KRALJEVINA JUGOSLAVIJA UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 47 (7) INDUSTRISKE SVOJINE Izdan 1. Novembra 1929. PATENTNI SPIS ST. 6447 Gebriider Hardy, Maschinenfabrik und Giesserci A. G., Wien, Austrija. Izprožilni ventil za zavoro na stisnjen zrak z eno komoro. Dodatni patent z osnovnemu patentu štev. 6446. Prijava z dne 4. maja 1928. Velja od 1. maja 1929. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 21. februvarja 1928. (Austrija.) Najdaljno trajanje do 30. aprila 1944. Izum se nanaša na nadaljno izobličenje izprožilnega ventila po osnovnem patentu štev. 6446. Dočim se uporabljajo po osnov¬ nem patentu kot krmilni organi za izpro¬ žilni ventil izključno bati ali membrane, ki so na obodu zatesnjeni, je po tem izumu i- zobličen eden izmed krmilnih organov, in sicer oni, ki stoji pod tlakom zaviralnega valja in atmosferičnim tlakom, kot ventilni krožnik izprožilnega ventila. Vsled male vi¬ šine dviga učinkuje lahko ta ventilni krožnik tudi v dvignjenem položaju kot krmilo, tako da prištedimo zatesnitev za en krmilni organ. Pri posebni razporedbi krmilnih or¬ ganov je tudi mogoče, da pustimo droge, ki vežejo krmilne organe, nezatesnjene, tako da dosežemo vsled opustitve mašilk ravno- tako poenostavitev. Način učinkovanja iz¬ vedbene oblike, ki je v naslednjem popi¬ sana, je isti kot one v osnovnem patentu. V smeri odpiranja izprožilnega ventila u- činkuje na krmilne organe vsakokratni tlak glavnega provoda ali pomožne posode za zrak in tlak zaviralnega valja, v smeri za¬ piranja pa najvišji tlak glavnega provoda ali pomožne posode za zrak ki se vzdr¬ žuje s pomočjo zvratnega ventila v komori, in razen tega atmosferični tlak. Ce se v svrho povzročitve ene izprožilne stopnje zviša tlak glavnega provoda, se odpre iz¬ prožilni ventil, dokler vsled padanja tlaka zaviralnega valja ne prevlada tlaka, ki u¬ činkujeta v smeri zapiranja, in s tem, da zapreta ventil, končata izprožilno stopnjo. Risbe kažejo primeroma izvedbene o- blike predmeta uzima. Slika 1 kaže shematični prerez skozi izprožilni ventil. V zgornji komori 9 je raz¬ porejen bat 16 kot krmilni organ; po njem ločeni deli komore so neposredno odn. preko zvratnega ventila 14 priključeni na glavni provod ali na pomožno posodo za zrak. V spodnji -komori 10 je predviden ventilni sedež 40, pod katerim leži priključek 5 na zaviralni valj. Na tem sedežu počiva kot ventilni krožnik izobličen drugi krmilni organ 41, na čigar zgornjo stran učinkuje atmosferični tlak skozi odprtino 15. Slika 2 kaže dva bata 42 in 43, na či- jih zunanjih straneh učinkuje najvišji in vsa¬ kokratni tlak pomožne posode za zrak ali glavnega provoda in na čijih notranjih stra¬ neh učinkuje atmosferični tlak. Med tema obema batoma leži kot nadaljni krmilni organ ventilni krožnik 44, ki zapira na za¬ viralni valj priključeno komoro 45 in je v zvezi z batom 43 s pomočjo zatesnjenega droga 46. S pomočjo priključenja prostora, ki leži med batom 42 in ventilnim krožnikom 43, na zaviralni valj, si lahko, kakor kaže slika 3 prištedimo zatesnitev droga 46. V tem slu¬ čaju učinkuje v smeri odpiranja ventila tlak, ki nastane vsled razlike ploskev pata 42 Din. 10. in ventilnega krožnika 44 in ki učinkuje vsled prevladovanja batove ploskve v za- željeni smeri. Ce presega ploskev ventil¬ nega krožnika ploskev bata, bi bil lahko tudi prostor med krožnikom 44 in batom 43 prik¬ ljučen na zaviralni valj, ker bi potem rezul¬ tanta tlaka zaviralnega valja, ki učinkuje na oba ta dva dela, istotako učinkovala v smeri odpiranja ventila. Patentni zahtevi: 1. Izprožilni ventil po osnovnem patentu štev. 6446. označen s tem, da krmilni organ, ki stoji pod tlakom zaviralnega valja in atmosferičnim tlakom, izobličen kot ventilni krožnik izprožilnega ventila. 2. Izprožilni ventil po zahtevu 1, označen s tem, da leži kot ventilni krožnik izobli¬ čeni krmilni organ med dvema krmilnima organima, na katerih zunanjih straneh u- činkujejo najvišji in vsakokratni tlak glav¬ nega provoda ali tlak pomožne posode z a zrak. 3. Izprožilni ventil po zahtevu 2, označe>, s tem, da je prostor, ki leži med obema krmilnima organoma, deljen po ventilnem krožniku in njegovem sedežu v dve komori, v katerih eni vlada tlak zaviralnega valja in v drugi atmosferični tlak. FigJ Fig. Z JS' 5 U 40. 1 H-Ms? mli 20 _Lh Fig. 3 43