UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIšTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Sožitje z drugoverci Nov val destalinizacije v ZSSR
Leto XVI. - Štev. 7 (780)	Gorica	-	četrtek	13.	februarja	1964	-	Trst	Posamezna	številka	L	40
Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in abbon. postale - I Grappo
V	zadnjih letih se prav pogosto sliši beseda »sožitje«, beseda, ki nam je bila prejšnje čase skoroda neznana. S to besedo izražamo željo, naj bi ljudje, naj bi narodi mirno skupaj živeli, neglede na to, da so različni po jeziku, po državljanstvu in politični usmerjenosti, različni po veroizpovedi. Veliki državni možje imajo na mednarodnih konferencah, če že ne polna srca, vsaj polna usta mirnega sožitja in vsaka nova vlada ima kot glavno točko svoje zunanje politike mirno sožitje s sosedi in z drugimi državami sploh.
Kar pa nas katolike bolj zanima, je to, da tudi Cerkev, vsaj dozdevno, popušča svoje nekdaj tako strogo stališče do drugovercev in je bolj za mirno sožitje z nekdanjimi krivoverci in razkolniki, ki so zdaj postali naši ločeni bratje. Še več, te ločene brate vabi Cerkev kot opazovavce na koncil, ima zanje posebno tajništvo, ki študira možnost zedinjenja, in še celo papež sam si podaja roke z najvišjim predstavnikom vzhodnih ločenih kristjanov. To so pojavi sožitja, na kakršne ni pred petdesetimi leti gotovo nihče mislil.
A prav ti pojavi vzbujajo pri nekaterih zaskrbljenost, ali se ni morda Cerkev izneverila svojemu nekdanjemu nauku o edino zveličavni katoliški veri in se vdala bolj liberalnemu gledanju na to načelno versko vprašanje. Letos je prav sto let, odkar je Pij IX. v svojem Silabu (v izkazu tedanjih krivih naukov) obsodil in zavrgel tiste, ki so učili, kako je vsakemu čioveku prosto, da se poprime in drži tiste vere, ki jo po svojem razumu spoznava za pravo. Prav tako je obsodil tiste, ki so menili, da lahko dobe ljudje v vsaki veri pot do večne blaženosti in da se morda zveličajo vsi tisti, ki niso v pravi Kristusovi Cerkvi.
če primerjamo sedanje stališče cerkvenih predstojnikov do drugovercev s strogim naukom Pija IX., se zdi, da je Cerkev celo v verskem nauku popustila. Da, zdi se tako, pa se samo zdi; v resnici pa se verski nauk ni prav nič spremenil. Izkaz Pija IX. je naperjen proti liberalnim naukom tistega časa, da je človek v verskem pogledu čisto svojepraven, da ne potrebuje katoliške Cerkve, ker da so vse vere enako dobre. Proti takim zablodam je bilo seveda treba precizirati, da ni človek v verskih rečeh povsem prost in da se ne more zveličati, če je po lastni krivdi izven katoliške Cerkve ter se trdovratno ustavlja resnici. Saj če bi bile vse vere enako dobre, bi morali reči, da je naredil Sin božji nepotrebno in nespametno potezo, ko je tri leta pridigoval, na križu umrl in Cerkev ustanovil kot steber in temelj resnice (1 Tim 3, 15). če bi bile vse vere enako dobre, ne bi bil Pavel zagrmel tako zavestno, da tudi če bi angel iz nebes oznanjal drugačen nauk kakor so ga oznanjali apostoli, bodi zavržen (Gal 1,8).
Ne, verski nauk se ni prav nič spremenil ter smo danes prav tako strogi kakor Pij IX., kakor Pavel in kakor Kristus sam, ki je zagrozil, da kdor ne be veroval, to je, kdor bo prostovoljno njegovo vero zavrgel, bo pogubljen (Mk 16, 16).
Ta strogost, ta nepopustljivost katoliške Cerkve v verskih resnicah je pravzaprav glavna ovira združenja ločenih kristjanov z nami. Ko bi šlo samo za disciplinarne zadeve, bi se lahko pobotali; malo popusti ta, malo oni, pa smo skupaj. Razlike v koledarju, razlike v liturgičnem jeziku in mašnem obredu ter neštete slične razlike ne bodo ovirale zedinjenja, še niti Vprašanje celibata oziroma zakonskega stanu duhovnikov ne bo resna ovira. Kar »»as bistveno loči in je glavna težava na Poti k zedinjenju ločenih kristjanov, to je razlika v verskih resnicah. Ta razlika je seveda večja pri protestantih, ki vse drugače gledajo na bistvo odrešenja, na greh in milost, na zakramente, na duhov-»ištvo in daritev. Vendar ne smemo pozabiti, da nas od pravoslavnih loči nauk o Prvenstvu papeža, kar ni disciplinama Zadeva, ampak verska resnica, v kateri katoliška Cerkev ne more popustiti.
lorej ne protestantom ne pravoslavnim
ne moremo katoliki dati nobene koncesije v verskih resnicah, ne moremo se z njimi nikdar pobotati. »Dogmatičnega sožitja« ni. Treba, da pridejo oni k nam in sprejmejo katoliški verski nauk v celoti. Ali je to lahka reč? Ali je lahko priznati: v zmoti smo bili, zmoto smo učili in skozi stoletja zagovarjali? Ne, to ni lahko, ampak skrajno težavno. Morejo sicer mešane komisije strokovnjakov zedinjenje nekoliko pripraviti, vendar prepad, ki nas loči v verskih resnicah, more premostiti samo vsemogočni in usmiljeni Bog, ki ga hočemo za to ponižno prositi.
V	pogledu verskega nauka se torej Cerkev ni spremenila, pač pa se je spremenilo naše obnašanje do drugovercev in je danes boljše kot za časa Pija IX. in v prejšnjih stoletjih. Danes smo vsi katoliki edini v tem, da zavračamo sleherno vsiljevanje resnice, da priznavamo vsem državljanom, brez razlike veroizpoveda-nja, popolnoma enake civilne in državljanske pravice ter da smo zelo širokosrčni, tolerantni ali prizanesljivi do ljudi različnih veroizpovedi. Tu smo se torej spet poprijeli starega pravila iz Avguštinovih časov, da je treba ubiti zmote, prizanesti pa ljudem, ki so v zmoti.
če pa dalje iščemo, kaj je pravi razlog te naše prizanesljivosti ali tolerance nasproti drugovercem, najdemo, da si moralisti v tej reči niso edini. Starejša struja se bolj drži okrožnice Leona XIII. o krščanskem ustroju držav, ki uči, da bi sicer ne smele imeti vse vere isto pravico kot prava vera, da pa sme država, zaradi ljubega miru, dati vsem veram enake državljanske pravice. Novejša struja pa poudarja dostojanstvo človekove osebnosti, ki ima pravico in dolžnost slediti glasu svoje vesti, četudi je morda dejansko v zmoti, in ima dosledno pravico, da to njegovo prostost vsi spoštujejo.
To je čisto drugačen vetrič, ki nam pihlja tudi iz okrožnice »Mir na zemlji«, katera pohvalno omenja dokument Združenih narodov »o pravicah človeka« iz leta 1948 ter sklepa z željo, naj bi ta mednarodna organizacija še dalje čuvala pravice, ki izvirajo iz dostojanstva človekove osebnosti. Enako se je izrazil kardinal Bea na shodu katoliških juristov v minulem decembru: »Pravico do verske svobode ima tudi človek, ki je brez lastne krivde v napačni veri. Tudi on hoče po svojem prepričanju spolniti moralno postavo in voljo božjo ter jo tudi dejansko spolnjuje, četudi je v zmoti.« Kot zagovornik svobode vesti je nastopil na sedanjem vatikanskem koncilu tudi kardinal Suenens in se bo cerkveni zbor na prihodnjem zasedanju povrnil k temu velevažnemu predmetu.
Iz vsega tega sledi, da smo katoliki o-stali zvesti zakladu verskih in moralnih resnic, da smo pa prav v luči tega božjega nauka bolje spoznali dostojanstvo človekove osebnosti, ki jo moramo spoštovati. če so to spoznali tudi nekrščaiiski možje v »Združenih narodih«, priča, da je duša po naravi krščanska. Tako se v teku stoletij odpirajo novi in novi pogledi na neizčrpno bogastvo božjega razodetja, ki ga neokrnjeno čuva samo pravoverno krščanstvo.
Škoda, da nismo tega že prej spoznali. Marsikatero brezplodno polemiko in zagrenjenost bi si bili prihranili. Koliko duhovne energije je potratil naš mali narod, ko je v početku tega stoletja pobijal liberalce namesto liberalnih zmot in je pripadnost k politični stranki cenil višje kot zgradbo resnično krščanskih značajev. Vsaka šola nekaj stane. Zgodovina zadnjih šestdeset let je zelo draga, pa koristna šola, ki nas uči: manj zbadanja, več spoštovanja; manj strankarstva, več vzajemnosti — da se politično razcepljeni narod ohrani v duhovni in zdravi enoti.
Priredil Jak. Ukmar
Širite »Katoliški glas"
■ ■■■■■' ■■ - - -- --
Nove podatke o množičnih stalinskih čistkah je prejšnji teden objavila moskovska »Pravda«, ki je glasilo SKP. Objava je sovpadala s tridesetletnico 17. kongresa KPSZ (1934-1964), s katerim se po sovjetskih trditvah pričenja kult Stalinove osebnosti in vseh grozodejstev, ki so s tem v zvezi. Članek v »Pravdi« je podpisal neki L. Schauman, kateri piše, da se je pokojni diktator po tem kongresu odkrito oddaljil od Leninovih načel o kolektivnem vodstvu ter začel grobo izrabljati oblast svojega položaja. Tako njegovo postopanje je že tedaj vzbujalo vznemirjenje med partijci, ki so med sabo tiho govorili o njem kot o novem ruskem Džingis Kanu ali Ivanu Groznem, katerega bi bilo treba odstaviti s položaja strankinega tajnika.
Te govorice so prišle na ušesa Stalina, ki je brž stopil v proti-akcijo. Kmalu potem je dal ubiti Kirova v okoliščinah, ki še sedaj niso docela razjasnjene. Istočasno mu je ta organizirani umor služil kot povod za likvidacijo vseh tistih, ki mu niso bili po volji.
Med množičnimi represalijami, ki so sledile, je dal ubiti večino delegatov 17. kongresa ter članov centralnega komiteja. »Pravda« prvič objavlja točne številke: od 1966 delegatov jih je dal Stalin likvidirati 1108; od 168 članov o-srednjega odbora KP pa 98, to je 70%.
Politični opazovavci razmišljajo, kakšni razlogi so napotili sovjetske voditelje, da so sklenili v tem trenutku objaviti spet en majhen del iz tajnega Hruščevo-
V	večini zahodnoevropskih prestolnic je ciprski problem še vedno v ospredju javnosti in tiska. Iz notranjega spora med Grbi in Turki grozi, da bo Ciper postal sporno jabolko med velesilami, ki imajo z otokom malo ali nič opraviti. V začetku je zgledalo, da bo spor lahko poravnala Velika Britanija, ki po ziiriških sporazumih ■velja za neke vrste pokroviteljico nad mlado ciprsko državo. Toda spor med grškim in turškim prebivav-stvom je že zdavnaj prerasel otoške meje in zdi se, da imata sedaj glavno besedo Amerika in Sovjetska zveza.
Kot znano, je ciprski predsednik nadškof Makairios zavrnil angloameriški predlog o odpošiljatvi mednarodnih oddelkov Atlantskega pakta na otok, da bi tam skrbaii za red in mir, dokler se ne bi vprašanje zadovoljivo rešilo. Namesto vojakov NATO-ja zahteva oddelke OZN, nad katerimi bi imel nadzorstvo Varnostni svet. Vmes je takoj posegla Sovjetska zveza, ki je poslala vladam ZDA, Anglije, Francije, Grčije in Turčije opozorilno noto, naj se na Ciper nikakor ne pošljejo vojaški oddelki NATO-ja, ker bi to smatrala za vmešavanje v notranje ciprska zadeve. Tudi Kremelj se. namreč ogreva za rešitev v okviru Združenih narodov, ker bi na ta način lahko imel kaj besede pri stvari.
ZDA so sicer pripravljene iti Makariosu naproti v cilju, da se omogoči rešitev spora, toda iz razumljivih razlogov se prav nič ne ogrevajo, da bi tja poslali svoje oddelke Združeni narodi. Prvič, nudiili bi Sovjetski zvezi priliko za vmešavanje; drugič, dejanska učinkovitost take -rešitve je dvomljiva, kot uči primer v Kongu, in tretjič bi glavno finančno breme morale same prevzeti, ker OZN nima potrebnih sredstev. Sovjetska zveza pa za podobne nastopa OZN ni nikdar prispevala niti vinarja.
vega poročila o Stalinovih grozodejstvih na 22. kongresu KPSZ. Ker sovjetski tisk ni svoboden, pomeni da se je z objavo omenjenega članka hotel doseči nek namen, odnosno dati nekim ljudem dopovedati, da je vsako nasprotovanje politiki Hruščeva nesmiselno. Kdo so ti ljudje? V prvi vrsti Kitajci, ki ne zamudijo nobene prilike očitati Sovjetom, da so se z razkrinkanjem Stalina oddaljili od pravih virov komunizma in se
Kubanski diktator Fidel Castro je po daljšem zatičju spet pogrel spor z ZDA. To pot se je odločil za čisto nedolžno zadevo. Dal je ukiniti dovajanje vode v a-meriško oporišče Guantanamo, kjer živi sedem tisoč vojakov in tri tisoč njihovih družinskih članov. Kot razlog za ta ukrep je navedel zajetje 36 kubanskih ribičev v ameriških teritorialnih vodah ob Floridi. Ameriška obalna policija je namreč prejšnji teden zajela omenjene ribiče in jih drži priprte, dokler jih ne zasliši in izve, s kakšnimi cilji, so se odpravili proti Floridi. Nekateri poznavavci razmer pravijo, da jih je Castro nalašč poslal v ameriške teritorialne vode, samo da bi izzval incident.
Na ta način želi kubanski diktator preizkusiti novega ameriškega predsednika. Ta je pa od svoje strani brž zagotovil, da bodo ZDA branile svoje oporišče z vsemi sredstvi. Kar se tiče praktičnega učinka Castrovega ukrepa, je malenkosten, ker je oporišče oskrbelo pravočasno svoje vodne rezervoarje. Za nekaj tednov ne bo
Medtem se predlagajo razne rešitve. E-na izmed teh je razdelitev otoka med Grke in Turke. Velika Britanija je baje naklonjena zamisli, da bi otok upravno razdelili na kantone, podobno kot v Švici.
Sovjetski diplomat je izbral svobodo
član sovjetske delegacije na razorožitve-ni konferenci v Ženevi Jurij Nosenko je izbral svobodo in se zatekel na ameriško veleposlaništvo v Bernu v Švici. Od tam so ga skrivaj poslali v ZDA, kjer se sedaj nahaja, a ne vedo kje. Pravijo, da je s seboj odnesel tudi važne listine.
Ameriško žito za SZ
Sovjetska vlada in neka ameriška družba sta se sporazumeli o prodaji 700.000 ton pšenice Sovjetski zvezi. To pšenico v vrednosti nad 53 milijonov dolarjev bodo dobavili na lice mesta v prihodnjih dveh mesecih.
Predor pod Rokavskim prelivom
Angleška in francoska vlada sta uradno odobrili načrte o povezavi Francije z Anglijo preko podmorskega železniškega predora pod Rokavsko ožino. Predor bo dolg 52 kilometrov, od katerih 36 pod morjem. Po njem se bo odvijal potniški in tovorni promet, — Stroške za izvedbo tega načrta predvidevajo od 275 do 295 milijard lir. V najboljšem slučaju bi delo dokončali leta 1970.
Načrt o podmorski povezavi med Anglijo in Francijo ni nov. že leta 1802 je francoski inženir Mathieu-Favier izdelal prvi načrt in ga predložil Napoleonu. Iz raznih razlogov je vse ostalo Je na papirju. Morda sedaj le mislijo resno.
podali na pot modernega revizionizma. — Pa tudi svojim notranjim nasprotnikom je Hruščev verjetno hotel povedati, na kako nevarno luč pred sovjetsko javnostjo se podajajo, če bodo še nadalje vztrajali na svojih stališčih. Iz vsega tega sledi, da je Hruščevov položaj v Kremlju sicer trden, toda kljub temu mora od časa do časa nekatere ljudi spomniti, da ni njegova čuječnost popustila ali se ublažila.
nobenih težav s preskrbo z vodo. Za po^ tem pa bodo vodo pridobivali naravnost iz morja ali pa jo bodo vozili s tankerji s Floride.
Kriza na holandskem dvoru
Časopisi vsega sveta prinašajo v teh dneh na prvi strani zadnje novice o holandski princazinji drugorojenki Ireni. Mlada princezinja se je v Španiji zaljubila v princa Huga Burbonskega - Parma, francoskega državljana s činom častnika v francoski vojaški službi. Hugo Burbonski, ki je katoličan, ima tudi pravico do nasledstva na španski in francoski prestol.
Princezinja Irena je iz protestantizma prestopila- v katoliško vero in s tem prelomila stoletne tradicije holandskega dvora, ki je bil vedno strogo protestantski. A tudi v mrke kraljevske hiše prodira duh modernega časa, in kar bi si pred stoletji nobena princezinja ne upala storiti, to je naredila princezinja Irena. Ovrgla je vse tradicije in se odločila po svojem mišljenju in prepričanju ustvariti srečo v življenju. Holandska vlada, kateri je podrejena tudi kraljeva družina, je skušala na vse načine preprečiti' to ljubezen in je pritiskala tudi na kraljico Julijano, naj bi hčerko pregovorila. Kraljica Julijana je s tem v zvezi dala izjavo, v kateri je zanikala vse govorice, da bi se njena hčerka zaročila s španskim prinoMi-katoličaaorn. Poslala je svojega soproga Bernarda v Madrid, da bi privedel hčerko domov. A skupno s hčerko Ireno je prišel tudi princ Hugo in ko so vsi trije stopili iz letala v Soeresbergu, jih je navdušeno pozdravila velika množica, ki pač s simpatijo gleda na odločitev princeze Irene.
Princeza Irana je pripravljena naprej braniti svojo ljubezen. Odrekla se je pravici do nasledstva, in ko se bo poročila, bo zapustila svojo domovino, To je povedala po radiu svojemu ljudstvu in dodala, da bo ohranila do domovine vedno naj lepše spomine in hvaležnost za vsa leta brezskrbne mladosti, ki jih je v njej preživela.
Pred princezinim odhodom iz Madrida je španski radio naznanil njeno zaroko z borbonskim princem Hugom. To novico je pozneje potrdil tudi holandski radio. S tem, da se je princezinja Irena odrekla prestolu, je bila tudi »rešena« čast holandske kraljevske hiše.
Irena je izgubila pravico do nasledstva pridobila pa si je simpatijo vsega sveta, zlasti mladine, ki gleda v njej sebi enako mlado bitje, ki hoče živeti brez težkih o-kov zastarelih principov, po. svojem prepričanju in po nagibih svojega srca.
Z. P.
Home v Ameriki
Po obisku v Kanadi se je angleški ministrski predsednik Home podal v Wa-shington, kjer se bo sestal, s predsednikom Johnsonom. Politični opazovavci menijo, da misli Home utrditi anglo-ameriŠke sodelovanje po preveč samostojnih nastopih francoskega predsednika De Gaulla.
Izzivanje Fidel Castra
Kriza ciprskega vprašanja
Iz ži
življenja Cer
V januarju je v zbirki knjižic izšel zve-
Misijonski zdravniki
V Padovi je posebno univerzitetno sre-' dišče, kjer se zdravniki pripravljajo na delo v misijonih. Iz tega središča je do sedaj odšlo v misijone 90 zdravnikov. Zadnji je odšel pred nekaj dnevi, in sicer v misijonsko bolnišnico v kraju Damongo v Ghani. Njemu in njegovi ženi je izročil misijonski križ apostolski vikar iz Kartuma.
Sv. oče poziva k molitvi za mir
Sv. oče je v nedeljo opoldne blagoslovil s svojega okna šestnajst tisoč vernikov, ki so se kakor običajno vsako nedeljo zbrali na trgu sv. Petra. Sv. oče je tudi dejal, da mu ta trenutek skupne molitve in pogled na ta prelepi trg razširja obzorja na ves svet. »Če gledamo obzorja naših dni,* je rekel, »vidimo res lepe, čudovite stvari, ki stremijo za tem, da bi človeštvu pripravile bolj sončne dni. A poleg tega vidimo v teh dneh tudi dogodke, ki vzbujajo zaskrbljenost in ki nas silijo k čuječnosti in previdnosti. Prositi moramo zato presveto Devico, da bi nam bila Mati. ,,Mostra te esse matrem”, da bi nam še nadalje izkazovala svojo naklonjenost in da bi od nas oddaljila vse nevarnosti, ki grozijo miru in blagostanju na svetu.«
Po teh besedah je sv. oče zmolil angelovo češčenje in podelil vsem svoj blagoslov.
Leto katoliške Cerkve
Na Japonskem smatrajo preteklo leto za leto katoliške Cerkve. Svetovno pozornost so pritegovali naslednji dogodki: Vesoljni cerkveni zbor, smrt papeža Janeza XXIII. in izvolitev papeža Pavla VI., umor dveh katoliških državnih poglavarjev (Kennedyja in Diema) in končno široko gibanje katoliške Cerkve za zbliža-nje z ločenimi kristjani. 30. junija preteklega leta je število katoličano na Japonskem doseglo 309.000. Tako je prvič preseglo število katoličanov pred preganjanjem v sedemnajstem stoletju.
Post pri mohamedancih
»Ta mesec obhajajo naši bratje muslimani,« piše tiaša naročnica iz Jeruzalema, ramandan ali post. Ko bi jih videli, kako so goreči za molitev! Zjutraj, že ob ;pol petih gredo moški v džamijo, čez dan ne jedo ne pijejo in ne kadijo. Vse gostilne so prazne, pipe samevajo vse svetle na stenah in čakajo na večerni strel, da stopijo spet v službo. Ker muslimani ne pijejo vina, si naročijo pipo z dolgo cevjo na vodo, kot pri nas moški na četrt vina. Vsako noč ob dveh tolče na boben za to določen mož in budi ljudi iz spanja, da vstanejo jest, kar ob štirih zjutraj spet ustreli in vsi morajo prenehati jesti, piti in kaditi. O, in - kako se tega držijo, saj če kdo prekrši zapoved posta in ga dobijo, mora v zapor, dokler traja post, ali pa plača visoko globo. Posta se držijo tudi žene in otroci.
Vedno bolj spoštujem te ljudi in upam, da bodo enkrat kar množično padli v naročje sv. Cerkve, kajti posamezniki se težko spreobrnejo, ker je preveč nevarno. Častijo Gospo Maryam, tako imenujejo Marijo, zato jim bo Ona izprosila, da bodo spoznali Jezusa Kristusa kot Sina težjega, kajti že ga častijo kot velikega preroka.
Sv. Duh naj razsvetli najprej nas kristjane, da bomo živeli kakor Bog od nas želi, da bodo drugi videli naš zgled, potem ni treba druge pridige.«
Goriški nadškof pri papežu
Sv. oče Pavel VI. je v sredo 5. februarja sprejel v posebni avdienci goriškega nadškofa msgr. Andreja Pangrazia. Z njim se je razgovarjal pol ure. — Pravijo, da je nadškofa poklical v Vatikan sv. oče.
Svojevrstna operacija
V Benetkah so operirali žensko in ji izrezali 31 kg težko tujo tvorbo (tumor) v trebuhu. Žena se sedaj počuti dobro.
Komu letos sveče
Na svečnico vsako leto darujejo sv. o-četu posebne sveče, ki jih on nato razdeli kot se mu zdi. Letos, j e določil, da bo te sveče razdelil predvsem tistim diplomatom, ki so letos nastopili službo v Vatikanu. Nadalje nekaterim revnim cerkvam in svetiščem, predvsem pa bo blagoslovljene sveče poslali v dar katoliškim in pravoslavnim patriarhom, ki jih je srečal na svojem romanju v Palestino. Tako bo tudi razdelitev sveč zadobila letos ekumenski pomen.
Sožalje sv. očeta
Sv. oče je preko državnega tajništva poslal sožalno brzojavko predstojniku oblatov P. Leonu Dechateletu v Belgiji zaradi pokala treh misijonarjev, članov omenjene družbe, ki so padli kot žrtev komunističnih divjakov v Kilemfoi v Kongu.
Nove žrtve so trije patri, stari od 43 do 45 let. Misijonarili so v omenjenem kraju, ko je tam nastal upor Lumumboviih pristašev. Ti so kmalu s terorjem zavladali na zelo širokem področju in divjali posebno kruto zoper katolišlce in protestantske misijonarje. Kar so mogli, so požgali in uničili. Mnoge ranili, druge pobih. Potem ko so z nožem zaklali tri omenjene katoliške misijonarje, so jih pustili ne-zakopane. Za njih pogreb so poskrbele nekatere sestre, ki so ušle pokolu. Te so pozneje rešili ameriški misijonarji na bližnjem protestantskem misijonu. Tudi ti so utrpeli žrtve, kajti uporni komunisti so pobili tudi dva njih misijonarja.
»L’Osservatore Romano« o Slomšku
Vatikansko glasilo L'Osservatore Romano je dne 6. februarja objavilo članek o A. M. Slomšku. V članku avtor najprej poudari Slomškove besede pred smrtjo: »Ni potrebno, da jaz živim: toda potrebno je, da napravim svojo dolžnost do konca.« Nato omenja, da je bila predložena sv. kongregaciji zadeva za Slomškovo beatifikacijo. V drugem delu članka omenja Slomškove besede: »Sv. vera bodi vam luč, materina beseda bodi vam ključ do krščanske zveličavne omike« in pove, kako so se katoliški Slovenci vedno držali teh besed. Sledi kratko poročilo o slovesnostih v Mariboru za stoletnico Slomške-ve smrti in končno poudari člankar Slomškovo delo za zedinjenje kristjanov z u-stanovitvijo bratovščine sv. Cirila in Metoda. Članek se zaključi s prevodom Slomškove molitve za zedinjenje vseh kristjanov.
1700 let stara deklica
Pri kopanju temeljev za neko poslopje na stari rimski cesti Cassia so odkopali grobnico in v njej našli mumijo deklice, ki je bila še popolnoma ohranjena kot so jo pokopali. Koža, lasje, obleka, vse kakor ob pokopu. Na glavi je bilo opaziti nekaj centimetrov dolgo rano, zaradi katere je deklica verjetno umrla. Ko so mumijo prenesli na zrak, je nekoliko očmela. Poleg mumije je bil tudi kipec igračke iz zilata, ki so jo dali mrtvi deklici v grob, da se bo z njo igrala v onstranstvu, — Vse so sedaj prenesli v muzej, kjer bodo ve-ščaki skušali ugotoviti, kdaj je točno deklica bila pokopana, iz kakšnega blaga je obleka in podobno. Za sedaj sodijo, da je umrla proti koncu drugega stoletja po Kr.
To je resnična zgodba, zgodba preprostih otrok in preprostih staršev, kot jih srečujemo dan za dnem v vsakdanjem Življenju.. To so starši, ki vestno opravljajo svoje dolžnosti na delu, doma in v družbi. Najvestneje pa skušajo opravljati svoj poklic očeta, matere, in to je res težka in odgovorna služba ter se ji zato z vsem srcem in vso skrbjo posvečajo.
Njihovo zvezo je osrečilo rojstvo treh otrok: deček, deklica in njuna sestrica Ivanka, ki pa jih je kmalu zapustila. Po njenem rojstvu je mati ostala šibkega zdravja. Trudila se je, da otrokoma razloži skrivnost smrti, in to ji je dobro u-spelo.
Misel na sestrico Ivanko je bila vedno Živa med preostalima otrokoma. Začela sta upali na novo rojstvo, a v njunih srcih je bil občutek žalosti.
»Če si bo mama opomogla, bo\’a mogoče dobila novega bratca,« sta govorila med seboj, »toda to ne bo nikoli več naša I-vanka.«
/4 ni potrebno, da bi se »naša Ivanka« vračala, ona je že med njima, vsak trenutek. Prisotna je v njunih igrah, mislih, besedah s tako zaupnostjo, ki odpravlja celo pregrade med življenjem in smrtjo.
Preden otroka ležeta k počitku, mama skupaj z njima opravi večerno molitev. To niso dolgi obrazci, ki bi jih znala na pamet in jih potem le iz navade ponavljala, ne da bi pazila na vsebino. Njuna molitev je pogovor z Jezusom in pogovor s sestrico Ivanko. Taka molitev je iskrena, polna nedolžnosti, potna milosti.
zek pod zgornjim naslovom. Kapucin Robert Podgoršek ga je priredil po nemški izdaji knjižice: P. Clemente Pereira SJ »Zvvischen 13 und 17, Ein Wort an die Eltern«.
Knjižica je razdeljena v naslednja poglavja: O razumevanju naših doraščajo-čih otrok, Pri meni se odpre vsako pismo, Ne smem v kino, Zakaj ne 'dobim nič denarja, Oče ne hodi več k spovedi, Moji starši se hočejo ločiti, Jaz sem samo deklica, Ljubi Bog, daj da bom tak kot moj oče, Mati me ima še vedno za majhnega otroka, Kaj pričakuje od svoje matere, Doma nikdar ne molimo skupno, Ostati moram na gimnaziji, Sramota je 'postati duhovnik, Zaušnica me ni spreobrnila, U-darila me je pred mojim prijateljem, Za kazen ne smem v društvo, Kdo mi bo povedal resnico?, Opustil sem vsako upanje. Zakaj ne smem imeti nobene prijateljice?, Ogledalo staršev.
Kot se vidi iz gornjih naslovov, je knjižica zelo zanimiva in zajema široko polje vzgojnih problemov. V prvi vrsti je namenjena staršem, pa tudi za mladino je zelo koristna. Napisana je sproščeno, poljudno in bravec rad sega po njej. V knjižico je avtor v glavnem strnil vse, česar bi se mordli zavedati starši, ki jim je poverjena težka naloga vzgajanja svojih o-trok po ‘ krščanskih in zdravih načelih. Danes se veliko govori in piše o mladini, na katero se gleda precej črno. Očita se ji, da nima idealov, da ne pozna duhovnih vrednot, da jemlje življenje premalo resno. A prepogosto se pozablja, da je mlad človek tak, ker nima nikogar, ki bi ga znal pravilno voditi in ga usmeriti na
Trinkov
Trinkov koledar za beneške Slovence. Leto 1964. Izdali delavci v Belgiji, tiskala tiskarna Budin - Gorica. Izšel je Trinkov koledar, in sicer že deseto leto. Razen navadnega koledarskega gradiva vsebuje ginljive pesmice in zelo zanimive članke. Trinkova pesem »Iz Trinkovih pesmi« nam odkriva žarko rodoljubi je Trinkovo, ko poje: Plovi! Bog in narod, — Kot dve zvezdi mili, — Kamorkoli ploveš, — Vedno te vodili!« Zdravko je zapel v »Trinkov spomin« in »Misijonarju Janezu Obali ob prvi sv. maši«. Dreški kurat Valentin Birtič se je v pesmi spomnil zlate maše Jožeta Kjačiča. Izseljenec iz tujine Del Medico Dino je poln domotožja in hoče domov in v »Pismu iz tujine« vzdihuje »Mama, domov hočem, v našo kočo, v našo bajto, tam je bil raj.« Stara božična »Po mjestu sta hodila« poje: »Svet' Jožef
»Danes, Jezušček, sem videl starko, ki je le z veliko težavo hodila. Mogoče jo bolijo noge. Zato te prosim, Jezušček, pomagaj ji.«
Tako se iz molitve rodi ljubezen, ki vabi k novi prošnji do Boga.
Tej molitvi sledi pogovor z Ivanko, ki je v nebesih. Prosita jo, naj ona, ki je tako dobra, svojima bratcema na zemlji pomaga, da bosta tudi sama pridna in dobra.
Po molitvi otroka ležeta. Mama opazi, da je deklica obrnjena vsak večer na isto stran, in ko jo povpraša zakaj, je hčerkin odgovor nadvse preprost: »Tega ti nisem nikdar povedala, mama, a tam spi Ivanka.«
Tako globoki prepričanosti otroka je težko odgovoriti. V tej gotovosti o sestrini prisotnosti je nekaj otroške domišljije, a obstaja tudi resničen odnos med njo in umrlo sestrico, kajti nemogoče si je misliti, da bi se zveličano bitje ne odzvalo tako močnemu klicu ljubezni.
Ali naj torej verjamemo, da je Ivanka res tam, kamor jo kliče njena mala sestrica, tako kot si jo v svoji otroški do--mišljiji predstavlja, s perutnicami, svetlimi lasmi, aureolo? Ne, ni tako, kot si deklica misli, a vendar je Ivanka tam, živa in resnična.
In če bi se zrel, izkušen mož ob tem nasmehnil, bi se motil. Prav ima mala deklica, ki daje prostor v svoji posteljici sestrici, ki prostora več ne potrebuje.
Priredila Boža
življenjsko pot, katera je polna zaprek in težav.
Ta knjižica hoče predočiti vzgojiteljem, predvsem pa staršem, probleme in težave mladega človeka, kateremu se odpirajo vrata življenja in je tedaj najbolj potreben opore in zgledov. Iz naslovov, ki smo jih prej omenili, je razvidno, da sega v globino tistih problemov, ki so najbolj pereči za dotraščajočega fanta in dekle. »Da jih boste razumeli« — pravi naslov. Avtor se obrača do staršev in do tistih, ki bodo nekoč postali starši, in jih vabi, naj se potrudijo razumeti, kaj vse se dogaja v duši mladega človeka. Vabi jih, naj potrpežljivo in po zdravih krščanskih načelih opravljajo težko nalogo, ki jim je poverjena.
Knjižica je v resnici zelo zanimiva in koristna in pohvaliti je treba izdajatelje -slovenske duhovnike, da so za to knjižico izbrali tako snov, ki je vedno neizčrpna in vedno dobrodošla. Vsebina tega zvezka je pestra in zanimiva in mislim, da ga bo vsak, ki ima v sebi količkaj čuta vzgojne dolžnosti, zelo rad prebral. Naslovno stran je opremil mladi slikar Klavdij Palčič. Kot smo rekli, je knjižica namenjena predvsem staršem; koristna pa je tudi za mladega človeka, a ne pred 15. letom.
V	marcu bo izšla nova knjižica »Pismo iz pekla«, ki bo tudi prevod iz nemščine. Knjižice bodo s tem zvezkom dosegle skupno naklado 100.000 izvodov. Ali ni to že lep jubilej, ki zasluži pri vseh naših bravcih pozornost? Ta jubilej v resnici dela čast izdajateljem, ki opravljajo med našim ljudstvom ogromno krščansko in narodno vzgojno delo in katerim gre zato naša iskrena in prisrčna zahvala.
koledar
in Marija — po mjestu sta hodila — po mjestu Betlehem« in iskala zaklonišče. Razodeva nam globoko versko čustvo beneškega Slovenca. Stara ljudska »Oj božime tele dohhce« nam priča, kako težka je ločitev od doma, ko pravi: »Oj božime sestre in bratje, — oj božime! — Kud tež-kuo, težkuo vas zapustim!«
Članki so posvečeni »Zlatomašniku Jožefu Kjačiču«, pa »Srebrnomašniku Josipu Cramaru« (Kramar), pa Jožefu Jušiču »Še en jubilant, Jožef Jušič«. Članek »Znamenit rojak« se kratko spominja patra I-vana Ošjaka iz Sv. Lenarta, avguštinca, filozofa in jezikoslovca, profesorja na u-niverzi v Washingtonu. Slavil je namreč lani 50-letnieo redovnega življenja. R. B. v članku »Hiša, ki ga je vzgojila« nam opisuje otroška leta Janeza Trinka - Tarč-munjana, kakor se je podpisoval.
Zelo zanimivi so članki o krajih Beneške Slovenije in o razmerah, v katerih živijo beneški Slovenci. Članek »Po naši zemlji sem hodil« nam opisuje tri doline, v katerih prebivajo beneški Slovenci. »Lepa je naša zemlja v prirodni krasoti in bndka kakor malokateri košček slovenske zemlje.« Tako jo označuje pisatelj. Meri nekaj čez 516 kvadratnih km.. Razgibana je kakor morski valovi. Nad njo kraljuje Matajur (1643 m). »Starinska cerkev« ndm predočuje zgodovino skoraj 500-letne cerkvice 1 sv, Silvestra v samotni dolini pod zaselkom Pikonii. »Naši priimki« nam dokazujejo slovenski značaj teh krajev. Tu so hišni priimki: Žebovi, Lukanovi, Bar-naškinovi, Kal artistovi, Kocovi itd., pristno slovenski družinski priimki. Stari priimki so tudi Kjačiči, Bratiči. Zelo zanimiv je članek »Slovenski vikarijat Terske doline«. Staro pismo od 2. februarja 1694 omenja »La lingua schiava per la cura delle anime del la Schiavonia.« Slovenske vasi so imenovali »ville schiave«. V listinah se navajajo »communes Sclaborum«, pa »Capellanus Curatus Scilabonicus« ali pa »Capellanus Idioma Sclabonicum cal-lens«. Že pred stoletji so se morali beneški Slovenci boriti za svoje narodne pravice v Cerkvi. Danes pa jim kratijo najnaravnejše narodne pravice in zanikajo celo, da obstojajo. V »Tegobah in težavah naših krajev« nam pisatelj našteva tegobe in težave beneških Slovencev, posebno e-migracijo in njene posledice. Izselila se je več kot tretjina ljudi.
Omenili smo samo nekaj važnejših člankov. Koledar je opremljen tudi s slikami iz Beneške Slovenije itd. Moramo priznati, da je zelo dobro sestavljen in bo prav prišel ne samo beneškim Slovencem, ampak tudi vsem Slovencem, ki se zanimajo za to našo narodno vejo, ki ji grozi nevarnost pogina.	P-
400-LETNICA SMRTI Michelangela Buonarrotti
Dne 18. februarja leta 1564 je umrl v Rimu veliki umetnik Michelangelo. Letos obhajamo torej 400 let njegove smrti. Dočakal je 89 let. Znake, večje slabosti je začutil štiri dni pred Smrtjo. Zvečer je šel kljub deževnemu vremenu na kratek sprehod. Naslednjega dne (15. februarja) se je čutil zelo zaspanega. Da bi premagal zaspanost, je zajahal konja, kakor vsak večer. Toda zaradi mraza in slabosti se je moral vrniti. Doma je počival v naslonjaču, kar mu je bilo vedno ljubše kakor v postelji. Umrl je 18. februarja ob 16.45. Pokopali so ga v cerkvi svetih apostolov.
26. februarja so vso Michelangelovo dediščino izročili njegovemu nečaku Leonardu, ki je prišel iz Florence. Nečak je hotel, da bi bil njegov veliki stric pokopan v Florenci. Ker ni mogel drugače, je vzel skrivaj iz sarkofaga v cerkvi apostolov Michelangelovo truplo in ga kot trgovsko blago prepeljal v Florenco. 11. marca je dospelo truplo v Florenco in naslednjega dne so priredili veličasten pogreb. Michelangela so pokopali v cerkvi svetega križa in tam počiva še vedno.
F UM :
  _____i
Razveseljiva vest
Znano je, da se po končanem letu napravijo statistike na vseh mogočih poljih. Na tem mestu nas zanima statistika o filmih, ki so jih predvajali v letu 1963.
Koristno in potrebno je ogledati si, kako je s trgovskim uspehom raznih filmov, predvsem tistih, o katerih se je mnogo govorilo. Premnogokrat se namreč govori o kinu kot o nekem proizvodu, ki mora zadovoljiti predvsem kritike in estetske teoretike im se pozablja, da je namenjen v prvi vrsti občinstvu, ki je resničen sodnik filmskih predstav,
To dejstvo je privedlo mnoge mlade režiserje do zmotnega mnenja, da morajo ustvarjati take filme, ki bodo zadovoljili predvsem kritike. Nočemo s tem trditi, da morajo biti trgovski razlogi prvi čini-telj pri ustvarjanju filma. Reči hočemo le, da ima tudi občinstvo svoje okuse in svoje zahteve in napačno je iti kratkomalo mimo njih.
Žal mnogi režiserji in producenti premnogokrat pozabijo na to in število negativnih filmov se veča, namesto da bi se manjšalo. Vendar je zelo razveseljivo dejstvo, da niti eden od nemoralnih filmov pretekle sezone ni na prvih mestih po trgovskem uspehu. Morda je to znamenje, da začenja širše občinstvo postajati naveličano nekaterih filmskih predstav, ki jim je erotizem in pornografija glavna snov.
Na koncu meseca novembra so bili na prvih mestih filmi, ki jih je C.C.C. (Centra Cattolico Cinematografico) ocenil kot delno ali v celoti pozitivne:	Lavvrence
d’Arabia 324 milijonov inkasa (moralna ocena: za zrele odrasle), 55 dni v Pekingu 308 milijonov (za odrasle), La conqui-sta del West (Osvojitev zapada) 299 milijonov (za vse), II Gattopardo 239 milijonov (za odrasle), La grancle fuga (Veliki beg) 231 milijonov (za odrasle), II buio oltre la siepe (Tema onstran ograje) 227 milijonov (za zrele odrasle). Film »II di-sprezzo« (Zaničevanje), po istoimenskem romanu Alberta Moravie je komaj na 23. mestu. Skupina filmov »sexy« je komaj med 47. in -56. mestom, kar znači, da je število gledavcev teh filmov zelo omejeno.
Iz te statistike je mogoče tudi dognati, da v tej sezoni prevladujejo ameriški filmi, ki so potisnili italijanske bolj v o zadje. Priznati je treba, da se je Holly-wood letos predstavil z velikimi filmskimi predstavami, ki imajo svojo vrednost tudi z umetniškega stališča. Vzemimo primer prvih t:reh: »Lavvrence d’Arabia«, »II buio oltre la siepe« in »La g ran de fuga« so pokazali, da lahko zadovoljijo prav tako kritike kot širše občinstvo. To pomeni, da se filmska umetnost in uspeh pri gledavcih lahko družita.
Kino kot predstava ostane tak, kljub temu da ga hočejo nekateri avangardi-stični ustvarjavci oblikovali po svoje. Kriza, ki 'se je pojavila v kinematografiji, ni kriza idej, ampak je posledica tega, da so se premnogokrat prezrle zahteve širšega občinstva itn je to zaradi tega začelo bojkotirati kino dvorane. Je že prav, da se ustvarjajo eksperimentalni in avantgardistični filmi, toda njihovi avtorji ne smejo zahtevali, da jih občinstvo sprejme z zaprtimi očmi, ne da bi nanje rea-gi ralo.
IMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIItinillllllllllllHIIIIIIIIIlllllllllllltllHIUIIIIIIIIIIllllllllllllllHlllllllllllllIHnilllllllllllHIIIIHIHIIIIIIIIIHIHmilllllHIHIIIHIIIlllIHUlllHIIII
SESTRICA IVANKA
M. Z.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
1 j •	^	•	1	1	•	_	Obračun	delovanja
Latinščina: da ali ne šzo.vmniie
Ker je Katoliški glas že ustregel 'dvema glasovoma, naj ustreže še tretjemu.
Vprašanje pouka obvezne latinščine v novi enotni srednji šoli se mi zdi toleke važnosti, da bi moral Katoliški glas zahte-vati od vsakogar, ki o tem hoče izraziti svoje mnenje, da svoje vrstice tudi podpiše s svojim polnim imenom. In zakaj, boste morda vprašali? Zato, ker je to vprašanje velikega pomena in ne sme mnenje kakega posameznika postati mnenje glasila.
Vodilo pri učnih programih in predmetnikih za slovenske šole v Italiji bi moralo veljati: vsi predmeti im toliko ur kot je na istovrstnih italijanskih šolah in poleg še toliko ur slovenščine, kolikor je italijanščine.
Pri vseh predmetih, ki zadevajo slovensko problematiko, je treba obdelati vprašanja, ki se nanašajo nanjo. To velja za zgodovino, zemljepis, zgodovino umetnosti, filozofijo, pedagogiko in petje.
Tudi za slovanske šole mora veljati načelo svobodne izbire tujih jezikov. Nikakor pa se tujim jezikom ne smemo odpovedati z izgovorom, saj imamo že italijanščino in slovenščino.
Pouk obvezne latinščine v II. razredu enotne srednje šole, ki bo po novem načrtu prihodnje leto na italijanskih šolah povezan z italijanščino, na slovenskih šolah ne moremo sprejeti. Zakaj ne? Na slovenskih šolah je materinski in učni jezik
Komedija na goriškem županstvu
Neki časopis pod naslovom Slovenska imena še vedno prepovedana, poroča, da so na goriškem županstvu nekemu očetu s Peči delali težave, ko je svoji hčerki hotel dati ime Mirjam. Uradnica da je na odločen protest očeta pristala na to, da je hčerki zapisala ime »Miriam« v italijanskem pravopisu in ne »Mirjam«, kot je oče hotel. Omenjeni list se pri tem huduje, da je še vedno prepovedano dajati otrokom slovenska imena.
Nam se vsa ta zadeva z imeni na goriškem županstvu zdi že prava komedija, kajti ljudje in uradniki ne vedo več kaj je slovensko, kaj je italijansko, kaj grško ali hebrejsko ali turško. Toliko se znajdejo, da vedo: Carlo, Livio, Orazio je italijansko, Bogomil, Bratoljub, Svetopolk je slovensko. O vsem drugem so si pa tako na nejasnem, da je človeka sram za uradnike na županstvu in za njih predpostavljene, ki vztrajajo pri tem neumnem in nazadnjaškem predpisu iz fašističnih časov, ki menda velja samo za naše kraje, zakaj v drugih krajih Italije srečaš slovenska, nemška, turska, arabska imena, pa se nihče ne protivi temu.
Pa tudi naši ljudje ne vedo več, kaj je slovensko in kaj ni. N. pr. Mirjam. To ni ne slovensko ne italijansko, to je hebrejsko ime, ki ga vsak jezik piše v skladu s svojim pravopisom. Zato imamo toliko pisav tega imena, kolikor jezikov, vsaj Mirjam ni nič drugega kot Marija, kar je skrajšana oblika od Mirjam. (Vendar filologi pišejo to hebrejsko ime Mirjam in ne Miriam tudi v italijanščini). Zaradi tega bi nastala skoro vojska na goriškem županstvu. Ali ne postajajo res že smešni in vse skupaj komedija?
slovenščina. Na osnovi slovenščine se poučujejo vsi tuji jeziki. Zato bi bilo nesmiselno povezovati prve osnove latinščine z italijanščino kot najbolj sličnim jezikom. Naši učenci že imajo dovolj težav z italijanščino in bi bil velik nesmisel jih motiti z nekaterimi besednimi podobnostmi v latinščini. Tako ne bodo znali ne enega ne drugega. Kako je nastala italijanščina? Ker niso več spoštovali pravil latinskega jezika. Zato naj se latinščina, če se že mora vezati, veže s slovenščino, saj ima latinščina s slovenščino mnogo več slovnične podobnosti in zakonitosti kot pa z italijanščino. Besedna primerjava in izpeljava pa je na tej prvi stopnji nesmiselna. To bi bilo mogoče kvečjemu šele v zadnjih letih liceja.
In odpoved latinščini?
Odpoved ali črtanje obvezne latinščine v II. razredu enotne srednje šole pa bi bil naravnost zločin proti kulturnim pravicam manjšine. Če zakonodajavec tega ne predvideva, naj tega ne svetujejo zakrknjeni samorastniki. Kdo izmed manjšine pa je za to poklican, da bi si upal kaj takega svetovati?
Če bi se že za kaj takega odločili, imajo tu pred vsemi besedo starši otrok, in še ti šele takrat, ko bi se jim razložilo vse razloge za in proti. Enotna srednja šola brez obvezne latinščine v II. razredu ne bi bila več ne dosedanja nižja gimnazija, ne strokovne šole, ne enotna srednja šola, temveč šele nekaj četrtega, kar ni predvideno po doslej nobenem znanem zakonu. Če je zakon sprejel latinščino, pa naj bo še. v tako skromnem obsegu, in v povezavi z italijanščino, latinščina mora biti,pa je komu prav ali pa ne’. Iz praktičnih razlogov pa naj se poveže s slovenščino ali pa poučuje nekaj ur kot samostojen predmet.
Tudi na učiteljiščih je latinščina anahronizem. Toda dokler je ne odpravi vsedržavni zakon, mora biti latinščina tudi na učiteljiščih. Kaj vse bi radi črtali dijaki in morda celo kak profesor, ni važno.
Pravilo, ki mora veljati, je tole: spričevala, ki jih prinesejo dijaki slovenskih šol, morajo biti enakovredna spričevalom italijanskih šol. To pa bo mogoče le ob istih predmetih, šele tako bodo vrata vsem e-nako odprta. S črtanjem kakega predmeta dajemo le povod že itak prevelikemu us-ko-štvu.
In še preobremenitev? Nikarte še s tem. Tudi če imajo dijaki vsak dan po šest ur šole, ne bo zaradi tega nihče zbolel. Pri tako kratkem šolskem letu in toliko prostih dneh med šolskim Iteto-m se pač ne more nihče pritoževati. Kaj pa naši očetje, ki morajo delati po osem in deset ur na dan? Poleg tega se pa lažji predmeti vrste s težjimi, tako da se dijaki ne utrudijo ne v šoli niti doma.
Manjšinska šola mora v vsem odgovarjati vsedržavnim šolam. Raje kak predmet več kot pa manj.
(Menini, da ho KG dobrohotno objavil še druga mnenja.)
Maks šah
SZ 01ympije
Društvo se trenutno udeležuje deželnega odbojkarskega prvenstva kategorije Junio-res. Zadnji dve tekmi prvega dela tekmovanja so morali 01ympijai igrati v Trstu, in sicer proti moštvoma slov. društva BOR. Doživeli so poraz z BOR-om A, ki je najmočnejše moštvo in do sedaj še nepremagano, in sicer z rezultatom 0:2 (11:15, 9:15); zmagali pa so proti BOR-u B z 2:0 (15:10, 15:7). Tekme drugega dela pa bo 01ym-pija igrala v Gorici prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v telovadnici na trgu Catterini; prva nasprotnika bosta tržaški moštvi VIS in CRDA.
Preteklo nedeljo pa je društvo na rednem občnem zboru dalo obračun svojega dela in uspehov. Iz poročil predsednika in drugih odbornikov je bilo razvidno, da je društvo doseglo kar zadovoljive rezultate v odbojki kot v lahki atletiki. V odbojki se je sicer moralo odpovedati tekmovanju v Seriji C; to največ zato, ker je pet ali šest članov, ki so že nekaj let sestavljali odbojsko moštvo, brez kakega predhodnega obvestila prestopilo v novo društvo Dom, ki se je ustanovilo v Dijaškem domu. Ostali so tako povečini samo naraščajniki, ki bi jih bilo nesmiselno pošiljati na tekme proti močnejšim nasprotnikom in še bi bili vezani vsako nedeljo. Vendar so ostali mlajši v raznih tekmovanjih dosegli precej uspehov; v okviru CSI so celo zasedli prvo mesto v svoji kategoriji.
Uspehi v lahki atletiki so bili v pretekli sezoni manj vidni kot prejšnje leto; vzrok je bil zlasti ta, da -se mnogi atleti niso mogli udeleževati tekem, ker so bili zaposleni s šolskim delom (izpiti!). Nekateri, atleti pa so vendar dosegli kar dobra mesta; tako so v lestvici petdesetih najboljših v deželi: Prinčič sedmi v metu krogle, Suss-i sedmi v skoku v višino, med prvimi dvajsetimi pa so še Devetak Gabrijel, Meržek, Tomšič Stanko, Jalen, Valentinčič, Bensa. Zal, da je med mlajšimi vedno manj zanimanja za lahko atletiko. Toda prav ta šport je podlaga za vse druge športe in športne igre; zato- bo društvo lahki atletiki posvetilo največ skrbi in truda, deloma prav zato, da vzgoji močne značaje, ne pa mehkužnežav.
Društvo se je moralo boriti -s finančnimi težavami; nima kakega stalnega dohodka, nima veliko podpor in to je hromelo delo in zaradi pomanjkanja denarja se večkrat ni moglo udeležiti tekem izven Gorice. V bodoče bo treba iiti na delo, da si bo društvo preskrbelo kako podporo ali kak stalen dohodek.
Kljub težavam društvo ne bo prenehalo z delom; kljub oviram in nasprotovanju nekaterih dobro znanih nasprotnikov društvo ne bo vrglo puške v koruzo; kajti društvo ima trdne moralne osnove in jasen cilj; ima zdrave korenine in te so poroštvo, da bo zrastlo zdravo drevo, ki bo prej ali slej dalo dober sad.
Po poročilih so se vršile volitve in izvoljen je bil nov odbor, ki ga tvorijo -nekatere preizkušene starejše in mnoge nadebudne mlade sile.
Na tržaški univerzi
V	soboto 25. januarja je ob prisotnosti številnih osebnosti, bilo slovesno otvorje-no akademsko leto na tržaški univerzi.
V	-svojem govoru je rektor, prof. Ori-go-ne med drugim omenil, da preživlja tržaško vseučilišče pravo finančno krizo. Bati se je, tako je dejal, da bo -skrčeni državni proračun, kar se tiče znanstvenih razi-
skovanj, gotovo negativno vplival na razvoj in rast tržaškega vseučilišča. Število visokošalcev je letos naraslo za 508 enot in znaša skupno 4305 študirajočih akademikov (v rednih in izrednih letnikov). Na novo vpisanih študentov je bilo 889 (15 več kot lani). Poleg Ceh je še 26 .vpisanih na visoki šoli pravne fakultete ter 158 na šoli modernih jezikov. Doktoriralo je lani skupno 297 visakošolcev. \
ODGOVOR PROSVETNEGA MINISTRA SEN. VALLAURIJU V ZADEVI SLOVENSKIH ŠOL
V »Kat. glasu« smo lani objavili interpelacijo senatorja Vallaurija na prosvetnega in zunanjega ministra glede ustanovnih odlokov za slovenske osnovne in srednje šole. Pretekli teden, in sicer 5. februarja je prosvetni minister na to vprašanje odgovoril senatorju Vallauriju.
Njegov odgovor prinašamo danes v celoti.
ODGOVOR
Odgovarjam tudi za ministra za zunanje zadeve.
Spoštovanega vprašavca obveščam o stanju predsedniških odlokov, s katerimi se po zakonu z dne 19. julija 1961 štev. 1012 ustanavljajo v Gorici in na Tržaškem ozemlju šole s slovenskim učnim jezikom.
Predsedniški odlok, ki zadeva ustanovitev osnovnih šol,	je bil poslan dne 20.	junija	1963 računskemu	dvoru za predpisano registracijo.
Odloka predsednika republike z dne 30. marca 1962, s katerim se ustanavljata od 25. oktobra 1961 dalje srednja šola in nižja strokovna šola trgovske smeri v slovenskem jeziku v občini Gorica, sta bila vpisana pri računskem dvoru dne 29. novembra 1962. Dne 23. septembra 1963 pa sta bila računskemu dvoru poslana dva druga odloka, ki popravljata prejšnja dva v tem, da ustanavljata pri vsaki obeh omenjenih šol stolico za tuj jezik.
Prav tako so bili dne 23. septembra 1963 poslani na računski dvor odloki predsednika republike, s katerimi se ustanavljajo v tržaški pokrajini ena srednja šola in pet nižjih strokovnih šol v slovenskem jeziku.
Odloki predsednika republike, s katerimi se od šolskega leta 1961/62 dalje ustanavljajo učiteljišče v Gorici in Trstu in licej z gimnazijo v Gorici, so bili vpisani pri računskem dvoru dne 9. avgusta 1963. Računski dvor pa še vedno proučuje ustanovni odlok za znanstveni licej s priključenim oddelkom klasičnega liceja v Trstu.
In slednjič je pri	računskem dvoru, kjer čaka na vpis, tudi odlok, s katerim
se	ustanavlja trgovski	tehnični zavod s slovenskim učnim	jezikom v Trstu.
Radio Trst A
Spored od 16. do 22. februarja
Nedelja, 16. febr.: 9.30 Slovenske pesmi o morju. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otok zakladov«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Kdo, -kdaj, zakaj... Odmevi tedna v -naši -deželi. Urednik Mitja Volčič. —
14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela: Massimo Bontempelli: »Pravilo«.
— 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (8) »Spomini na Ore-sta, Ojdipa in Orfeja«.
Ponedeljek, 17. febr.: 12.15 Iz slovenske folklore: Nino Kuret: Ljudstvo baja, ljudstvo poje: (8) »Spomini na Oresta, Ojdipa in Orfeja«. — 18.00 Glasovi iz narave, pripravil Tone Penko. — 18.30 Koncert »Ca-merate Musicale Triestine«. — 19.00 Radijska univerza:	Italijanska ustava o
ljudstvu: (4) »Še o političnem predstavništvu«. — 19.15 Zaključni koncert Drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Seghizzi«. Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki ga vodi Lojze Lebič - I. nagrada za mešane zbore. —
19.30 Postni govori: (2) Jakob Ukmar: »Molitev - osebni razgovor z Bogom«. —
21.00	Ottorino Respighi: »Lucrezia«, opera v enem dejanju in treh slikah.
Torek, 18. febr.: 11.45 Ameriški odmevi,
— 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj -25. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Pregled italijanske dramatike, "pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin. Komedija v 18. -stoletju. Prizori iz del: »Krčmarica«, »Robavsi« in »Primorske zdrahe«, ki jih je napisal Carlo Goldoni. — 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Sreda, 19. febr.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Brali smo za vas.
— 13.30 Pol stoletja melodij. — 18.00 Znanstveni leksikon. — 18.30 Slovenski -sklada-
telji 17. in 18. stoletja, pripravil Dragotin Cvetko: (4) »Janez Krstnik Dolar«. —
19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Err.esto Solvav« iz Tržiča.
—	19.15 Higiena in zdravje.
Četrtek, 20. febr.: 12.15 Po društvih in krožkih: (7) »Športno združenje Bor«, pripravil Saša Martelanc. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj - 26. lekcija. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravila Zora Tavčar. —
21.00 »Emilija GaJotti«, tragedija v petih dejanjih. — 22.55 S »Festivala dveh sve-’ tov« v Spoletu 1963.
Petek, 21. febr.: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripoved, legend: (15) »Kraljevič zelenih trat«, pripravil Jurij Slama. —
18.30	Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.00 Radijska univerza: Elektrika: (4) »Električno polje«. — 19.15 Zaključni koncert Drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Seghizzi«. Zbor »Antonio Illersberg« - prva -nagrada za moške zbore. — 19.30 Postni govori: (3) Lojze Škerl: »Molitev Očenaš«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vr-šaj. — 21.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Spokojni David, K. 469 za soliste, zbor in orkester.
Sobota, 22. febr.: 12.15 Zimski turistični razgledi. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste, s sodelovanjem Italijanskega avtoktuba. — 15.30 »Življenjska zgodba Riharda Doubledicka«. — 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske -književnosti: Vinko Beličič: (13) »Jernej Ba-sar in oče Rogeri-j«. — 19.15 Družinski obzornik. Urednik Ivan Theuerschuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Oktet »Planika« iz Gorice, ki ga vodi Fran Valentinčič. — 21,00 Za -smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča.
..H&colisKi glas“ v vsako slovensko družino!
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiim
19.
PIIGIIIICI
(Iz zapiskov zareškega župnika)
Grdo je kazalo. »Pokončali nas bodo!« Je zašumelo mod zajetimi. Tudi župnika Je zajela grenka zavest, da so štete ure njegovega življenja. Bilo mu je, kot da sami smrti v obraz in -da visi nad Propadom telesnega uničenja. Zajel ga je skeleč občutek, kako dragoceno je življenje. V -nenadnem duhovnom razsvetljenju, ki je bliskovito prešinilo njegovo hotranjost, je uzrl vse -svoje življenje in čredno jasno spoznal, -kako grešen, in bo-ren je prod Bogom. »Tako malo -sem storil za Boga i-n za duše!« se je zgrozil. "Zdaj pa umrem, tako mlad umrem! V Vrsto nas postavijo, strojnice zapojejo...
aj mi, o Bog, življenja, in posvečeno 1*> Tebi!«
"Kaplan, sem!« je -ukazal poveljnik. predložil m-u je zemljevid in zahteval pojasnila o ix>ti na Svi-no. Torej vsaj do Svinega pridemo še živi, je pomislil duhovnik, -seveda če ni Nemec hotel pojasni-
ti samo zase, po opravljenem delu.
»Vorvvarts! Naprej!« In šli so dalje. Onih dveh -sto korakov je bilo kmalu pri kraju. Vodič je obstal. »K zidu!« je ukazal. Skupina -se j-e pomaknila k zidu, ki je ščitil cesto pred zgoraj ležečim vinogradom.. Esosovec, ki je stopal tik za jetniki, je kar na cesti razkrečil trinožno stojalo in naravnal težko strojnico, da je -cev -grozeče molela proti žrtvam. Nato se je sklonil, kot bi čakal usodni ukaz. »Zdaj nas postrelijo!« je vzdihnil Cene Batov. Župnik je zaklical: »Obudite kesanje! Dam vam sveto obvezo!« Dvignil je -desnico in začrtal širok križ: »Ego vos absolvo...«
Nemški -poveljnik je porogljivo zrl na preplašene ljudi in se vidno ‘naslanjal ob njihovi smrtni grozi. Nato je za-rjul: »Navkreber! Naravnost -proti vrhu!« Vodič se je pognal preko zida in začel stopati strmo navzgor; prebijal se je v -ravn-i črti skozi trtne nasade, čez grive in -vzpetine. Odgna-nci, ki so jih voja-ki priganjali s sunki v hrbet, so se -s -težavo kobacali čez zid in nato hiteli za njim.
Mučna je bila hoja v strmino in hudo napama, a obenem, nepopisno sladka, saj je z vsakim korakom rastlo upanje, da
jih vendarle ne pobijejo. »Nič hudega ne bo!« je bodril župnik. »V Trst -nas spravijo in nato -na delo v Nemčijo.« Misel na internacijo jim je bila v tolažbo: značila je življenje.
Ko so se povzpeli -dokaj visoko, so drugi Nemci pritirali iz gorenjega dela vasi nove pobrance. Pomnožena -skupina jetnikov je dospela do pod vrha. Poveljnik je zapovedal oddih. Nemci -so si -bili spotoma natrgali grozdja in zdaj -so ga slastno zobali. »Enega naših so ubili!« je glasno -povedal poveljnik. »V za-meno postrelimo to sodrgo!« mu je predlagal narednik. Nemci so vedeli, da žu-pnik in nekaj starejših -možakov razumejo nemški, zato -so nalašč glasneje govorili. »Pet fantov -vzemite,« je odločil komandant, »in jih -peljite kakih sto metrov više, nad ono grmovje!«
Vse, ki so razumeli pogovor, je spre-, letela zona. Izločili so pot -najmočnejših fantov in jim naložili na -ramena zaboje streliva. »Ti so torej zapisani smrti!« je šepetal Maks Baronov. »Ubogi fantje!« — »Naprej!« je velel vodič. Fantje so mu vdano sledili, za njimi pa sta stopala dva esesovca s strojnicami v rokah. Duhovnik je zrl za njimi solznih oči, spot
je dvignil desnico in jim poslednjič podelil sveto odvezo in blagoslov. Nato je pokleknil in jih izročal Mariji. Ozrl se je po sotrpinih. Nekateri si tihoma molili, drugi so sedeli v -travi izmučeni, strti, pripravljeni na vse. Nem-ci pa -so medtem zobali grozdje, se šalili in se smejali. Sami -močni, zdravi hrustje! Pa brez usmiljenja! Župnik je drgetal v strašnem pričakovanju: »Moj Bog! Zdaj počijo strel-i! O Marija, stoj jim ob strani!«
»Vorvvarts!« Skočili so pokonci in se spe-t poganjali navkreber, gla-sno sopeč, h-ropajoč, srca pa so jim razbijala v strahu in dušeči tegobi. Ko so dospeli na vrh, glej, tam .v travi so sedeli fantje živi in zdravi 1 Vsi -so se olajšano oddahnili. S srca se jim je odvalil strašen kamen.
Župnik je spotoma opazil, da je med Nemoi vojak, ki oči-vidno ni odobraval zlobnega početja -tovarišev. V očeh sta se inu braia bolest in pomilovanje. Približal se mu je. »Vi sfe dobri!« mu je šepetni-1. »Lepo prosim, povejte, -kam nas peljete?« — »Ne vem. Ma-r se hudo bojite?« — »Ko nas tako mučijo!« — »Bodite mirni! Ne bo hudega!«
Spustili so se nizdol proti Svinemu.
Petnajstletni -deček je v bregu pasel kravo. Nemoč ga je zagledal -in mu kričal: »Komm mit! Komm! Pojdi z nami!« Deček je zajokail. Pustil je kravico, se pridružil jetnikom in gla-sno h-lipaje odšel z njimi.
Dospeli so do Svinega. Gosja vrsta je obstala. Nemci so z daljnogledi pregledovali okolico. Po vseh vrhovih so stale nemške straže, oborožene s strojnicami. Vsak pobeg je bil nemogoč. Takoj bi u-bežnika pokosili. Kako izborna vojaška organizacija!
Vrsta -se je začela previdno -pomikati proti zaselku. Kar švrkne mimo mlad cs-esovec, skoči k hližnjem-u hlevu in zažge seno. Od nekod priteče gospodar, kričeč: »Kaj pa -delate? Gori!« — »Komm her!« mu kliče Nemec in naperi -nanj samokres. »Kom-m!« zarjove še glasneje. »Sem pridite, sicer vas ustreli!« mu kličejo zajeti. »Pa saj som se komaj vrnil od vojakov!« — »Vsi smo zdaj v istih kleščah!« Mož stisne zobe i-n pristopi.
Kjerkoli je -stal hlev, so Nemci -podkurili, vsaj šest senikov je bilo v hipu ovitih v plamene, in kjer koli se je pojavila moška glava, je zadonel oni strašni: »Komm mit! Sem! Z nami!« Število pri-
Uspelo pustovanje v Gorici
fr
Goriški nadškof pri sv. očetu
Preteklo sredo je bil goriški nadškof Andrej Pangrazio v Rimu sprejet v privatni avdienca od sv. očeta Pavla VI. Sv. oče se je živo zanimal za duhovno življenje goriške nadškofije in je izročil nadškofu svoj apostolski blagoslov duhovščini, bogoslovcem, redovnikom, redovnicam, kongregacijam in vsem vernikom.
Preklicana stavka šolnikov
Avtonomni .sindikat javnih nameščencev in sindikat šolnikov je na sestanku dne 8. februarja preklical stavko, ki je bila napovedana za 13. in 14. februar.
Medsindikalni odbor bolniških pomočnikov pa je potrdil vsedržavno stavko, ki je bila določena za 10., 11. in 12. februar.
Obmejni promet v januarju
V januarju je osebni promet s potnimi listi na goriškem področju dosegel število 13.739 prehodov v obeh smereh. Od teh je bilo 10.072 italijanskih in 3667 tujih državljanov. Z dvolastniškdmi dovoljenji in prepustnicami je odšlo preko obmejnih blokov 33.100 italijanskih in 62.124 jugoslovanskih državljanov.
Zahvala
Vodstvo Slov. katal. prosvete v Gorici se zahvaljuje vsem skupinam in igravcem, ki so sodelovali pri nedeljskem pustovanju v KD, kakor tudi vsem trem napove-dovavcem, ki so tako odlično odigrali svojo vlogo. Ko se jim zahvaljujemo, jih vabimo, naj še nadalje gojijo pravo kulturno delo, ki ni v lahkem plesu in zabavi, kot delajo drugi, temveč v resnem prizadevanju za lepo petje, ubrano muziko in dovršeno nastopanje na odru. Tako delo plemeniti duha in bogati srce ter je v pravo veselje mladim in starim.
Vodstvo ZSKP
Zvon s Placute v Lauzaccu
Zvon, ki je bil last. oerkve sv. Vida na Plaeuti in ki so ga med drugo svetovno vojno zaplenili v vojne namene, so sedaj po zaslugi nekega starega Placutarja, ljubitelja zvonov, zopet našli. Ta ljubitelj zvonov je prehodil vse bližnje in daljne kraje Goriške in Videmske province in iskal po zvonikih izgubljeni zvon, če so mu slučajno »vojni tatovi« prizanesli. In res se mu je posrečilo, da je enega izmed plaeutarskih zvonov zasledil na zvoniku cerkve v Lauzaccu v videmski provinci. Zvon je bil viti leta 881 v livarni Poli in Broili v Gorici pod župnikom Martinom Milost. Tehta od 5 do 6 centov. Sedaj bodo cerkvene oblasti poskrbele, da bo zvon vrnjen cerkvi sv. Vida na Plaeuti.
Prav tako poročajo, da je zvon, ki tehta 12 centov in ki je bil last cerkve v Št, Petru pri Gorici, na jugoslovanski strani, sedaj na zvoniku Marijinega svetišča na Stari gori pri Čedadu. Predstavlja največji zvon Marijinega svetišča.
Kosič razstavlja
Goriški slikar Andrej Kosič je odpri razstavo svojih slik v Ronkah. Razstava je v prostorih kavarne Trieste. — Odprta je od 9. do 22. februarja. Razstavljenih je nekaj prejšnjih in nekaj novih olj.
dvaindvajset, v Svinem jih je bilo že kakih petintrideset.
Za vasico je pot zaokrenila navzdol. Župnik se je ozrl: naselje je bilo zagrnjeno v neprodiren oblak črnoga dima, tu pa tam so se zaiskrili in spet in spet v dimu zamrli ognjeni zublji. Krik tulečih žensk in pretresljiv otroški jok je zamiral v daljavi...
Med ujetniki je bilo nekaj starčkov, ki sta jih strah in napor docela izčrpala. Le s težavo so se vlekli dalje. Duhovnik je zaprosil poveljnika, naj jih izpusti, a la se je rezko zadrl: »Kdor omaga, dobi strel!« Tedaj je Cene Batov segel v žep, nekaj iskal in potegnil na dan zastarelo listino. Razgrnil jo je in jo molel komandantu: »Avstrijski vojni ujetnik sem! Iz prve svetovne vojne!« Poveljnik je segel po dokumentu, ga pregledal, pokimal in rekel: »Lahko greste!« — »Vranča!« je vzklikni Cene. »Toliko let som hranil dokument, ko so včeraj prišli Nemci, sem si ga vtaknil v žep. Danes me je rešil!« — »Cene!« so mu naročali sovaščani, »doma povej, da smo še živi! In pozdravi! Bog varuj vse domače!«
RIŠKE
NOVICE
Sprememba
nekaterih telefonskih številk
S tem tednom je uvedena sprememba pri telefonskih številkah za Sovodnje, Mo-šo, Kaprivo in Šlovrenc. K dosedanjim številkam je treba spredaj dodati še številko 8. Naj navedemo primer sovodenj-ske telefonske številke na županstvu. Do-sedaj 80-01, sedaj pa 8-80-01.
Umrla je Marija Vodopivec
V goriški bolnici je po kratki bolezni in težki operaciji umrla Marija Vodopivec, dolgoletna kuharica pri župniku g. Arturju Zalatelu. Z njim je bivala najprej na Vojščici, nato v Štandrežu in nazadnje v Gorici. Doma iz Kamenj na Vipavskem je učakala 64 let. Pokopali so jo na štan-dreškem pokopališču. — Bog ji daj večni pokoj!
Uradna predaja poslov
dr. Poterzia novemu županu
V občinski palači se je izvršila v soboto zjutraj uradna predaja poslov med dr. Poterziem in novim županom dr. Galda-rottijem. Novii župan je nato izrekel običajno prisego in imenoval za podžupana višjega funkcionarja na uradu za javna dela inž. Delia Lupierija.
Občinski generalni tajnik dr. Ottavio Palm je nato pozdravil novo ustoličenega župana in podčrtal njegove dosedanje zasluge v občinskem svetu in mu želel še nadaljnih uspehov z obljubo, da mu bodo v vsem podložni in mu radi pomagali v njegovem prizadevanju za dobrobit go-riškega ljudstva. Dr. Poterziu so v zahvalo za njegovo delo podelili zlati pečat iz 13. stoletja.
Tudi naše mesto bo dobilo cepivo »Sabin«
V kratkem bo prispela v naše mesto večja količina novega cepiva proti otroški paralizi »Sabin«, ki se je izkazalo za zelo uspešno. Skupno s cepivom bodo prispeli tudi potrebni hladilniki, kajti cepivo se mora hraniti v temperaturi od 20 do 25 stopinj pod ničlo in so zato potrebni čisto posebni hladilniki. Ministrstvo za zdravstvo je sedaj začelo s kampainijo cepljenja s cepivom Sabin po vsej državi. Tudi v tej proceduri cepljenja so potrebni trije obroki cepiva in sicer z zavžitjem v razdalji enega meseca in nato še četrti po štirih do šest mesecih po prvih. Tudi tisti, ki so se že podvrgli cepljenju s cepivom Salk, lahko sedaj to cepljenje še ojačijo >s ponovnim cepljenjem Sabin.
Sovodnje spadajo pod goriško sodnijo
Goriško sodno okrožje je razdeljeno na štiri okraje, ki imajo sedež v Gorici, Kr-mitiu, Gradiški in Tržiču. Pod goriški okraj spadata tudi Števerjan in Sovodnje. To slednje je spadalo prej pod Gradiško. Pod Krmin spadajo občine: Kapniva, Kr-min, Dolenje, Medea, Moraro, Moša in Šlovrenc. Pod Gradiško spadajo: Fara, Gradiška, Mariano, Romans, Zagraj in Villesse. Pod Tržič pa spadajo: Doberdob, Fogliano, Redipuglia, Gradež, Tržič, Ron-ke, Škocjan, Št. Peter ob Soči, Štaran-can in Turjak.
daj prepevajte!« je ukazal poveljnik. Nesrečnikom je Slo na jok, pa naj bi prepevali. Orjaški mladec je stopil k duhovniku 'in mu sikal na uho: »Halo! Takoj! Zapoj!« Župnik ga je pogledal, solze so mu stale v očeh, samo dahnil je: »Ne morem!« Vojak je grozeče dvignil puškino kopito in zarjovel: »Zapoješ ali ti razbijem glavo! Pojte po nemško, po italijansko /ali po slovensko, kakor hočete, a pojte!« Grenka je bilo kupa ponižanja in bridko dušno trpljenje, a v zraku viseče kopito je bilo silnojše. »Marija k tebi, uboge reve,.« se je duhovniku izvilo bolj iz srca kot iz ust, drugi so povzeli, in iz doline solz in ponižanja se je dvignila k Mariji pesem, ki so jo jokaje peli deportiranci, ko so v mrtvaško žalnem sprevodu odhajali v pregnanstvo... Ni jim še zamrla pesem na ustnicah, že jim je na uho bilo rogajoče se spakovanje Nemcev, ki so s tulečimi glasovi zasmehljivo oponašali »Dominus vobiseum«. Duhovniku je nova skeleča bolest prešinila srce: zlobneži so sc norčevali iz njegovega duhovništva in iz Boga samega...
(se nadaljuje)
Lep je bil preteklo nedeljo pogled na polno zasedeno dvorano Katoliškega doma. Toliko je prišlo naših ljudi iz mesta in okolice, da so mnogi ostali brez sedeža. In se je splačalo priti! Spored, ki se je razvijal na odru, je bil tako posrečeno izbran, da so skoro tri ure programa minile kot bi trenil z očmi.
Veseli smo bili nastopajočih, kajti videli smo koliko ljubezni, skrbnosti in dobre volje so položili v posamezne točke. Še posebej pa smo bili veseli ob spoznanju, da so bili nastopajoči pretežno iz vrst mladega rodu. Ta nastopajoča mladina nam nudi jamstvo, da bo tudi še v bodoče po naših krajih odmevala slovenska pesem in se čula sočna slovenska beseda.
Letošnje pustovanje je pripravila Zveza slovenske katoliške prosvete na Goriškem. Sodelovali so »Veseli fantje« iz Gorice -tamburaški orkester, ki ga vodi g. Maks Debenjak; nadalje duet deklet iz goriške Marijine družbe, ki ga je spremljala pri klavirju prof. Lojzka Bratuž; dramski odsek SKPD Števarj an s tremi točkami; dekleta iz Sovodenj s šaljivim prizorom »Telefon«; mladina iz Podgore v režiji organista Mirka Špacapana s prizorom iz operete V. Vodopivca »Snubači« ter za zaključek muzikalni ansambel »Planika« iz Pevme. Odmore pa so prav posrečeno spolnili s kratkimi šaljivimi prizorčki g. Viktor Prašnik iz Gorice ter gdč. Marija češčut in g. S. Kerševan iz Sovodenj.
»Veseli fantje« so s svojimi poskočnimi melodijami poskrbeli, da je vso dvorano takoj zajelo prijetno vzdušje. — Dvospev »Kavarica« nas je popeljal v goriške kavarne, kjer si ne samo moški svet, temveč tudi zastopnice nežnega spola ob sladki kavi izmenjavajo novice in kujejo načrte za naprej. — Prizor »Sodnik« je na šaljiv način pokazal, kako zna navaden stražnik bolje razsoditi kot učen sodnik. — Tudi točka »Telefon št. 111783« je vzbudila mnogo veselja, saj je res hudo, če pozabiš točno telefonsko številko in se potem zapleteš v kaj čudne pogovore.
V odmoru je bila vsem dana prilika, da si želodce osladkajo s pustnim pecivom, prijatelji briške kapljice pa so tudi lahko znova potrdili naš pregovor: »En kozarček ai' pa dva, to nam korajžo da«, saj so vrli Števerjanci poskrbeli, da njih vino ni o-stalo gori v Brdih, ampak je našlo vstop tudi pred vrata gledališke dvorane.
Po odmoru pa je šel program veselo naprej. Števarjanski fantje so pokazali, kaj se zgodi tistemu, ki pride iz doline in skuša na noč njihovim dekletom pod oknom dvoriti. Zelo so zadovoljili tudi Podgorci s svojimi »Snubači«. Bil je to res skrbno naštudiran prizor, ki je žel splošno odobravanje. — Nekaj izredno posrečenega je bila »Mehanična brivnica«. V bodoče si bodo lahko brivci mnogo časa prihranili, kajti naenkrat bodo lahko
Umrl je dekan goriških gostiln
V visoki starosti 81 let je v soboto 8. februarja umrl v bolnici usmiljenih bratov dekan goriških gostiln Alojz Vida, gospodar znanega hotela »Pri jelenu«. Ze leta 1908 je skupno z Grusovinovimi odprl znano gostilno »Alla Transalpina« na svetogorski postaji. Leta 1920 pa je na novo odprl gostilno »Pri zlatem jelenu« pred škofijsko palačo. V njej so se od takrat prav pogostoma zbirali naši ljudje, predvsem naši duhovniki iz podeželja v času pred drugo svetovno vojno, ki so imeli vsak četrtek nekak sestanek in skupno kosilo v tej gostilni. — Pogreb pokojnega »Gigija«, kakor so ga vsi imenovali, je bdi v ponedeljek dopoldne. Iz cerkve sv. Ignacija, kjer so bile pogrebne svečanosti, so pokojnika nesli na goriško pokopališče.
Motorizacija na Goriškem
Motorizacija na Goriškem naglo narašča. Lansko leto so vpisali v naši pokrajini 3690 novih avtomobilov. Zadnji avtomobili, ki krožijo v našem mestu, nosijo že številko 26.000.
Doberdob
Preteklo soboto in nedeljo smo imeli v župnijski dvorani kulturni večer posvečen katoliškemu tisku. Dekle in fant sta najprej v kratkem dvogovoru razložila lepoto in važnost katoliškega tiska. Sledili so šaljivi prizori: rajanje, Izgubljena stava, Katrica in Začarana gostilna. Pridna mladina, ki je vse to lepo izvajala, je vredna vse pohvale, saj nas je prav pošteno razveselila, — Bogat srečolov pa je med časopisi in revijami prinesel dve uri, pršut (4'/a kg), dva lestenca, nagometno žogo, tri torte in še veliko drugega. — Bog daj, da bi po' tolikih dobrotah tudi vedno bolj razumeli in podpirali ter čitali in širili dober tisk.
očedili obraze štirim klijentom. Pač v znamenj u avtom aci j e!
Zadnja točka je bila pa kot slavnostni pečat na ves program. Zlasti mladina je bila vsa navdušena nad izvajanimi štirimi točkami, ki jih je dovršeno izvedel muzikalni ansambel »Planika« iz Pevme. Posebno zadnja skladba »Na kmetiji« je žela splošno navdušenje in je dokazala, da so člani ansambla res mojstri v peti besedi in v izvajanju poskočnih melodij. — Ob koncu je občinstvo glasovalo za najboljše prizore. Mladina je dala svoj glas Pevmčanom in števerjanicem, uni srednjih let smo se bolj ogrevali za 'podgorske Snubače. Vendar so tudi vsi drugi prizori zaslužili vso pohvalo, le škoda, da vsi niso mogli biti pni.
Pastoralne vizitacije v Trstu
Za letošnje leto so napovedane škofove vizitacije po nekaterih župnijah. Po cerkvenem zakoniku mora škof obiskati župnije v škofiji vsaj vsakih pet let. Med drugimi so napovedane vizitacije v sledečih župnijah: pri Sv. Justu, 1. marca, Novi sv. Anton, 3. maja; Rojan, 24. maja; Sv. Ivan, 31. maja; Barkovlje, 7. junija; Bazovica in Gročana, 14. junija; Mačkov-Ije in Sv. Barbara, 12. julija; Repentabor, 23. avgusta.
Seja širšega odbora SKS
Prejšnjo sredo je imel širši odbor Slovenske katoliške skupnosti redno širšo sejo v ulici Donizzetti 3. Zaradi odsotnosti dr. Simčiča je vodil sejo podpredsednik inž. Sosič. Daljše poročilo o delu stranke in o političnem položaju je podal politični tajnik dr. Poštovan. Odbor je obravnaval zlasti sledeče točke: organizacijska vprašanja, bližajoče se deželne volitve, tesnejše sodelovanje vseh slovenskih demokratičnih strank, skupin in neorganiziranih v Skupni slovenski listi, razne trenutne aktualne zadeve, odnosi z Gorico in slučajnosti.
Nova intervencija za šolski vrtec
v Trstu
Ker ‘se zadeva s slovenskim šolskim vrtcem v Trstu ne premakne naprej, sta na pobudo šolskega odbora slovenska občinska svetovavca dr. Teofil Simčič in g. Dušan Hreščak obiskala župana dr. Fran-zila. Kot je »Glas« že poročal, so nastale težkoče zaradi prostorov. Tržaška občina je pripravljena vrtec takoj odpreti, toda šolsko nadzorništvo pravi, da ji ne more dati prostorov v ulici Donadoni. Ne bomo ponavljali, da bi se to lahko zgodilo z dobro voljo šolskega nadzomištva in ravnateljstva osnovne šole v ulici Donadoni. G. župan je obljubil, da bo še enkrat posredoval. če ne bo uspel, bi bila edina rešitev v ulici Vasari, toda v tem primeru bi morali preseliti tja tudi slovensko o-snovno šolo, da bi bila združena s slovenskim vrtcem. In to bi morali narediti še v tem šolskem letu. Poudarjamo pa, da slovenski starši s takšno rešitvijo ne bi mogli bita posebno zadovoljni, ker večina otrok teži v ulico Donadoni.
Slovenski poštar na Proseku
Iz političnega tajništva SKS v Trstu poročajo, da so ponovno intervenirali na poštnem ravnateljstvu v zadevi slovenskega poštarja na Proseku, ki jo je bila že pred letom dni sprožila Skupna slovenska lista. Na ravnateljstvu so zagotovili, da bo na proseški pošti nastavlljena tretja moč, ki obvlada slovenščino. Upamo, da bo omenjena oseba res obvladala slovenščino kot svoj materin jezik in da bo zadeva kmalu urejena.
OBVESTILA
POSTNE PRIDIGE NA TRAVNIKU so
vsak petek ob 20. uri. Govoril bo g. Jože Jurak.
ŠZ OLVMPIJA sporoča, da se vrše redni treningi vsak četrtek od 19.30-21.30 (odbojka) in vsako soboto od 19-21 (pred-atietika in odbojka) v dvorani na Trgu Catterini.l Člani in simpatizerji vabljeni.
ODBOJKARJEM OLYMPIJE. V četrtek 13. t. m. ob 19.30 zvečer bo verjetno tekmovanje proti moštvu VIS iz Trsta. V soboto 15. t. m. ob 19 zvečer pa bosta dve
Za naše pevovodje
V okviru Zveze cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem se bodo začele v nedeljo, 16. jebr. 1.1. ob 17.30, v Ponehiallijavi ulici 2 (v poslopju Novega sv. Antona v IV. nadstr.) praktične pevske vaje za pevovodje, organiste in ljubitelje zborovske cerkvene glasbe v dopolnitev pevo-vodskega tečaja, ki ga je Zveza priredila lani novembra.
Prav zadovoljni so se poslušavci počasi razšli, vsi v želji, da se taki večeri še ponovijo, pa tudi veseli ob zavesti, da imamo goriški Slovenci skupen Dom, kjer take in druge večere prosvetnega in kulturnega značaja lahko nemoteno doživljamo.
moštvoma BOR A in BOR B iz Trsta. Igravci juniorjev naj bodo gotovo in točni na mestu, to je v dvorani na Trgu Catterini.
LETOŠNJIM LURŠKIM ROMARJEM
sporočamo, da se bo romanje vršilo skoro gotovo v sredini julija. Kakor hitro dobimo odgovor železniškega ravnateljstva, se takoj začne vpisovanje. To bo verjetno že prihodnji teden. Takoj v začetku se je treba odločiti za romanje z letalom v Fatimo ali z avtobusom v Montserrat-Barcelono. Na drugo postno nedeljo bo v Trstu film »Lurška Bernardka«.
G. DUŠANU JAKOMINU se številni O-penci iskreno zahvaljujejo za lepo predavanje o potovanju v sveto deželo, želijo mu, da bi tam v novembru zopet. letel proti vzhodu v daljno Indijo na mednarodni evharistični kongres in potem spet prirejal lepe večere po Tržaškem kakor sedaj.
DAROVI
Za Marijanišče: V spomin pok. ravnatelja Adalberta Stubla družina Rtač z Opčin 1.000; dva neimenovana dobrotnika z Opčin skupno 2.500; družina Borsatti iz Trsta 3.000; dve dobrotnici iz Trsta kot mesečni prispevek 2.000k dobrotnica iz Do-mija 10.000 lir.
Bog povrni!
Za Marijin dom v Rojanu: Alojzij Bole namesto ovetja na grob pok. Adalberta Štubla 5.000; N. N. 1.000; Merljak Frančiška v spomin pok. dekana Filipiča 1.000; M. K. 50.000; D. N. 20.000; družina G. 6.000; Piščanc Danilo 2.000; ob 80-letnici Ika Ferluga 1.000; G. R. 4.000; Ivanka Piščanc 8.000; P. B. 100.000; msgr. Salva-dori 1.000; ob smrti Viktorja Primožiča sestre 10.000; ob isti priliki M. M. 2.000; in P. A. 500; namesto cvetja na grob pok. Adalberta Stubla darujejo: T. A. 700; M. R. 500; C. G. 500; G. P. 500; I. F. 1.000: D. N. 500; G. Z. 500 lir; Sonja Stubel ob očetovi smrti 6.000; Giraldi 2.000; dr. Škerl 10.000; Solazzi 1.000; M. L. 1.000; Bizjak Darjo 2.000; Piščanc Ivanka 1.000;. Kos Jože ob godu svakinje Oberti M. 2.000; B. P. za deset sedežev v dvorani 30.000 lir. Vsem dobrotnikom naj Bog povrne!
Za zavod sv. Družine: Botussi Amalija 600; gospa N. N. ob priliki obletnice pok. moža 2.500; družbenica iz Gorice 3.000; N. N. ob poroki 10.000 lir. Najprisrčnejši »Bog povrni!«
Družina Vižintin namesto cvetja na grob pok. Marije Marušič daruje za KD 2.000, za Alojzijevišče 2.000, za zavod sv. Družine
2.000 lir.
Bog plačaj dobrotnikom, pokojnici pa večni mir.
Za Katoliški dom: N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 500; N. N. 2.000; N. N. 3.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. ob poroki 30.000; N. N. 1.000; N. N. 2.500; M. K. 4.000; L. L. 2.000; U. Z. 3.000; N. N. 10.000; Marica Sardoč
2.000 lir.
Vsem dobrotnikom Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
iiiimiiiiiNimmimmiuiiiiiuiiiiiiiiiiimHiimmminimiiMimiiiiHimiimiiuiiiiiimiiiimiiiiimmiiiiiiMHniiiiiimiiiiimHiiiiiiiiiiiniMiiiiiimiuimiimimiiiiMiiiiiiiiiiii jeti h je vidno rasfilo: iz Žabelj jih je V dolini se je cesta razširila. Nemci odšlo petnajst, spotoma se jih je nabralo so razporedili odgnance po tri in tri. »Se-
tekrni deželnega prvenstva Juniorjev proti