gradivo  23.11.2005  14:51  Page 242
O
GRADIVO
Ksenija Rozman, Ljubljana
JO@EF TOMINC: VENERA IN KUPIDO. SLIKA PO VZORCU MARCANTONIA FRANCESCHINIJA
Tominčeva slika Venera in Kupido, olje na platnu, 44 x 54 cm brez signature, ki je bila nekoč v lasti grofa Guglielma Coroninija Cronberga v Gorici, je zdaj del njegove fondacije (sl. 1). Prvič je bila objavljena in razstavljena leta 1966 v Gorici in leto dni pozneje v Ljubljani.1 Guglielmo Coronini jo je opredelil kot Tominčevo mladostno delo in: »... ljubiteljsko delce precej konvencionalne zamisli; ujeto je še v pozno 18. stoletje s klasicističnimi spomini po okusu Direktorija, vendar ožarjeno s plamenom precioznega in zvenečega beneškega koloriz-ma, oblitega s karakterističnimi prameni rdečkaste luči. Na sliki najdemo marsikatero napako pa tudi briljantne virtuoznosti ,malega‘ mojstra, ki ni preveč daleč od miniaturne prakse...«.
Tominčevo delo speče Venere na postelji z nagubanimi rjuhami in malim spečim Kupidom s sulico in lokom je posneto po umetnini bolonjskega slikarja Marc’Antonija Franceschinija (Bologna 1648-Bologna 1729). Nahajališče Franceschinijeve slike je danes neznano, poznamo pa razne podatke o njej. Knez Johann Adam Andreas Liechtenstein je pri Franceschiniju naročil Golo Venero. Ležeča figura Venere bi narekovala podolžni format umetnine, ki je bila predvidena za namestitev nad vrati (sopraporta) knezove vrtne palače v Rossauu pri Dunaju. Leta 1692 je Franceschini prosil kneza Liechtensteina, naj popusti pri svoji zahtevi in dovoli, da bi bili določeni deli Venerinega golega telesa pokriti. Slikar je omenil tenkovestnost, ki mu ne bi dovolila upodobiti lascivnega motiva. Knez je očitno dovolil, da je bila Venera dostojno pokrita. Soglašal je, da figura ni bila popolnoma gola
1 Mostra di Giuseppe Tominz, ed. Guglielmo Coronini, uvod Antonio Morassi, Palazzo Attems, Gorizia 1966, str. 108, sl. 16. - Jožef Tominc (1790-1866), besedila Franceta Steleta, Antonija Morassija in Guglielma Coroninija, Narodna galerija, Ljubljana 1967, str. 169, sl. 21 (izpopolnjena in nekoliko spremenjena izdaja goriškega kataloga). - Jožef Tominc je bil rojen 1790 v Gorici, 1866 je umrl na Gradišču nad Prvačino. V letih 1809-1818 je študiral in delal v Rimu, nato pa je ustvarjal v Gorici, Ljubljani, Trstu in na Gradišču.
242
O
gradivo  23.11.2005  14:51  Page 243
GRADIVO
1. Jožef Tominc: Venera in Kupido, Gorica, Musei Provinciali, Palazzo Attems (Foto: Fototeka Narodne galerije, Ljubljana)
zlasti na sramnem delu.2 Tja je Franceschini namestil spečega Kupida. Franceschinijeva slika Gola Venera oz. Speča Venera in Kupido, olje na platnu, 113 x 187 cm, je bila še leta 1767 in 1872 zapisana v Liechtensteinovem inventarju. Leta 1880 je bila zabeležena v Parizu3. Sliko poznamo, kot omenja Dwight Miller4, po G. Antesijevi grafiki iz leta 1858 (sl. 2)   in po repliki Franceschinijeve delavnice v
2   Dwight C. Miller: Marcantonio Franceschini and the Liechtensteins: Prince Johann Adam Andreas and the Decoration of the Liechtenstein Garden Palace at Rossau-Vienna, Cambridge University Press, Cambridge-New York-Port Chester-Melbourne-Sydney 1991, str. 52 (od tod. cit. Miller 1991).
3   Miller 1991, str. 99-100.
4   Miller 1991, str. 100.
5   Mere grafike mi niso znane in prav tako ne podatki o G. Antesiju. Spodaj v sredini grafike razberem po fotografiji napis: Gem. Gallerie Liechtenstein,  desno  spodaj pa: M.  Dall’ Arg.   -  Fotografijo grafike mi je
243
gradivo  23.11.2005  14:51  Page 244
GRADIVO
2. G. Antesi (?): Venera in Kupido, 1758 (1751?), grafika po sliki Marc’Antonia Franceschinija (Fotografija last D. C. Millerja, Stanford University, USA)
3. Giuseppe Carlo Pedretti: Venera in Kupido, Budimpešta, Szépmüvészeti Múzeum (Foto: A. Szenczi Maria, Budimpešta, 1988)
244
gradivo  23.11.2005  14:51  Page 245
GRADIVO
4. Mark Quirin: Speča Venera s Kupidom, 1783, po sliki Marc’Antonia Franceschinija, Dunaj, Graphische Sammlung Albertina (Foto: Albertina, Dunaj)
5. Gioachino Serangeli, krog: Speča Venera s Kupidom, naprodaj v Dorotheumu, Dunaj, 2. junija 1993 (Foto: Dorotheum, Dunaj)
245
gradivo  23.11.2005  14:51  Page 246
GRADIVO
Szépmüvészeti Múzeum v Budimpešti (sl. 3). Vpisano jo imajo kot delo Franceschinijevega učenca Giuseppeja Carla Pedrettija (Bologna 1697 -Bologna 1778), ki je vstopil v mojstrovo delavnico leta 1714 in je z njim sodeloval vse do leta 1729.7
Franceschinijevo Spečo Venero in Kupida za palačo knezov Liechtensteinov je 1783 vrezal avstrijski grafik Mark (Marck) Quirin (Littau/Moravska 1753-Dunaj 1811)8 (sl. 4). Grafika je skoraj enaka ti. Antesijevi, razločki so le v oblikovanju glav in obrazov Venere in Kupida.
V Dorotheumu na Dunaju9 je bila na 1685. dražbi 2. junija 1993 pod številko 22 naprodaj Speča Venera z Amorjem, olje na platnu, 95 x 127 cm in sicer kot »Gioachin Giuseppe Serangeli, krog« (sl. 5). Gioachino Serangeli (Rim 1768-Torino 1852) je študiral v Parizu in je bil med francosko revolucijo Davidov učenec. Slika je eden najbolj posrečenih posnetkov Franceschinijevega zgubljenega dela, ki pa je
27. maja 1994 posodil prof. Miller, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Miller je (po pomoti?) zapisal različni letnici kot leto nastanka Antesijeve grafike: enkrat 1858 (Miller 1991, str. 52) in drugič 1851 (Miller 1991, str. 100).
6   Olje na lesu, 31 x 47,4 cm, inv. št. 842. - Andor Pigler je v katalogu Museum der Bildenden Kunste: Katalog der Galerie alter Meister, I, Budapest 1968, str. 240 zapisal, da je slika morda nastala po grafični predlogi iz leta 1783, delo Quirina Marka. Pigler omenja tudi kopijo iste kompozicije, delo Josefa Bernwallnerja iz leta 1843 v Madžarski Narodni galeriji.
7  La pittura in Italia: Il Settecento, ed. Giuliano Briganti, II, Milano 19902, str. 823 (besedilo Nicosetta Roio).
8   Bakrorez, list 35 x 49,5 cm, plošča 34,1 x 48,8 cm, 1. sp.: gemalt von Francisquin, d. sp.: in Kupfer gegraben von Quirin Marck in Wien 1783. V sredini pod grbom napis: in Wien zu finden bey Artaria Comp. - Od levega roba teče daljši napis: Dem Durchlauchtigsten Fürsten und Herrn Aloys Joseph des Heil. Rom. Richs Fürsten und Regierern des Hauses von und zu Liechtenstein von Nicolspurg. Herzogen von Troppau und Jägerndorf in Schlesien. Grafen zu Rittberg. Ihro K. K Apost. Mayestät würkli-chen Kämmerern und des Lob. General Graf Bascischen Infanterie Regiments Obrist-Wachtmeistern.- Pod tem napisom je l. sp. manjši napis: Nach dem Urbilde welches sich in der Sammlung des obgedachten Fürsten befindet. - Desno spodaj: Von Seinem unterthänigst-gehorsamsten Diener Quirin Marck.
9  Dorotheumn: Alte Meister, 1685 Auktion vom 2. Juni 1993, kat. št. 22 s sliko. - Za fotografije in dovoljenje za objavo slike se najlepše zahvaljujem dr. Petru Wolfu, Dorotheum, Dunaj. Izčrpne podatke o Gioacchinu Serangeliju je objavil Giovanni Daia v: La pittura in Italia: L’Ottocento, II, Milano 19912, str. 1020-1021.
246
gradivo  23.11.2005  14:51  Page 247
GRADIVO
bilo po merah precej večje (113 x 187 cm) od umetnine v prodaji v Dorotheumu (95 x 127 cm). Glede na Quirinovo grafiko je dorotheum-ska slika najbližja originalu iz Liechtensteinove zbirke.
Franceschinijeva slika Venera in Kupido je ob koncu 18. stoletja in na začetku 19. stoletja postala priljubljen in iskan motiv. K razširjenju in poznanju umetnine so pomagali grafični listi. Naročnike in kupce je privlačevala ljubka in erotično zaznamovana upodobitev, ki v starih časih ni bila vsem na očeh, temveč je bila največkrat v zasebnih prostorih. Slikarje, ki so še v času neoklasicizma posnemali Franceschi-nijevo sliko, je privlačevala zgodba iz grško-rimske mitologije in umetnikova hladna barvitost in ostra risba.
Tominc je Venero in Kupida iz nekdanjega Franceschinije-vega prototipa in podolžnega formata preoblikoval v skoraj kvadratnega in dodal razne nadrobnosti: v ozadju je drugače izpeljal zaveso in jo okrasil z več zlatimi vrvicami in čopki. Dodal je kandelaber in na desni v ozadju del odprtega okna s pogledom na drevesa in hribe, kar je značilen Tominčev motiv, ki ga je ponavljal tudi pri raznih portretih. Na Tominčevi sliki je upodobljena posodica za dišeča mazila, posteljo zaključuje rezljana končnica, bolj razkošni so zapeljivi Venerini lasje, ki padajo na blazino, Venerino levico krasi zapestnica itn. Kupido je posnetek Franceschinijevega otroka, vendar je po obrazu in pričeski značilna Tominčeva figura, kar velja tudi za Venerino glavo.
Misel Grofa Coroninija, da gre za Tominčevo mladostno delo, je še danes veljavna in se tudi po slogu uvršča med njegova rimska dela. V Rimu je slikar živel in ustvarjal med leti 1809 do 1818.
*
Zahvaljujem se kuratoriju Fondacije palače Coronini Cronberg v Gorici (Curatorio della Fondazione Palazzo Coronini Cronberg, Gorizia), da so mi ljubeznivo dovolili objaviti Tominčevo delo iz njihove zbirke in dr. Maddaleni Malni Pascoletti za posredovanje dovoljenja.
247
gradivo  23.11.2005  14:51  Page 248
O
GRADIVO
UDK 75.046(497.4)”18”:929 TOMINC J.
GIUSEPPE TOMINZ: VENERE E CUPIDO. UN MOTIVO DESUNTO DA UN DIPINTO DI MARC’ANTONIO FRANCESCHINI
Giuseppe Tominz nacque a Gorizia nel 1790 e mori a Gradiscutta (Gradišče nad Prvačino) nel 1866. Tra il 1809 e il 1818 studio e lavorö a Roma, ed in seguito a Gorizia, Lubiana e Trieste.
Il quadro del Tominz intitolato Venere e Cupido (olio su tela, cm 44 x 54, fig. 1), giä proprietä del conte Guglielmo Coronini Cronberg di Gorizia, e oggi parte della sua fondazione nella medesima cittä. Il dipinto fu esposto e pubblicato per la prima volta a Gorizia nel 1966 ed un anno dopo a Lubiana. Guglielmo Coronini1 lo descrive come un’opera giovanile del Tominz: «…‘pezzo d’amatore’ di concezione piuttosto convenzionale e ancora pervaso da un attar-dato settecentismo classicheggiante alla moda del Direttorio, acceso da una vampa di colorismo veneto, prezioso e sonoro, dalle caratteristiche sbavature di luci rossastre. Il quadretto presenta molte mode, ma anche dettagli di un brillante virtuosismo da ‘piccolo maestro’, non troppo lontano dalla pratica del miniaturista…».
Per quest’opera Tominz prese spunto da un dipinto di Marc’ Antonio Franceschini (Bologna 1648-Bologna 1729), che l’artista aveva realiz-zato su commissione del Principe Johann Adam Andreas Liechtenstein per una soprapporta del suo Palazzo Rossau (Vienna). Nel 1692 Franceschini chiese al Principe il permesso, poi accordato, di coprire convenientemente la Venere, poiché la sua coscienza non gli permetteva di dipingere un motivo lascivo. Il quadro del Franceschini si trova registrato nell’inventario dei Liechtenstein ancora nel 1767 e nel 1872, mentre nel 1880 risulta a Parigi3: da allora se ne perdono le tracce. Conosciamo quest’opera, come giä ricordato da Dwight Miller,4 grazie ad un’incisione dell’Antesi5 del 1858 (fig. 2) e ad una copia rea-lizzata dalla bottega del Franceschini, oggi al Szépmüvészeti Múzeum di Budapest (fig. 3). Il dipinto del Franceschini Venere dormiente e Cupido, appa-rtenente alla collezione dei Principi Liechtenstein, fu inciso nel 1783 dall’arti-sta austriaco Mark Quirin. L’incisione e quasi identica a quella cosiddetta dell’Antesi, le uniche differenze si riscontrano nella fattura delle teste e dei volti della Venere e del Cupido.
Il 2 giugno 1993, nel corso della 1685a asta, al Dorotheum di Vienna9 fu battuta una tela intitolata Venere dormiente e Amore (lotto nro. 22, olio su tela, cm 95 x 127), registrata come opera della «cerchia di Gioachin Giuseppe Serangeli». Si tratta di una delle migliori riproduzioni del dipinto perduto del Franceschini, che era di dimensioni molto maggiori rispetto al quadro in vendita al Dorotheum.
248
O
gradivo  23.11.2005  14:51  Page 249
GRADIVO
Alla fine del Settecento e agli inizi dell’Ottocento la Venere e Cu-pido del Franceschini era diventata evidentemente un motivo molto apprezza-to e ricercato, alla cui diffusione avevano contribuito le stampe delle incisioni. Nel periodo neoclassico il prototipo del Franceschini ebbe molti epigoni ed i pittori che lo ripresero furono indubbiamente attratti da quest’episodio della mitologia greco-romana ma anche dal freddo cromatismo del dipinto e dal suo disegno marcato. D’altro canto i motivi erotici erano sempre molto ricercati e destinati ad ambienti privati.
Il Tominz nel realizzare il dipinto aveva mutato il formato rettan-golare del Franceschini quasi in un quadrato e vi aveva aggiunto nuovi partico-lari: un candeliere, un vasetto d’unguenti profumati, la sponda del letto intagli-ata, una diverso panneggio della tenda e poi uno scorcio di finestra aperta -motivo ricorrente anche nei ritratti dell’artista goriziano - e una nuova stesu-ra dei volti della Venere e del Cupido, propria del suo linguaggio pittorico.
L’opinione del Coronini, cioe che si tratti di un’opera giovanile di Giuseppe Tominz, e tuttora valida, infatti il quadro e ascritto al suo periodo romano, epoca a cui risale ad esempio la Santa Lettrice (1812), oggi esposta a Palazzo Attems a Gorizia.
(Prevod: Daniela Bertoni-Milotti)
249