah je pustila, alfi- so ji samo črtajoči sumljivi, ali pa dela takozvane „Stichprobe“, vsekakor je pa to zanimivo, da svobodoljubju naših oblastnikov in svobodi naših državljanov, stalna, cenzura še daleč ne zadostuje. Beležke. Kako agitira Pribiičevičev brat Milan. Ljudje pravijo, da je Svetozarjev brat Milan izvanredno izvež-ban agitator. Evo, kako agitira ta bivši gospod podpolkovnik za svojo stranko. On roma od sela do sela in govori kmetom: „Bratje, sadite tobak, kuhajte žganje, sekajte šume«“ Seve, seljak pa na besedo tako velikega gospoda tudi uboga. Kmet posadi tobak, pridrvijo Svetozarjevi financarji,, posekajo duhan, seljaka pa globijo. — Seljak skuha žganje, pridejo zopet Svetozarjevi financarji, zaplenijo žganje, kmeta pa; še pošteno globijo, Seljatv poseka v šumi drevo,, ga prime logar 1 in zopet, kmeta globijo in zapre. A Milan nastopa, kot da bi v naši lepi domovini ne bilo niti logarjev, niti finanoarjev niti — žandarjsv , Izgleda. kakor daj je Milanov brat Svetozar dobro zabil vsem žarniarjem v glavo figuro svojega brata Miliana... Radi tega ga pa pustijo, da Dahko v miru na tak način agitira za stranka Značilen vzklik,. „Hrvatska Obrana“ piše: Radikalni poslanec gospod Aleksa Zujovič je nekoč rekel: da ja pripravljen se celo poturčiti, samo če bi se oslobodili tem potom policajde-mokratov! Sijajna informacija. „Siobodna .Tribuna“ št. 61 iznaša zanimiv pri -mer, kako vladni organi obveščajo javnost o važnih državnih poslih, „De-mokratija“ od srede prinaša to vesiti „Po poročilu lista „Times“ je spenjen trgovski ugovor med našo kraljevino in Nemčijo ter zadobi svojo moč po ratifikaciji obeh parlamentu.'.“ *-„Siobodna Tribuna“ 'je pa istega dne donesl? izvleček iz tega ugo/ira po rokopisu ki je bil že tudi par dni — star ter izvzet iz obširnega poročita ..Beniner Tagblatta“, ki pa dobiva taka poročila od svojega posebnega poročevalca iz — Beograda. Beogra ska „Demokracija“ kot glavni organ vladajoče stranke, pa izve in prinaš- to stvar, čele v sredo preko Lon u.ua s pozivom na „Times.“ Zares sijajna irJormacija!, Proti pameti in miru. Ko je dr. Stojanovič, Srbin iz Bosne, v svojem Članku o washingtonski konferenci zapisal, da je tudi za našo državo zelo koristno, če bo uspela splošna razorožitev in če dobimo na 'jugovzhodu Evrope trdno in miru posvečeno pozicij».. Te trezne besede so pa strašno razburile beograjske militariste, ki so začeli zmerjati to željo po miru z izdajstvom ter zapisati v »„Balkanu“ tudi sledeče: „Četudi se naposled moramo razoroži#, se bo vendar, prav lahko našla puška v roki Srbina-junaka in patrijota, ki bo sredi Sarajeva poteptal v zemljo take klevetnike svoje .domovine, Ce se ne najde, pa pljunemo na naše poštenje in obupamo nad našo bodočnostjo.“ Tako zvenčijo zaslep fjenci pred celim svetom, ki hrepeni in vzdihuje po miru, s sabljami ter merijo s puško na pamet in poštenje. „Hrvatsko vprašanje in odgovornost treznih Srbov “ V „Slobodni Tribuni“ je Milan Marjanovič obelodanil pod gornjim zaglavjem značilen članek, v katerem povdarja z ozirom na zmago Hrvatskega bloka sledeče: „2S zapiranjem oči ne boste odstranili hr-vaiškega vprašanja. Ta problem je . takšen, da ga ni mogoče reševati z razsekovanjem, kajti: kjerkoli vsekaš* vsekaš v živo felo celote,-; v panoge srbskega plemena samega,, ki živi daleč na zapadu. Zate je srbska fraza.! „Pa nek idu Hrvati kud im drago“ — 1;lažna, istotako slabo je upanje radikala M. Grbe, ki je na kongresu izjavil: „Ge bo Hrvatska postala nekaka Irska, naj si zapomni, da bodo Srbi v n'!e-; tvorili — Ulster!“ To je vse res, ni pa nikakšna pozitivna rešitev za Hrvate, niti za Srbe, niti za državo. Hrvatska se ne da izsekati iz države. Ona se ne more izolirati. Hr-valske ne morete spraviti z dnevnega reda z omalovaževanjem in porivan • mi glave v pesek. Nikdo. ni mogel te Hrvatske uveriti, da ne velja, ničesar, da ne rabi ničesar in cla mora biti — srečna, če sploh živi. Ta problem ja treba gledati z odprtimi očmi in z odprtim srcem ga moramo reševati, na pa s strastjo. Zagrebške volitve so pokazale, — tako sklepa Marianovič — da nimamo pred seboj navadnega političnega protivnika, pač pa nacijonal-no-psihično psihozo, ki vodi v propast* Osvestite se, vi najtreznejši med Sr-bijanci, in informirajte se, dokler ja še čas!“ Iskrena beseda. V „Zastavi“, novosadskem glasilu radikalne stranke, z dne 13, t. m, čitamo: „Ce bi bili naši srbski državniki pravi sinovi svojega naroda in kot taki imeli uvidev nost in popolno zavest, bi nikdar ne bili krenili s prave poti srbske drža* vne ideie, temveč bi stremili za u;e -dinjenjem vseh Srbov; iskali bi Mi kov ne samo z ruskimi in francoskimi polibki, marveč tudi z ostalimi, prav; posebno z Italijo, s katero bi se bili prav lahko in hitro sporazumeli, ker: smo imeli povoljnih prilik za pogodba in tudi pogodbenih predmetov dovolj n c, razpolago. — Srbski narod nikdar? ni gojil drugih idej, razen srbske, nikdar mu ni padlo na um, ogrevati se za tuje ideje (n. pn. jugoslovansko misel) in odrekati se svojih historičnih pravic Srbska politika je krenila : prave poti srbske državne misli m se namamila z nekim trojstvom in ni videla, da se s tem uničuje srbska ideja po receptu bivše avstrijske politike, katere najzvestejši izvršitelji so bili) in so še danes politični Hrvati, pohr-vačem Nemci m drugi. Čeprav so srbski politiki dobro vedeli za razpoloženje teh političnih Hrvatov, so jim venclar nasedli. Znano bi jim moralo bills cta je Avstrija cela stoletja' ogrevala Ki sejala mržnjo proti nam in da so nas Hrvati sovražili bolj nego — Madžari s katerimi smo stali vsaj v aodkritem sovraštvu. Avstrija bi Jim nikdar ne bila dala pravic, ako bi ji ne bilo nič na tem, da se uniči in zaduši Srbijance.“ — Te besede so značilne. Iz njih je jasno razvidno, da so Čokorilovei mislili vedno le na ujediu-jenje Srbov in da so bili celo pripravljeni, pogajati se z Italijo, vsekakor -pa na račun „političnih Hrvatov“ in polt»* ačenih Nemcev. To si je potreba dobro zapomniti. Sedaj se nam še le st Ta, zakaj smo izgubili Reko in T , i-moi jß . . . Dnevne novice. Dulnmiiška vest* Kn. šk, duhovnim svetovalcem je imenovan mnogo’ ■čast. g. dekan Anton Podvinski v Zavrču. Čestitamo! Dnh. svetovalcem je imenovan tudi 6. g. župnik iz Brezna Miroslav Volčič Caslitamo! Ujedlnjeiia Slovenija s sedežem v Mariboru! (Prepir med Karantanci m Panonci.) Baš smo pričakovali, da bo kdo zastopal tudi ujedinjeno Slo -venilo s sedežem v Mariboru, ne v Ljubljani, ker je Maribor bolj zdra j vo, bolj lepo in materijelno bolj kul -turno in napredno mesto kot Ljubljana, „dolga vas.“ In kdo je „iznesel“, da govorimo jugosiiovenski, to idejo? Nihče 'drugi kot g. dr. Radoslav Pi-puš. Iz Savla je postal Pavel. Včeraj 36 še preganjal ujedinjeno Slovenijo , danes jo hvali v nedeljskem „Taboru“ dne 18. t. m. Priznava svoje izpr.eo -črnjenje šele bolj sramežljivo, rekoč: „Oe bi bilo dopustno in sploh mogoče celo slovensko ozemlje združiti v eno pokrajino, tedaj bi moral sedež pokrajinske uprave biti na vsak način Maribor, ne pa Ljubljana.“ Dr. Pipušu. to še „ni dopustno“ in „ni mogoče“ le samo kot juristu, ker so Pašičevi demokrati z denarjem, ki so ga dali — Turkom, sklenili razdeljeno Slovenijo. Rri prihodnjih' volitvah pa izginejo Pašičevi demokrati v neznatno manjšino in takrat bo marsikaj zopet „dopustno" in „mogoče “ Zdaj imamo torej tri ujedinjene Slovenije: ujedinjeno Slovenijo s sedežem v Ljubljani; kakor jo želi večina slovenskega ljudstva, ujedinjena Slovenija, kakor jo želi g. d. Novačan v „Naši vasi1, s sedežem v Celju, in ujedinjeno Slovenijo s sedežem v Mariboru, kakor si jo misli dr. Pipuš in gofovo tudi gospod Weixl, ker bi še potem prodal veliko več papirja. Razcefrano Slovenilo turških begov želijo le demokratski klečeplazci. NaSI poslanci za one,, ki so priza odboru je predložil naš Jugoslovanski klub predlog, da mora država osno-deh po slabi Mini. V zakonodajnem vati v glede prehrane pasivnih krajih državne prodajainico za čas, nerodovitnega leta. Predlog naših poslancev je bil sprejet. Zopet ena pametna. Finančni odbor se je ukvarjal z načrtom, naj Se pri nas zmanjša število državnih; u-radnikov do koncem avgusta 1922 za 82.000 oseb, Ako bodo res to učinili, potem bo lahko tudi res potrebno u-radništvo boljše plačano. Najbržj pa bo zopet ostalo pri že povišanem številu uradništva in pri vedno enako nezadostnih plačah! Ameriški slovenski delavci in Et-bin Kristan, Slovenski delavec Zupančič (Amerika) piše v „Sedanjosti“ sledeče: „Ce vidite kjerkoli gospoda Et-bina Kristana, vprašajte ga, kje je naših 60.000 dolarjev, ki smo jih bili zbrali za primorske Slovence. Etbin Kristan nam je zagotavljal, da bo postal član mirovne konference in da bo imel up livno besedo. Za naše dolarje ■ e kupil v Ljubljani — tiskarno. Sedaj nam pa pravi, da smo delničarji njegove tiskarne. Etbin Kristah je ničil socijalistično giban'e med arao -riškimi Slovenci in prepričani smo, da se bo to zgodilo tudi doma.“ Občni zbor SKSZ za Štajersko se vrši 6. januarja na praznik Sv. Treh Kraljev v Ptuju. Vsako društvo naj pošlje na občni zbor vsaj enega delegata* Redovnice: potrjene za učiteljice. Po poročilu iz Beograda je ministrstvo prosvete vendar' enkrat podpisalo ukaz o nameščenju redovnic za učiteljice v Somborju, Bečkereku in Novem Sadu. Zemljoradniki so si izvolili predsedstvo, Predsednikomj zemljoradmške stranke je izvoljen poslanec Dako Savljanin, podpredsednikom Milan Ga vri Jovič, tajnikom Milan Komadi-nič in Fedor Nikič, blagajnikom pa dr, Vlajinac,- Vsi stari invalidski dokumenti zgubijo 1. januarja 1922 veljavo in veljajo od tega dne samo od nadpre-gledne komisije izpostavljjenat invalidna izkazila. Iz Ptuja. Proračun — obračun. V listih beremo, da ste imeli v seji mariborskega občinskega sveta že proračunsko debato. To je po treh letih gotovo napredek, V Ptuju proračunske debate v občinski seji menda še ne bomo tako kmalu dočakali Kaj pa je v Ptuju s obračunom preteklih let? Tega si pred vsem želijo Ptujčani! Zaveso, ki zastira ptujsko mestno gospodarstvo , je malo odkril v šfev, 43 „Ptujskega lista“ F. Vajda, ki je resigniral na čast občinskega odbornika. Občinske doklade so baje tako majhne, da ko -maj kri i e j o stroške mestnega šolstva, mestna podjetja ne morejo vzdrževati mestnih uslužbencev, cest, javne razsvetljave in drugih potreb, To je gotovo žalostna slika ptujskega mestnega gospodarstva. In zato je zahteva Ptujčanov po obračunu upravičena Dajte račun od svojega hiševanja — to zahtevati, smo kot „svobodni“ cir ■ žavljani in davkoplačevalci upravičeni Kuga, „Ptujski list“ krega v eni izmed zadnjih številk fante od Sv . Marka niže Ptuja, ker se niso udeležili zgodovinskega predavanja o ku -gi, ki ga je priredilo ptujsko muzej -nko društvo v šoli Vprašali smo fante, zakai so tako neposlušni, pa so nam odgovorili:: „Imamo dve kugi. Tisto, ki je nekoč razsajala po Ptujskem polju in kateri je podleglo veliko ljudi, in pa sedanjo kugo, krive nauke , ki prihajajo potom slabega časopisja, sodnijskih razprav itd, iz mesta. Da moderni kugi ne podležemo, smo šii rajši k orlovskemu predavanju. Ce bo pa muzejsko društvo priredilo predavanje na tak dan, ko ne bomo imeli svojega predavanja, bomo pa tudi mi prišli poslušat.“ Cenilna komisija za ptujsko mesto je sestavljena tako: Predsednik finančni tajnik Hinko Perne, namestnik Davorin Sorrnan, davčni nadupravi -lelj. Izvoljeni člani so pa: АГ. Brecelj, posestnik in kavarnar, Franc Lenart, trgovec, Ignac Zelenko, načelnik čevljarsko zadruge. Od oblasti imenovani: dr.. Fr, Jurtela, odvetnik, Blaž Pihler, krojaški mojster, Janez Rigel-Jjauer, trgovec. Izvoljeni namestniki: Fran Lenarčič, železniški uradnik, F. Mohorič, posestnik in gostilničar, dr. Franjo Šalamun, odvetnik. Od oblasti imenovani namestniki: Alojzij Brenčič. figovec, Kajetan Murko, trgovec in L-udevit Sagadin, tajnik okrajne -ga zastopa. Prodaja nove vojašnice. Država je kupila novo vojašnico od ptujskega mesta za 7% milijonov kron. Mesto hoče s tem denarjem zamašiti svoj velik 'deficit. Predavanje, o Dioklecijanovi palači, ki ga je priredilo Muzejsko dru’; štvo v Ptuju dne 10. t. m. v mestnem gledališču,, je bilo prav dobro obiskano Prostori v gledališču so bili; razprodani. Predavatelj je podal najprej zgodovinski uvod o Dioklecijanu, nato orisali zgodovino palače in končno pojasnjeval okoli 60 skloptičiiili slik, tičoSčih se palače, Spilita in Sotina (stare rimske Salone). Dr, M* Abra-mič je veščak na polju arheologije in se večkrat mudi v Ptuju, kjer je sodeloval pri izkopavanju rimjskih starin, Zato upamo, da nas bo še večkrat posetil in peljal y stari! rimski svet. — Kakor izvemo, ima Muzejsko društvo za zimo pripravljenih še Več predavanj, med drugimi predavanje o staro-grški plastiki s skioptičnimi slikami, v starokrščanskih bazilikah, dr. Travner pa bo nadaljeval svojo zgodovino mesta Ptuja, Tudi na mestu starega Peiovia mora biti zakopana stara' krščanska cerkev. Želimo Muzejskemu društvu, da bi ji prišli na sled in jo izkopalo. Iz Maribora. Kaj še ni dovolj? Za. „Taborom“ je prišla tudi „Jugoslavija“ z gonjo proti g. Grebencu! Devet mescev, je Čakal mož, da vojaške oblasti izčištijo njegovo zadevo, pa se nič ni zganilo? in še dolgo potem je bilo vse tiho, šele sedaj, ko je neki osebi radi stanovanja na poti, se kriči in vpije, da je vojni zločinec. Ali se vam to ne zdi čudno, ali nočete dati človeku miru» dokler se njegova stvar pred sodnijo ne reši? Ali ste povprašali pri kakem poštenem človeku, ki ga že dolgo časa od bližje pozna, ali se sploh zavedate, da je danes prav lahko obdolžiti človeka, zlasti če je moral služiti vojni upravi, ki je vsaka kruta, ali veste, da živimo v dobi, ko služijo taka očitanja v politične in osebne špekulativne. svrhe ? — Od „Jugoslavije“, ki je videla to v gonji zoper g. Peska, smo pričakovali v tem oziru več razumevanja. Nekdanjeßa ministra dr, Hrasaico so obdolžili, da je obešal Srbe, mož je pa poznat politično ozračje ter znal tudi nastopiti, dokler se mu je poljubilo igrati politično ulogo. Ko se je odstranil, je bil mir. Ali si naj tudi g. Grebenc kupi mir s stanovanjem? Sicer pa on je mož, naj poizkusi) tudi take boje, naj se brani. Saj imamo vendar sodnijo, kjer gostilniške zarote in sanovanjski interesi ne smejo igrati nobene uloge. „Jugoslavija“ obira tudi g. Cvirna podpolkovnika v pokoju, češ,, da je moral v pokoj radi starih grehov. — Spominjamo se, da je baš ta list začetkom leta 1919 napadel tega gospoda, da poprej ni bil narodnjak. Koliko iz njegovih vrst jih je pa bilo? — Tedaj je bil čas, da se pride takemu očitanju do dna, da se mož spokori, če je potrebno* To se ni storilo. Veliki narodni grešniki — g. Cvirn je proti njim svetnik — so po dobri politični strugi priplavali do moči, narodnostno „čiščenje“ je zaspalo, vsem, ki so imeli moč, se je klanjalo od vseh strani. Tudi g. Cvirn je bil v največji časti ravno pri teh, ki ga blatijo sedaj, ko se mu je zgodila kri vica, kakor mnogim drugim, starejšim častnikom, ki so služili nekdaj v, Avstriji. — Toliko bij pa že lahko poznali. današnjo politično situacijo, da bi vedeli, da „bela“ in „črna“ roka v vojski odriva „prečanske“ olicirje brez vseh starih grehov, — Ne bodite naivni in ne mislite na čiščenje v ci’ vilu, Čiščenja sploh ne bo, doklier bodo samodržci — državotvorni. Tisti, ki je z njimi, nosi lahko še tako. težko butaro vsakovrstnih grehov. Naznanjam tem potom, da tožim „Tabor“ in pisca. — Milan Grebenc. O sestanku članov Društva hišnih posestnikov 14, t, m, v dvorani restavracije „Maribor“ bomo v nekaj dneh natančno poročali. Clane Društva hišnih posestnikov opozarjamo, da si naročijo v pravem času strokovni list „Naš Dom“, za leto 1922 v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 8, kjer se dobi tudi ena številka na ogled. Dijaška kuhinja v Mariboru ima letos izvanredno veliko število dijakov na opoldanski hrani, Radi velikanske draginje so stroški silno narasli. Priporočamo se torej slavnemu občinst -vu za obilno podporo. Ostanite nam zvesti prijatelji in dobrotniki! Obra čarno se s posebnim zaupanjem cio de- Gladiatorji. Erva knjiga. — Bros« (50. nadaljevanje.* ,No —! Ne bil bi mi kos’, se je branil Spadon, „da sem imel proste rok« J — Steer pa je bil velik in straŠ-mo močen! — ,To morem primati!“ „Britanci so najboljši moški; kar jih imamo v cesarstvu!“ je rekel Li-cinij in si mislil pri tem v svojem srcu, da so britanska dekleta najlepša. „Njihove ostrige so boljše nego naše!“ je dejal cezar z licem strokovnjaškega, nepristranskega presojevalcu „Glede ostrig — naj bo! Nikakor pa no glede moških! “ je rekel Placid, da o? 'postavil svoj narodni in domo vinski ponos v lepšo luč pri poslušav-©ih „R ml j an je po svoji naravi zavorni.-alee sveta. — Britanci niso kos na-šin ljudem v areni! “ .Vs* gostje so glasno pritrjevali. Da niso tega storili, težko bi se bil iiioinij se nadalje spuščal M razgovor. Njihova hvala pa ga je zbodla, in četudi se je nekoliko sramoval, da se tako zelo razvnema, se je vendar prav Mvattno fotfl predmeta. „Imam Britanca doma“, je rekel, „ki je močnejši in pogumnejši ko vsakdo drug v Rimu!“ „Ti misliš na tistega dolgonogega mladiča s slamnalponumemmi lasmi ?“ je vprašal Placid prezirljivo. „Videi sem ga. Fanfa bi ga imenoval, ne pa moža! “ Licmija so razdražile te zaničljive besede Placidova druščina mu je bila vobče zoprna, on in tribun sta bila dve nasprotujoči si naravi in taka dva človeka prej ali pozneje trčita .drug ob drugega. Nevoimo je odgovoril: „Postavim ga v boj zoper, kogar -koli hočeš, v teku, skoku, rokoborbi, metanju diskusa in plavanju —.“ „Otročarije!“ jo dejal tribun s hladno prezirnostjo. „Jaz pravim, da ti ljudje niso za nič, bodisi da jim manjka poguma ali izurjenosti, ali pa obojega — Nič si bolj ne želim, ko da bi mogel sam nastopiti zoper nje -ga v areni, — seve, ako cezar dovoli Dvorljivo se je priklonil svojemu cesarskemu gospodu, ko je brez vsa -kršnega zanimanja za njun pogovor, gledal zdaj enega, zdaj drugega* 3 Kakor mnogi njegovi iplememtaški sovrstniki v Rimu, je bil tudi tribun Julij Placid izšolan in izvežban v vseh borbah amfiteatra. Večkrat je že tudi nastopil v areni pred občinstvom z vsem mogočim gladiatorskim orožjem. Najbolj izurjen pa je bil v borbi z mrežo in trizobom. Ta vrsta dvobo;a je bila zelo priljubljena pri rimskem ljudstvu. Reti-arij, mrežar, je nosil veliko, močno mrežo preko ramen, vsak trenutek pripravljen, da jo vrže črez nasprotnika in ga vanjo zamota, v rokah pa je držali našim vilam podoben trikoničast arog, ki je z njim skozi mrežo zabodel premaganega nasprotnika. Drugega orožja ni smel imeti. Secutor, zasledova.ec, je nosil kratek meč, čelako in podolgovat ščit. Na prvi pogled se je zdelo, da ima secutor mnogo bol'še orožje nego njegov nasprotnik. Toda mreža v rokah izurjenega retiarija je bila tako ne -varno orožje, da je secutor navadno uodlegel. Zamotan v pogubne zanke . si ni mogel več pomagati in gledalci so mu redkokedaj prizanesli. Veliko gibčnost "in brze noge pa je moral imeti retiarij, kajti če je njegova mreža zgrešila svoj cilj, je bil edinole beg njegova rešitev pred se-cutorjevim mečem in v brzem teku si jo moral pripravili mrežo za nov napad. Ce pa ga je secutor došel, je bil .zgubljen —. Placid je bil izredno gibčen in nagel v svojih kretnjah. Njegovo oko iö bilo bistro in mirno in njegova mre --ža je le redko zgrešila nasprotnika. To orožje mu je bilo posebno priljubljeno. Morebiti je njegovemu krvoločnemu značaju dajal poseben užitek pogled na premaganega gasprotnika» ležečega v pesku in zamotanega v pogubno mrežo. Stati v areni pred sfo-tisočglavo množico, s skrbno zloženo in nagubano mrežo na ramenu in ostrim trizobom v roki — to je bil za Placida višek zabave in užitka. In Licinij je slepo Šel v nastav -Ijeno past —. „Celo provineijo bi stavil na Es -ko“, je rekel, „zoper vsakogar, seve izvzemš*. izvežbanega gladiatorja, in mislim, da tudi temu bi bil kos — pc* onem mesecu dobre vaje.“ „Torej sprejmeš mojo ponudbo?14 je reke* Placid z navidezno malomarnostjo, ki je pod njo komaj skrival —. svojo napeto razburjenost. (Dalje prihodnjič.) j • -мм«м&>мђ<вки •— “вагшћ zavodov in drnStev, da se u--^ri svojih občnih zborih in računski n fcklepih zdaj ob božičnih praznikih — opominjajo! Vsak đar se z veliko hva-iežnosvo sprejme. — Odbor. Pejasrüg glede razmer m ш§гШог-s -mm Riesnaii trsu. Odkar je dovoljeno svobodno •.izvažanje živine in mesa v inozemstvo, naraščajo neprestano oene po živinskih sejmih naše države.. Po zadnjih uradnih tržnih, poročilih se je (plačevalo za rejene vole že po 20—24 kron žive teže. To Je po taki ceni, ki je v primeri s tukajšnjimi prodajnimi (najvišjimi) cenami zelo visoka, kajti (po tej ceni bi stal kilogram govejega me &a okoli 40 K. Ra:zven tega je pa še opomniti, da uradno označene cene na živinskih sejmih so prej prenizko nego previsoko označene. Kajti že večkrat se je opažalo, da so Italijani, vsied njihove dobre valute plaöevaSi že mnogo večje cene. Posebno na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru je bilo videti mnogo kupcev za izvažanje Ti so kupovali od vseh strani prignano bsago tabor ekoč nav skok. A to še ni bilo dovolj. Po svojih upravnikih so dali zapreti vse ceste J po katerih se priganja ži ina in vsa živina, ki je bila prignana na sejm, prodana je bila že tom opravuikom po tako visoki ce- ni, po kateri so jo le oni mogli plačevati. Izvozuičarji so se dosedaj zadovoljevali le z rejeno živino, (To pot pa je bilo drugače. Vse, kar je bilo le deloma dobro blago, so ga pokupili in to samo zato, da so ga spravilti čez mojo. Pa ne samo na sejmu se cene na ta način privijajo kvišku, temveč hodi Gela armada takih že ozna-I čenih opravnikov aii agentov po kme’ 'tih od hiše do hiše obeta in potem plačuje, kar se zahteva. Vsied ten o-kolšcm so prišli posebno domači, mesarji, ki pridejo zaradi, zavarovanja potrebnega mesa tukaj v poštev, v jako kočljiv položaj. Oni niso mogli tekmovati z izvozuičarji., ter ' so se morali odreči kupovanju živine. Vse boljše blago pokupijo agenti in izvoz-ničarjj. Zdaj pa, ko hočejo pokupova-ti inozemci (osobito Italijani) in tukajšnji kapitalisti, .katere mika. masten dobiček, le najboljše blago, se je j resno bati, da ostane Maribor in oko’ j lica v krotkem času brez mesa, ako j ‘se.ne bo skrbelo za to, da se ta resna 1 nevarnost čtmprej -ne prepreči. Kati domači mesarji, ne morejo več tekmovati z kapitalisti in so (prisiljeni, o-puščati obrt. Dve poti ste, po katerih bi ss dalo pmti do dobrega in ugodnega izhoda. Ali- se. naj prepove izvoz y i o-z-emstvo in na ta način naj se prepreči razprodaja našega blaga po vsaki ceni ali pa naj- se dvignejo maksimalne cene za meso tako, da se bo moglo tekmovati z inozemci. Ravno tako je tudi glede telečjega in svinjskega mesa. Gospodinje dobro vedo, da v zadnjem Času ni bilo dobiti ne telečjega ne svinjskega mesa. Vzrok temu je čisto navaden.' V Ljubljani iz Zagrebu se je telečje in, svinj1 sko meso smelo prodajati po mnogo višji ceni — 30—40 K — kakor v Mariboru in ravno zato je bilo tamošnjim. mesarjem mogoče plačevati po mnogo višjih cenah. Tukajšni mesarji pa dobivajo teleta in prešiče največ od do-bavljaJcev iz Ijutomers- ga' okraja in Prekmurja, Iz tukajšnja bližnje okolice dobivajo le kaj malega za svojo potrebo, Dobavi]ači pa dajejo svojo blago le tistemu, ki jim nudi največ, kar jo samo ob sebi umevno. Poprej so clobavijači prignali vsaki teden približno po 200 telet in pregičev v naše mesto, odkar so pa za meso vpeljane nizke maksimalne cene — torej 'približno od srede letošnjega poletja jih ni bilo več. Sli so v Ljubljano in Za’ greh, ker so bolje prodali in le izvedenec lahko presodi, kako bo težko šlo, da se jih pridobi zopet za tukajšnji trg. Težko se bo vse to zopet u-redilo Najbolje bo, da stopi Maribor v dogovor z ljubljanskim in zagrebškim magistratom ter da se s tem doseže primerne naj višje cene, ali pa, da so v Mariboru najvišje cene primerno zvišajo. Pred vsem pa se je bati — in to se opetovano povdarja — da se bo z govejim mesom ravno tako zgodile, kakor je bilo s telečjim, ih svinjskim mesom. Končno še opozarja Zadruga; mesarjev, da bi prodajala meso fon cenejše, tem rajše, to pa za (o, da M se tem več prodalo in nima nikakor namena zahtevati nepristojnih cen. Toda- zadruga fe prisiljena zahtevati primerne cene vsied obstoječih razmer. Zadruga si prizadeva s tem pojasnilom doseči dvoje: ha eni strani obvestiti občinstvo o tem položaju, na drugi strani pa opozoriti tozadevne oblasti na. pretečo nevarnost pomanjkanja mesa. Načelstvo zadruge mesarjev v Mariboru. * Za dopise, objavljene pod gornjim naslovom, odgovarja uredništvo le v toliko, kolikor'določa zakon, »S’raža« stane za leto 1922: celoletno 35 din. ali 140 K, polletno 18 din-ali 72 K, četrtletno 9 din. ali 36 K in mesečno 3 din. ali 12 K. Za vse kraje izven Jugoslavije zaradi poštnine mesečno 2-50 din. ali 10 K več, torej celoletno 65 din. ali 260 K, polletno 33 din. ali 132 K, četrtletno 17 din. ali 68 K. Na* ročnina se plačuje nap)ej. — Uprav-ništvo. Agitirajte la katoliške časopisi! i - ■s Trgovina 9-1o 634 s p emajlirane, porcelanaste, steklene in Ешн1шшш(ш(ш1шшншт11ш!(јпжштштш(ш№тт1№1ш|шш1пшшши. . mn)s*e oosode iz vlitega železa “2 »o I» (lil l H 1 H 1 I Ml o-o se priporoča cenj. občinstvu o-o ST ШНттМЖШМ1ЖШ1Ж(ЖШШШ1ШЖШШ(ШШШНЖЖНШ