KflECKl DOC) DOPlOLJUBOVfl PRILOGA ZA NAŠE GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLETA /v Stev. 2. V Ljubljani, dne 2. februarja 1911. Leto III. Varstvo ptic. V lanskem »Domoljubu« smo podali že nekaj splošnih opomb o važnosti ptic za kmetijstvo in o nujni potrebi, da si varujemo tc najboljše prijateljice svoje. Danes pa hočem priporočiti še nekaj drugih sredstev v varstvo naših ljubljenk. Izvrsten pripomoček za pomnože-vanje plic so varstveni lesovi; pribežališča, zasajena na sicer malo rodovitnem svetu iz % gloga (belega trnja ali medvedove hruške) in iz % |gabrovja, divje gavtrože in navadnega robidovja (kopinjaka). Na kako mnogih krajih najdemo sredi polja in travnikov puste otočece, ki ne dajejo nobenega užitka, zapuščene jame, kjer so kedaj kopali gramoz. Zasadimo tako puščobo kot varstven les in dala nam bo bogate obresti. Med drugo hosto kaže posaditi tudi kak bezgov in bri-njev grm ter posamezne smrečice. Vmes eno ali drugo drevo, ki daje senco, jerebiko (oskoruša) ali kak hrast, krog in krog celega tičjega parka pa živo mejo od divje vrtnice in tičje srce bo poskakovalo veselja in stotero povrnilo tvojo skrb. Če je kdo lovec, naj mu povem, da je tak les ali remlza obrnem tudi najboljše varstvo za divjo perutnino in najpripravnejši prostor za zimsko krmljenje, posebno za fazane in jerebice. Zelo pripravne so za varstvo ptic žive meje, ki dajo sicer bolj ozko, a zato toliko daljše pribežališče. Čudno je, da se ptice ne strašijo niti grmenja železniških vlakov in rade gnezdijo v živih mejah ob železniškem tiru. Tako so opazovali ob neki železnici na daljavo 20.469 m v glogovi meji 701 gnezdo, na vsakih 30 m torej po eno gnezdo. Posebno strnad in konopljenka sta bila vmes. Ob vodah zasajaj beko in črni topol, ki jima na vsakih pet let obsekaj veje, tudi kako smreko ali no več sku- paj, posebno pa vrbe za pletenje košar. Ptice imajo zelo nerade krajine, kjer morajo poletavati čez večje nezarastle prostore. Votline, ki se napravijo sčasoma v starih vrbah in topolih, nam privabijo zlasti najbolj koristne izmed koristnih ptic, to je: različne vrste senic, rdečerepko, vijoglava, brgleze, plezovte, zeleno in sivo žolno (pivko) ter razne vrste deteljev, smrdokavro, brinjevko, črnoglavega malega srako-perja, tašico in druge. Skušnja uči, da privabi pravilno urejen varstven les v sicer ubožen kraj toliko in tako različnih ptic, da je podobna pokrajina bolj kletki, nego prosti naravi, da spominja bolj nekdanjega paradiža nego doline solza. Kmetijstvo in gozdarstvo, zlasti pa uspešna sadjereja je odvisna najbolj od ptičev duplarjcv. Kar je človek v naravi pokvaril, to naj duplarice zopet popravijo. Zakaj, kadar nastopijo škodljivci iz malega sveta žuželk v veliki meri, kadar se razlije preko naših gozdov in sadnih vrtov povodenj smrekovega prclca, borovega in hrastovega izprevodnika, rjavega hroča in raznih drugih sadnih škodljivcev, tedaj lahko izmeče država milijone in vendar je uspeh še malenkosten. Narava se da popravljati le z naravo; kjer so se nam razpasli v velikem številu sovražniki rastlinstva, tam moramo osredotočiti tudi njihove sovražnike, ptice. Kjer se dobro kmetuje, gozdari in vrtnari, tam je treba tudi skrbnega varstva ptic, drugače se zgubi ravnotežje v naravi in ta zguba gre le na naš račun. Kjer ni naravnih votlin za gnezdenje duplarjev, tam je nujna potreba, da preskrbimo sami pticam priliko za gnezdenje. Duplarje delimo v poldup-larje in celoduplarje. Prvi gnezdijo bolj v razpokah, globinah, napol odprtih duplinah. Najkoristnejši so: rdečerepka, sivi mu-harček, bela pastarica, taščica, pustov-ka. kavka, razne sove večkrat. Celoduplarji pa gnezdijo najraje v globokih votlinah, ki niso dosti širje od njihovega telesa. So pa: sinice (navadna, modra, črna, močvirska, čopasta), brglez, plezovt, vse vrste žolen in detljev, škorec, črni muhar, mila je-rica, hudournik, zlatovranka, divji golob (dular), čuki in sove in drugi. Polduplarji si dobijo pripravnega prostora za gnezdo tudi brez vas, celo-duplarjem pa kaže v mnogih krajih, zlasti kjer ni gozdov, priti na pomoč z valilnimi skrinjicami. Če pa hočemo imeti od teh skrinjic sploh kako korist, morajo biti: 1. pravilno narejene in 2. moramo pravilno ravnati ž njimi. Ne moremo na tem mestu popisati natančno, kako naj bo napravljena valil-na skrinjica. Kdor se za stvar zares zanima, naj si naroči par vzorcev od tvrdke »Herm. Scheid, Buren, Vestfal-sko«, ki ima svojo podružnico za izdelovanje Berlepševih valilnih skrinjic tudi v Avstriji. Najboljše valilne skrinjice so br&z vsake vrednosti, ako jih ne obesiš tako, kot zahteva narava. Najboljši čas za obešanje teh skrinjic po drevju je jesen ali zima, da se duplarji do spomladi že privadijo ponudenih bivališč. Skrinjice naj visijo popolnoma navpično, le gornji del sme biti nagnjen malce naprej, nikoli pa ne nazaj. Letavna luknjica naj bo obrnjena proti jugovzhodu. Skrinjica naj bo dobro pritrjena z žeblji in žico; valilnic, ki jih veter maje, ne sprejme nobena ptica. V vsakem naravnem duplu najdeš na dnu nekoliko sprstenelega lesa, listja in podobne reči, tudi v umetni skrinjici tega ne smo manjkati. Zato zmešamo prsti in žaganja v enakih delih in nasujemo te zmesi 1 do 3 cm debelo na dno skrinjice, to je do največ četrt litra te zmesi. Če tega ne izpolniš, zastonj bodo vsi poizkusi z valilnimi skrinjicami. Skrinjica naj bo zavarovana in prikrita s kakimi vejicami in vsaj 30 korakov oddaljena druga od druge. Visokost, v kateri jih obešamo, je različna pri raznih pticah, 2 do 4 in, pa tudi 8 m visoko. Šc nekoliko praktičnih nasvetov si prihranimo za drugikrat. F r. P e n g o v. Glavne določbe siavbeneoa reda za Kranjsko. Zakon z dno 25. oktobra 1875 deželnega zakonika številka 26. določa, kako se imajo staviti razna poslopja. Ker so določbe tega zakona še veliko premalo znane, ne samo kmečkemu ljudstvu, ampak tudi tistim, ki imajo z zidanjem večkrat opraviti, kakor n. pr. županom in zidarjem, menim, da ne l>o odveč, ako v tem članku razložim najvažnejše postavne določbe. Vsak gospodar pride prej ali slej v položaj, da mora zidati, prezidavati, pri-zidavati in popravljati; dobro je torej, ako ve, kako naj naredi, da mu ne bo mogel kak porednež nagajati. 1. Stavbeno dovoljenje. Vselej kadar hoče kdo kaj na novo zidati, kaj prizidati, ali kako poslopje temeljito popraviti, mora imeti za to stavbeno dovoljenje. Dovoljenja je treba tudi iskati kadar se delajo: kapnice, kleti, dimniki, strelovodi, kadar se gospodarski prostori izpremene v stanovanja ali narobe. Manjša popravila se stavbeni oblasti samo naznanijo. Oblast mora v 48 urah svoje zahteve staviti; ako tega ne stori, ima gospodar pravico, i »opravilo izvršiti. Včasih pa še toga naznanila tii treba, n. pr. če delaš nova tla, popravljaš vrata in okna, če poslopje prekrije.š z istim materijalom, kakor je bilo prej krito, če ometavaš dimnike, popravljaš kapnico ali gnojišče itd. Kdo daje stavbeno dovoljenje? Stavbena oblast. In ktera jo ta? Pri vseh navadnih stavbah občina, torej župan. Pri javnih stavbah, ki se delajo na stroške dežele ali države, tudi pri stavbah v obrtne namene, je stavbena oblast okrajno glavarstvo. Kadar pa se cela vas na novo pozida ali premesti, tedaj ima odločevati o načrtu deželna vlada. Pritožbe zoper razsodbo župana iicdo na občinski odbor in zoper razsodbo občinskega odbora na deželni odbor. Pritožbo zoper okrajno glavarstvo se naslovijo na deželno vlado in pritožbe zoper deželno vlado na ministrstvo za notranje zadeve. Po navadi se torej naredi prošnja za privolitev stavbe na županstvo. Tej prošnji mora biti priložen načrt stavbe v dveh enakih izvodih. Načrt mora biti tako narejen: 1. Obsegati mora lego nove stavbe. .Včasih je treba narisati tudi sosednja 10» poslopja in zemljišča s parcelno številko in posestniki. 2. Tloris nove stavbe. Iz njega sc vidi koliko bo poslopje veliko, kako močni bodo zidovi, kakšni bodo v njej prostori. Če bo stavba imela več nadstropij se mora vsako nadstropje v tlorisu narisati. ;j. Pročelje. To kaže narejeno stavbo od strani. •i. Vse nenavadno konstrukcije, ki se bodo v novi stavbi izvršile. Ti načrti naj sc narede v merilu 1:100; to je 1 cm na popirju pomeni 1 m na stavbi. Načrte morajo podpisati gospodar, risatelj in zidarski mojster. Županstvo nato odredi komisijski ogled, katerega sc imajo udeležiti gospodar, zidar in mejaši. Vse sc ima od te komisije določiti, ki rešuje ugovore mejašev, določa lego stavbe, določa, kaj naj se pri stavbi izpremeni itd. Vse to pa mora biti v zapisniku in načrtu natančno označeno. Ko komisija stavbo dovoli, pritisne občinski pečat na načrte in jih podpiše. En izvod hrani županstvo, enega pa vrne gospodarju. Rešitev stavbene prošnje se mora dostaviti gospodarju in mejašem. Vsem je na prosto dano, pritožiti se zoper odlok županstva. Zidanje se pa nc sme pričeti, dokler niso vse pritožbo rešene. Ako gospodar, ki je dobil stavbeno dovoljenje, stavbe v dveh letih ne začne delati, je stavbeno dovoljenje izgubilo svojo veljavo in je treba prošnjo ponoviti. Zidanje se mora vršiti natančno po načrtu. Za to je odgovoren gosnodar in zidarski mojster. Kdor hoče drugače zidati, kakor se je določilo pri komisijskem ogledu, ali kakor kaže načrt, mora to izpremembo vnovič naznaniti, oz. za dovoljenje vnovič prositi. Županstvo ima dolžnost od časa do časa se prepričati, sc li stavba izvršuje po določenem načrtu. Kaj določa zakon o stavbi sami, njenih delih in o materijalu, o tem bom poročal prihodnjič. H. P. Varčevanje dekel. Kdor živi od svojega dela, navadno prav lahko porabi zaslužek. Če mu vendar kaj ostane prihranka, katerega more v hranilnici naložiti, pravimo, da se mu dobro godi. Ko bi mogli vsem stanovom prešteti naloženi denar, bi imeli precej dobro sliko o pravem stanju in premoženjskih razmerah ljudi. Mnogi imajo sicer vsled višje službe in večjih dohodkov tudi večje potrebe in razvade, da jim skoro redno le primanjkuje, vendar so hranilne vloge precej vreden dokaz. Na Nemškem so opazovali po hranilnicah vlagatelje po stanovih in pri tem dognali, da izmed navadnih ljudi prinesejo največ vlog mestne in kmeč-de dekle. Pod imenom dekle razumemo vse ženske uslužbence v hišah, ki imajo hrano in stanovanje pri gosp,). darju, torej tudi kuharice in hišne. Na Virtemberškeni so pregledovali vse vlagatelje. Največ, celih 16-4 od-stotkov, jc bilo dekel. Našteli so v celi deželi 37.136 dekel v hišah, ki so ime!,, skupno 43 milijonov kron vlog. V me-stih so imele skoro prav vse dekle pri-hrankc. Izmed vseh dekel jih je 997' 'j varčevalo, torej izmed 1000 le 3 nišo imele ničesar prihranjenega. Kmečki; dekle so imele še posebej 9 milijonov kron. Izmed teh je imelo 44 8% denar v hranilnici. Začeli so se tudi drugod zanimati za stanove vlagateljev. Mala dežela Sachscn-Meiningen poroča, da so de-kle imele leta 1900 37.360 mark prihra-njenega, leta 1906 že 88.114 mark. 31:1 jih je vložilo po 50 mark do 150 mark 39 do 300 mark, 12 po 500 mark. Prav ista poročila so izdala druga meetn: Munchon, Hamburg, Strassburg ju razne dežele. Povsod se kaže, da varčuje več kakor polovica dekel. Hoteli so vedeti tudi za druge ženske, ki so v službi. Veste, kaj so našli? Izmed vseh, ki so v službah po prodajalnah ali pisarnah, torej blagajničar-ke, prodajalke, stenografke, modistko in je še drugih bolj nobel gospodičerr, so našli le 2 ?« vlagateljic, to se pravi, izmed 1000 imati le 2, celi dve nekaj prihranjenega, vse drugo gre sproti ali pa še zmanjka. Izmed revnih in pri-prostih ljudi na Nemškem so dcklrc najbolj varčne in imajo največ prihranjenega v hranilnicah. Pri nas opazujemo prav podobno razmere. Izmed kmečkih dekel večinoma vsaka kaj prihrani. Mnogo imajo lepo navado, da dajo svoje žulje ubogim starišem. Oče, ki ima številno družino, si izgovori od hiše, kamor gre služit, žita, živino za oranje in spravljanje skromnih pridelkov. Tudi večina plače gre za revne domače. To jo lepo in priča o plemenitem srca dobrih otrok. Takim, ki dajo res potrebnim domačim svoj zaslužek, nI treba1 žal biti, če ne morejo dosti naložiti v hranilnici. Saj nalagajo obilni kapital pri Rogu. Katere pa nimajo teh težav, varčujejo in nalagajo skoro ves svoj zaslužek. Odkar imamo »čebelice«, moremo to posebno natančno zasledovati. Lo poglejte kraje, kjer imajo v Marijini družbi dobro »Čcbelico«! Skoro no bote dobili dekle, ki bi no imela nekaj naloženega. To je prav veselo znamenje. Čc se navadijo prihodnje gospodinjo kajžarjev in raznih rokodelcev, ki večinoma poročijo dekle, od mladega varčevati, bodo enkrat skrbne in vestne gospodinje. Dekle v mestih imajo splošne nekoliko boljšo plačo, kakor na kmetih. Ne ostaja jim pa veliko več, kakor to-varišicam na deželi, ker imajo večjo potrebe. Treba je boljše obleke, kar mnoge zapelje k oni neumni glzdavo-sti, ki vse na cunje obesi. Imajo pa tudi več priložnosti denar porabiti ali zapraviti. Naši denarni zavodi po me- stili Se niso nikjer šteli vlagatelje po stanovih, zato ni mogoče dobiti natančnih podatkov o prihrankih naših deklet. Kolikor po poznamo razmere dz lastne skušnje, iz mnogo zgledov, (lahko rečemo, da po mestih dekle manj prihranijo kakor na deželi. Ko >bi pa vse natančno povedale, bi jih bilo tudi mestnih dekel veliko nad po-ilovico, ki so nekaj prihranile za sedem suhih let. Če pa vprašate vse prodajalke, bla-gajničarke itd., koliko imajo prihranjenega, bote redno dobili odgovor, da pri mali plači komaj živijo. Obleka, hrana in stanovanje vzame navadno zaslužek celega meseca. Pri nas jih ne bo čez 2 odstotka izmed vseh takih uslužbencev. Prav podobno bo tudi pri učiteljicah, ki komaj izhajajo z navadnimi dohodki. Človek bi sodil, da bodo pametna ■dekleta veliko rajše dekle ostale, kakor v gosposki obleki lakoto trpele. (Vidimo pa, kako zdaj posebno po deželi primanjkuje dekel. Zaslužek jim je prenizek, delo pretežko; vse beže v imcsta. Dobrih poslov skoro ni mogoče dobiti. Čc se pa razpiše v mestu kaka priprosta služba v pisarni ali prodajalni s plačo, ki ravno za najpotrebnejše zadostuje, so jih oglasi precej 30 do HO. Preveč imamo ljudi brez služb, premalo dclavccv za navadna dela. Otroci mestnih delavcev nc marajo posebno za ponižne službe dekel, ki imajo precej dela, dobro hrano in primerno plačo. Iščejo le bolj lahkih služb, ker oni so mestne krvi. Sploh sc I veliko premalo ceni prosto stanovanje in hrana. Čc dobi šivilja, delavka v tovarni ali drugod lc nekaj vinarjev več, si prcccj mislijo, koliko »o zdaj na boljšem, kakor jc bila pred kakor dekla. V resnici so dekle, ki so z vsem preskrbljene, veliko na boljšem, kakor one, ki imajo vso plačo v samem denarju. Nespametni so tudi tisti stariši ali mestni delavci, ki hočejo na vsak način, da bi sc otroci izšolali. Od česa bodo polem živeli, kakšno službo bodo take učene ženske dobile. Priprosti kmečki dekli se veliko boljše godi, kakor onim pol gospodičnam v mestih. V naših deželah niso bile koze menda nobenkrat splošno razširjene. Imeli so jih precej le v hribovitih in planinskih krajih. Prišel je čas, ko so smatrali uradniki ubogo kozo za največjo škodljivko gozdnih nasadov in «o jo začeli preganjati, da so še dosedanji kozorejci začeli koze precej opuščati. Leta 1900 so našteli na celem Kranjskem le 6384 koz. Do danes ni število posebno narastlo, ker se ni nobeden brigal za to zapuščeno žival. Še te. kartere imajo naši gospodarji, so prav zanemarjene in malovrcdnc. V drugih deželah so se pričeli za koze boljši časi. Najbolj razvite dežele v državi so začele z vsemi močmi pospeševati kozorejo. Tako so našteli leta 1900 na Nižjeavstrijskem 80.379 koz, na Tirolskem 104.708, na češkem, ki je najbogatejša dežela pri nas, 316.834, na Solnograškcm 45.063, na Koroškem 118.563, na Štajerskem 123.245. V celi Avstriji je bilo 1,019.664 koz. Od tega časa so začele kmetijske družbe in deželni kulturni sveti prav vstrajno pospeševati kozorejo. Ker so bilo domače živali večinoma slabe, so kupili v Švici belo sanske koze, ki nimajo rog, ali rujavosive togcnburške, ki so tudi brez rog. Kmetje se vedno bolj zanimajo za kozo, ker vidijo, koliko jim more donašati ta krava rcve-žcv, kakor se navadno imenuje. Češki deželni kulturni svet je dal leta 1906. za 26 postaj sanskih koz (en kozel in tri koze) skupno 2967 K 45 vin. podpore, lcla 1908. za 47 kozlov in 138 koz 5828 K 97 vin. Lani je bil znesek zopet povišan. Nemški oddelek na Češkem je dal lota 1906. za nabavo plemenitih koz 3879 K 93 vin. za 42 kozlov in 64 koz, leta 1907. se je preskrbelo 54 kozlov in 88 koz. Skupno so imeli istega leta 124 plemenskih postaj. Leta 1909. se je kupilo 91 kozlov in 126 koz za 6859 K 09 vin. na tujem in doma. Za eno kozo so plačali 35 K 60 vin. Kozle so dali postajam večinoma zastonj, za koze so plačali gospodarji skupno 1341 K 26 vin. Tako delajo v deželah, kjer jc najbolj razvito kmetijstvo. Domačo pasmo so zdatno z boljšali, kmetje so se začeli zanimati, posebno reveži so spoznali, koliko vrednosti je zanje dobra koza. Še lepši zgled imamo v Nemčiji, kjer je kmetijsko gospodarstvo in še posebno živinoreja na veliko višji stopinji kakor pri nas. Leta 1873. so našteli tam 2-3 milj. koz, leta 1907. 35 milj. Če prištejemo k našim še ogrske koze (286.392), jih je le na Nemškem skoro trikrat toliko kakor pri nas. Kmetijske družbo in vlade pospešujejo tam kozorejo z velikimi denarnimi podporami in upeljavo najboljših mlečnih koz. Število ovac jc tam padlo od leta 1873. od 25 milijonov na 7 9 milijonov; število koz raste vedno bolj. V celi Evropi se nahaja čez 20 milijonov koz. V prašati sc moramo, če se nismo za kozorejo premalo brigali. Ali bi nc kazalo tudi pri nas začeti z vpeljavo dobrih mlečnih koz. Pri kmetijstvu nc velja predsodek za ravnilo delovanja, temveč le korist in potreba za kmeta. Zakaj neki kozo tako priporočajo, zakaj se tudi v najbolj razvitih deželah tako živahno razširja? Dobra koza iz plemenite pasme da na leto na Nemškem in v Švici do 800 litrov prav dobrega mleka, ki ima veliko več tolšče, kakor kravje. Oni rezni okus, ki je v naših krajih pri kozah v navadi, se pri dobrem oskrbovanju zgubi. Koza molze skoro celo leto prav do mladičev in je le okoli štiri tedne pred porodom suha. Za molžo je dobra 8 do 10 let, V primeri z govejo živino porabi skoro prav malo živeža. Če ne more mali bajtar imeti krave, bo prav lahko kozo redil. Pravijo, da se prekrmi z isto krmo, katero porabi srednja krava, 6 do 7 koz. Torej bi imel vsak mali hišar, če ima le količkaj zemlje, eno do dve kozi. Če ima kdo kravico, pa mu mrva preostaja, jo bo najboljše porabil, če še nekaj koz napravi. Nobena žival ni tako zadovoljna z vsako krmo, kakor koza. Če ji daš detelje, sena, slame, krompirjeve lupine, repno šavje, listje od bukve ali hrasta, ti vse poje, le peteršilja, česna, čebulje in ostankov jedi ne prenese. Hvaležna j c za malo soli, ki je zanjo velika slad-čica. Zadovoljna je z vsem, množina mleka je pa seveda od krme odvisna. Mnogi se bojijo, da bi jim koza vse mladike po gozdih pokončala. Čudni ljudje! Kje je pa pisano, da bi se koza morala zunaj pasti? Na Češkem, Mo-ravskem in Nemškem imajo na stoti-soče koz, ki so vedno v hlevu, pa veni dar dobro molzejo. Če bika privežeš, boš tudi kozi kos. Torej pri veži kozo k malim nalašč zanjo pripravljenim jaslim. Koze imajo slabo navado, da v jasli položeno krmo rade raztresejo in pohodijo. Napravi jim male gare, da bodo prisiljene le po malem puliti in sproti povžiti. Korito za napajanje jim tudi lahko kar v hlevu napraviš, seveda tako visoko, da ne more notri stopiti. Ni se obneslo koze malo doma krmiti in jih potem spustiti na pašo. Če se pasejo, je najboljše, da dobijo vso hrano na paši. Kaviar pridejo ven, jih zveži tako skupaj, da ne bodo mogle drevja poškodovati. Če koz ne maraš vezati, pa malo drevje zavaruj. Velikemu drevju tako ne morejo škodovati, za malo grmovje pa šc koristi, čc ga koze oberejo. Ali bi ne kazalo tudi pri nas poskusiti z rejo koz? Računajmo najprej, koliko napravi koza v letu koristi. Vzemimo, da da dobra koza na leto lc 600 litrov mleka; 1 liter po 12 vin. je to 72 K. Vrže 2 do 4 mladiče. Računimo, da so mladiči vredni le 8 K, ko sc na Dunaju okoli Velike noči, ko imajo koze navadno mladiče, proda en kozliček sanske pasme za 8 do 13 Iv, imamo od en® koze v letu vžitka 80 K. Poglejte zdaj po vaseh vse hiše bajtarjev, liišarjev in okoli tovarn, mest in trgov vse delavce, ki imajo malo posestva, nekaj krme, toda krave ne morejo imeti. Otrok, otrok je veliko, ker s tem drobižem so taki reveži najbolj blagoslovljeni. Poglejte posestva malih posestnikov! Povsodi okoli grmovje, koliko krme sc pogubi. Ko bi otroci revežev tako grmovje obirali, bi jim bili gospodarji še hvaležni. Pri vsaki kmečki hiši bi še lahko redili zraven vse živine vsaj še dve kozi. Če vzamemo celo število skupaj, bi prav gotovo le v naši deželi redili lahko 150.000 koz. Vzemimo jih lo 100.000. Čc da ena koza 80 K vžitka, jo od 100.000 koz 8 milijonov kron. Naše najbolj revno ljudstvo bi moglo imeti le od kozorejo na leto do 8 milijonov kron več dohodkov kakor sedaj. Ko bi mali po-sestnik redil 5 koz, bi dobil od njih do 400 K vrednosti. Res bi ne bil lo Čist denar v ecloli, toda koliko boljšo hrano bi imelo revno ljudstvo! Število mlekarn je vedno večje. Nekdaj so dobili mali posestniki od večjih gospodarjev zadosti posnetega nli tudi noposnetega mleka. Zdaj gre mleko večinoma v mlekarno. Lahko bi dobili reveži noposnetega, pa ga iz neumnega predsodka, da mleko ni snažno in je skoro sama voda, ne marajo vživati. To neumno ravnanje je skoro povsod razširjeno. Boljši kmetje si mleko nadomestijo z drugo tečno hrano, za kajžarje in rodovine delavcev jo pa slabo, kadar mleka primanjkuje. Da v bližini mest in trgov ni mogočo mleka dobiti, je že tako znano. Ko bi družine teh rovežev imele le ono kozo, bi bilo zadosti mleka za vso družino. Otroci delavcev in kajžarjov imajo "as nabirati po grmovju krmo za kozo. »Ti bi postali sami tatovi, nobena stvar ne bi bila varna pred njimi,« bo rekel marsikdo. Počasi prijatelj! Veš, kak-šni so otroci takih revežev. Navadno postopajo okoli, ker no vedo kaj delati. Da so pri tem navadijo raznih napak in strasti, jo čisto umevno. Ko odrastejo, se jim delati ne ljubi, začnejo piti, bože od doma, na kmetih pa manjka najpotrebnejših delavcev. Ali bi no bilo boljše, da bi premožni gospodarji sami odkazali revnim otrokom grmovje, ničvredno hosto ali kak plevel za kozo. Navadili bi se dela in postali zdravi udje kmečkega stanu. Ko bi delavci imeli doma boljše življenje, jih ne bi tako gnalo na tuje. Ako bi imelo revno ljudstvo več lobroga mleka, bi ne bilo pijančevanje (ako razširjeno, kakor jo zdaj. Dajte otrokom mleka, da nc bodo žganja in vina poželeli. Kdor ima mleko rad, se ne zmeni veliko za žganje. Gotovo je pa to mogočo edino lo z upeljavo dobrih koz. Vso našo razmere nas naravnost silijo, da sc tega važnega vprašanja prav kmalu lotimo. Na sto in sto hiš jo na Dolenjskem, ki imajo le mali vinograd in zraven malo boste; v drugih krajih so delavci, ki hodijo v gozde sekat; so mali posestniki, ki lo drugim delajo. Skoro polovica vseh posestnikov nima v mnogih krajih krave. Kako lepo bi shajali s kozo. Koliko dobroto bi jim s tem skazali. Vzbudila sc bi obenem večja ljubezen do dela in domačega kraja ter samozavest, ki jo ima le človek, ki ima, kar nujno potrebuje. Upeljati bo treba kozo počasi iz tujino, švicarske iz dolino Saan so precej razvajeno in drago. Pravijo, da so križane boljše. Lahko bi jih dobili tudi iz Nemškega ali Češkega. Ko bi 121 jih hoteli ravno iz Švicc, so tudi to-genburške ali vališke prav dobre. Najdražje blago ni vselej najboljše. V drugih krajih se je najbolj obneslo na tujem kupiti kozla in križati z domačimi kozami. Na tujem kupljena koza se zlepa 110 navadi naših razmer. Lahko bi sc tudi doma prav za mali denar pokupile mlade kožice in s tujim kozlom dale v kraje, kjer jih še nimajo. Ros je težavno, upeljati novo panogo gospodarstva, toda razmere 'nas silijo k temu poizkusu. Občine bi lahko dalo občinskim revežem mesto podpore kozo, da sc preživijo ob svojem delu. Tudi hranilnice bi imele tu prav hvaležno polje. Največ mora seveda storiti dežela, ker se v tem vprašanju gre za zdravi razvoj večine prebivalcev. Pametno bo treba poizkusiti, da bomo dosegli uspeh. Če je šlo povsod drugod, potem niti nam 11 c bo izpodletelo. Zuivosii Iz francoskega zfltiružiiivo. V nobeni deželi na svetu ni toliko premožnih ljudi, kakor na Francoskem. V Ameriki so večji bogatini, na Angleškem zolo voliko denarja, toda v obeh državah je bogastvo le v rokah malega števila ljudi. Na Francoskem pa vse varčuje, ker hoče tudi revni kmet in siromašni delavec doseči ugodno življenje. Iz te lastnosti so je razvilo tam dobro gospodarstvo, ki nam tudi v zadružništvu kaže zanimivo slike. Raj faj zono v k nimajo toliko, kakor na Avstrijskem ali Nemškem. V zadnjem času so se pa začele kmečke hranilnice prav dobro razvijati. Ko jo morala francoska banka 1. 1801. ponoviti pogodbo z državo, da jo smela izdajati bankovce (odtod ime banka), kakor jih izdaja naša avstro-ogrska, je zahtevala država, da jo morala dati banka kmečkim zvezam 40 milijonom frankov (1 frank je 95 v) brezobrestnega posojila do 1. 1920. Razontoga mora dati banka vsako leto dol čistega dobička kot brezobrestno posojilo kmečkemu zadružništva. Ta letna podpora mora znašati najmanj dva milijona frankov. -- Banka so je začetkom prav nerada udala tem trdim pogojem, zdaj je pa prav zadovoljna, ker ji da tudi kmečko ljudstvo vsled danih ugodnosti voliko zaslužka. — Skupno so dobilo zvezo hranilnic po deželi že čez 00 milijonov frankov brezobrestnega posojila. Tem zvezam, ki so imenujejo pokrajinsko (regionalne) blagajne, daje država brezobrestna posojila, ki smojo biti lo štirikrat večja, kakor so deleži zvez. Vseh zvez jo zdaj 95 z deleži 13.050.97;S frankov in 40.608.377 frankov državnega posojila. Zvezo so posodile kmečkim hranilnicam 470 milijonov frankov. Kmečkih posojilnic je 3000, ki imajo 140,097 udov in 9,521.419 frankov deležev ter 483.929.500 frankov posoiil. Država zahteva za velike ugodnosti, katero daje zvezam, tudi protiuslugo,' Kadar hočejo bogatini, ki igrajo na borzah, državne papirje v ceni poti,s-niti, morajo zveze precej vladi priskočiti na pomoč in pokupiti državno za-dolžnice, ki vsled toga nikdar posebno ne padejo v ceni ali kurzu, z vso gotovino. Nekaj posebnega so na Francoskem družbe za kruh, mi bi jih imenovali pekarije. Našteli so jih lani 600. Pred šestdesetimi leti je bilo žito po-sebno drago, šc naši očetje so nam pripovedovali, da so takrat tudi pri nas prodajali mernik pšenice po 4 ,j gld. — Na Francoskem so peki kolikor mogoče dosti pšenice pokupili in potem ljudi prav neusmiljeno drli. V de-želi je bila že stara navada, «la so revni kmetje prinesli pekom žita in dobili proti malemu doplačilu enako težo kruha. Šo zdaj je na kmetih navada, da prinese gospodar peku 100 k« pšenico in dobi 75 -80 kg kruha. <> iiočo za 100 kg pšenice dobiti 100 k« kruha, mora nekaj čoz 6 K doplačati. Takrat niso hoteli peki menjati kruli z—3 mesecev se prikažejo središč-niki, s (j meseci prvi trajni meljak in i. predmeljak, ki sc tudi izmenjava; z ) meseci pride 2. trajni meljak in odslej se začenja izmenjavanje zob pri-čenši z mlečnimi čekani in krajniki. V starosti enega lota izpadejo in se izmenjajo kleščniki ter 1. in 2. predmeljak, nekoliko pozneje tudi 3. predmeljak, v 16.—18. mesecu srednji sekalci. V tem času se prikaže (udi zadnji meljak, zob modrih. Pongov. Tržoi pregled. Kava se je podražila na svetovnem trgu za 17 v. Trgovci so hitro zaželeli večji zaslužek ter so kavo podražili pri 1 kg za 40 v. Tako bodo zaslužili, ne da bi zaradi tega z mazineom penili, v našem cesarstvu nekaj nad 10 nilijonov kron. Pa pravijo, da kmet »dira! Vina primanjkuje. Na Nemškem )o morala vlada preskrbeti ubogim vi-logradnikom delo iz državnih blagajn. Vimajo ničesar. Na Francoskem je vina skoro za polovico manj, kakor druga eta. Cona je zdaj skoraj trikrat višja, ;akor lansko leto. Storite, kar boste nogli, da so naši ljudje še bolj ne navalijo žganja. Pomanjkanje živine se kaže že precej občutno. Ker se je v zadnjem :asu tudi med nami po nekaterih kra-ih pojavila kuga na gobcu in parkljih, je bilo mnogo sejmov prepovedanih. Vendar se kaže, da imajo pri sedanji Iraginji glavni dobiček prekupci in nesarji, ne pa kmetje. To prav lahko lokažemo. Lota 1010. so pripeljali na Dunaj !88 0'J6 glav debelo živino. 11,094 navadne in 52.220 telet, torej skupno 151.410 glav. Ce tudi tožijo o groznem x>manjkanju, se vendar ni nikdar •azun leta 1909. več živino pripeljalo >d leta 1904. Lota 1910. srno izvozili iz lržave lo preko Dunaja 36.105 prav rc-ienih volov. Prodajali so leta 1905. na lunaj.skem trgu govejo živino od 48 do 105 K, 1906. od 48 do 109 K, 1907. od 50 !o 1.05 K. 1908. od 38 do 100 K. 1909. od il do 102 K, 1910. od 58 do 106 K 100 kg žive težo. To so uradne, popolno zanesljive številko. Kje jo torej ona neizmor-la draginja? 5. januarja 1911. so prodajali na lunajskem trgu najboljša teleta po 136 lo 160, druge vrste po 104 do 134, tretje ;>o 82 do 100. Telečjo meso se je prodajalo v veliki klavnici po 112 do 230 viharjev 1 kg. Mesarji so prodajali sprednje meso s priklado (na Dunaju jc namreč pri vsakem kilogramu en četrt kilograma kosti) po 120 do 220 vinarjev, zadnje po 140 do 280 vin., sprednjo brez priklade po 140 do 260 vin., zadnje brez priklade po 160 do 400 vin. 1 kg. Goveje meso so prodajali v klavnici na 112 debelo sprednjo po 100 do 192 vin. 1 kg, zadnjo po 116 do 210 vin. 1 kg, izbrano za rostboef in filet po 148 do 300 vin. Mesarji so prodajali sprednje meso s priklado po 120 do 200 vin., zadnje s priklado po 140 do 240 vin., sprednje brez priklado po 140 do 240 vin., zadnje po 160 do 300 vin., izbrano po 200 do 500 vin. Prešiči so bili 5. januarja 1911.: debeli po 104 do 112 vin., zdaj jo šla cena zopet naprej. V klavnici so je prodajalo meso i>o 156 do 230 vin. 1 kg. Mesarji so prodajali meso s priklado po 160 do 260 vin., brez priklade po 180 do 300 vin. 1 kg. S tem je dokazano, kam gre veliki dobiček pri draginji mesa. Kmet dobi komaj svoj trud poplačan, mesarjem po mestih ni nikdar zadosti. Cena goveje živino gre počasi nazaj. Februarja pride na trg debela živina sladkornih tovarn. Te velike tovarne porabijo na milijone centov pose, kateri vzamejo sladkor, ko ostale hranilne snovi porabijo za pitanje volov. Navadno imajo po več sto volov, nekatero tudi na tisočo. Navadni kmet se no more z njimi kosati, ker te tovarne pokrmijo lo odpadke, katero ne morejo drugače porabiti. Cena prešičev je šo vodno visoka. Prav bati so je pa nove trgovinske pogodbo s Srbijo, ki jo 24. januarja stopila v veljavo. Z govejo živino si sami Srbi dosti nc upajo, ker jo menda na Laško boljšo prodajajo, kar jim prav iz srca privoščimo. Za srbske prešičo jo pa najboljši trg v Avstriji. Le v okolici Helgrada so imeli januarja 10.000 prešičev popolno izpilanih, da jih precej po sklonjeni pogodbi potisnejo na naše trge. K nam pride na leto 70.000 prešičev, kar sc seveda precej pozna. Bati sc jo. da bodo šlo cene nekoliko nazaj. Tolažbo imamo pa vendar, ker primanjkuje povsod koruzo. Debelih prešičev ne bo veliko. Za enkrat bo šo gotovo umna. prošičoroja kmetu največ nesla. ■— Dunajčani sc še vodno bojo kuge na parkljih. Zato no zaupajo domačemu maslu in ga veliko naročujejo na Švedskem in Danskem. Domače maslo iz Tirolskega, Solnograškega in Nižje Avstrije ne gre prav dobro izpod rok. Pri nas so šc vsi mlečni izdelki lahko prodajo. Če se bo Boka tako razširila, kakor zdaj Mažari prorokujejo in z njo tudi druga mesta v Istri, se ni bati za prodajo našega ntloka in masla. Žitne cene gredo stalno naprej. V Argentiniji je bila žotov veliko slabša, kakor so upali. Argentinci ne dajo zato žita po ceni. Tudi v Avstraliji jc bila lo srednja letina. Povsod, kjer kupujejo, so prisiljeni dražjo plačevati.' Rusi čakajo boljših cen. viada jo milijone založila, da bi ne bila prisiljena prezgodaj prodali. Pričakovati nam jc torej šo znatnega zvišanja cen, če ne bo pomladna pšenica obetala bogate žetve. Ceno so po svetu zelo različne. Vendar ni zaradi ccne in nagle vožnje po morju prav posebnega razločka. Celi svet je postal skoro cn sam gospodarski trg. V Nju Yorku jc pšenica po K 18-50, v Berolinu zaradi visoke carine K 24-84, v Parizu K 26-26, tudi zaradi carino v Odesi na Bliskom po K 17-64. Pravijo, dii, jo letos iiniorikanska pšenica boljša, kakor ruska. Na Dunaju jo 23 - 24 K vsakih 100 kg. Turšica je bila v južni Ameriki slaba, v severni boljša. Zdaj stane v Nju Yorku K 11-40. Našo sladkorne tovarne so v velikem strahu. Največ sladkorja izvozijo na Angleško, kjer ni skoro prav nič sladkornih tovarn. Zdaj hočejo še Angleži na vsak način poskusiti sami sladkor izdelovati. »Čo drugod gre. zakaj bi pri nas nc šlo?« Izračunali so čisto natančno, koliko mora zemlja nesti, čo se sladkorna pesa zrtsejo, iu koliko bodo imele tovarne dobička. Kmetom hočejo plačati za 100 kg peso K 2-1 -2-40. Od pose na 1 ha bo imel krnet do 300 K čistega dohodka, tovarna pti na loto 240.000 K dobička brez odpadkov, ki se za živino dobro porabijo. I.etos bodo gotovo lo v onem okraju zasadili 800 ha - do 1400 oralov — in sezidali novo tovarno za sladkor. Našim tovarnam zna to veliko škodo napraviti. Sladkor bo cenoji, toda lotili so bodo drugih panog kmetijstva, čo no bodo mogli pose izpečati, kar bi bilo pa zopet nam v škodo, ker bo preveč blaga. Sicer pa ni še uspeli angleškega poizkusa gotov. Računi so začetkom lepi, nazadnje jo pa treba mnogokrat lo doplačati. Kupčija z losom je bila lani povsod slaba. Mnogo dobrih tvrdk jo fuliralo. Los za drva se je šc prodal, desko pa prav slabo. Tudi smrekov los za jamo. rudokopov ni imel ceno, bukovi švo-Iarji so so težko prodali. Najboljša je bila šo kupčija z losom za papir. Toga so vedno več porabi. Celi gozdi gredo v papirnice. V novem letu pričakujejo tudi v tej kupčiji znatnega izboljšanja. Kaihreiner Kneippova sladna kava mnmmmm je le ena, posnem-kov pa je več! Zato pozorl Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kaihreiner Poživi pretakanje krvi, pospeši delavnost živcev, utrdi kožo proti prehlajenju edinole Kot voda za glavo, nstna, oziroma zobna voda in za olepšanje polti neobhodno potrebno Diana-Francooo žganje Vaš zdravnik Vam rad priporoča Diana-Francovo žganje vsled njegovega desinfikujočega in obenem osvežujočega učinka, ki ga povzročuje v prvi vrsti njegov dodatek — mentol —. Temeljna snov Diana-Francovega žganja je najfinejši dvojno izhlapevanj vinski destilat. Gorenja varstv.znamka Vas varuje pred ponarejanji. Zahtevajte pri nakupu le pristno Diana Francovo žganje in pazite na to da nosi stcklenica ime »Diana" ter da ima zamaSek in ploinba gorenjo varstveno znamko. 3128 Hišni prijatelj v pravem pomenu besede se more imenovati naše Diana-Francovo žganje vsled svojih izbornih učinkov, nizke cene in vsestranske porabnosti. Cena mali stekl. 50 v, srednji stekl. K 1'20, veliki stekl. K 2W. Dobiva se povsod, kjer pa ne, naj se pa naroči naravnost pri »Diana - Franzbranntwein Produktion G. m. b. H. Dunaj I., Hohenstaufeng. 3 s. Učenca se takoj sprejme za vrtnarsko obrt. — Več pove Ivan Bizovičar, vrtnar, Kolczijska ulica St. 16. 98 V Ameriko in složna, cena ln varna mST Cunard Line ^^ Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ultonia 18./2., Saxonia 4./3., Panuonia 15./3. 1911. IcLiverpola: Lusitanija (naiboljSi največji in najlepši parnik sveta),28./1., 18./2., U./3. 1911, Mau-retania 11./Z, 4-/3., 25./3. 1911. Po.asnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve brca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-|ork III. razred K 180'— za odraslo osebo vStevSi daven ln K 100'— za otroka pod deset let vStevSi davek. najboljša kovlnsko-žičita svetilka! svetlobna moč od 16— ICO') H K za vse rabljive napetosti Proti preloma najbolj varna! zato zahtevajte pri vseh elektrarnah in Instalaterjih samo ERGO-SVETILKO. Glavna mM Milni srhi Henrik Weltin 3440 Dunaj VIII., Piaristcngassc št. 28. 70°jo prihranka toka. Orožje, strellivo in lovsHe potrebščine. Vsako orožje jo Izstreljeno in nosi državni pečat zn streljanje Le na|bolj£n Kakovost In lepo izdel. blago, jamstvo za Izborno funkcioniranje St too. L€lauchcux-snmokHs, kal. 7 mm. 6 strelov, za patrone s Stiftoin, svetlo pnlirau s pnlltiraulm orehovim držalom, varnostnega zapora, dolgost 17 cm komad k. -aO '-" '"-ir >J in m K 7 50. •"• "»■■"•— ■» ----- ponlklan K 6-50. Isti kaliber v mm M 7 50. St. ml. galibcr 7 mm, najfineje lalibcr 9 mm ■ 8-50. Patroni za samokrese: St. 5i>7, 7 mm. baše se s kroglio, . 509, 9 61)8, 7 510, 9 511, 7 512, 9 a * w . z zrncl, , s patroni 25 kom 25 . 25 . 25 . V- . 26 . K - 80 . -i)5 . 1— . 1-25 . -70 . - 90 Na|veC|a Izbor vseh vrst samokresov žepnih pištol, tcrcerol, pištol žil gonjače In vino iradmke. Flobert- TeSIngs lovskih puSk, lovskih potrebščin, streljiva Itd. najdete v mojem glavnem ceniku z nad 3oosj podobami, ki se pošlje vsakomur zastonj in franko. C. in kr. dvorni založnik JAN KONkAU razpošiljalnica v Brtixu 1400 (Češko), &ttfjti/cč v c/krru>riho "Materi telijo dobrv. po ceni in _ KOrtiesljivtrpotovali ruy se obrnejo cSimon™JGnetetxU- »4r r itn t rt ii u-i( M raodroci! t pr«nr rt-f r-.iJn '.t: - t Tir 11 fr— * j-i -v:- i 01 */' ■-., ■ 2! : » • o ;•>. s"«- - v« . - • r. 'it - »o' K — J?- «' «»?••••!;•» pod s~'.:v.r. rt.-.«-. :r (ta r.i _r »t -. jjzi-i* -.< re e . - iit ' t. tariTuir. i«: IC i O. » C cb - * * »r- •: • oc ^ ''' -1 .* - i- li.t- r -'5 4 , Z&VLKi. Naročajte .Slovenca' Record xi:Ti ro~d» K« !•.»« trr;; i-c pr>*> im>< t t rr>-»» i r . pr; t j*"1 i r» ple* !*»•« T-x>d*i K r - li K i } — Sir.-I 1 -ittc prct. p.rreo* »ii če »e e čemar ci;re - L/ob i »-« pri irai; i.uflcJ gospej KAMILI MITZKY " M aribor (Staj.), Goetheje v a ulica 2 k. Dobre toiBiiki 14 % Nad IOO.OOO komadov razprodan. I iui uril ;uit>i: lin 11 mn.»m aJi 1* i»u »ma;. St 300', 10 tipk. 2 reg.. 2» al„ ve!.24 12cn. K 4 dO. - St. 6571 , 10 t;pk. 1 reg.. 28 glasov, vel. 30 15 cm K 5 20. -St.30V, 10 t pk. 2 req.50g!asov,vel.24 12 K6'20. - St.6631 , 10t,pk, 2reg. 50 gles., vel.31 15cmKfr-.-2 10 tipk. 2 reg., 50 gl. vel. 2S 16 cm K 9-—. Sola za ssmouk k vsaki harm. zaslon). PoSiija proti povzetju c. kr. dvorni založnik riati n n i it\ ? fcin it i?7? (tam. Gin lutil:|:Ti: tit;*.':: lia« u urin r«r:i U luli ™ revmi «io » arjrt.i i:it*j 4 iiu rrl-bux i Ickticieotnl VM0 pnrr.ilr.ih p v« t Mtileaie frarko K e - ?jl i •n po cea. »vernika la lekan-.u^a S. EDELMANN. SAMBOR, Rlagplatz 34. Naročajte .Slovenca"! B E D 0 jC JC ■f' A' ^■'' 'f -1- rr 1 r ^Tg^i^z^tii^ci^^ Daje po 43/i % Ifcl Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom U3 Kongresni trg 19 sprejema hranilne vioge \sak delavnik od m/^ t. do 12. ure dopoiudne in jih obrestuje - H Pertni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice obrcstovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi Dr. Fr. Dolšak L r., zdravnik v l..ubl;inl, pcrJprfdjtdr.lk, brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 0 vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. se spre;emajo kot golov denar, ne da bi se njih kredit, vračljive v 7 in po! letih (90 mesecih Prelat A. Kalan predsednik. posojila na zadoižnice in menjice-Kanonik I. Suinik 1. r., podpredsednik. I ^ ^iSTnJ-^rrr>rrnj^rrnrrTjrrn rrTJrrrj.i. .ji. > J m rm rr~> rrrjrrrj rrrj rm rmrrrB, 3EI Najboljša in najsigurnejša prilika za šfedenje! utrarni crorret co 31. cecenitra lilfl (ez 85 milijonov kron. Lastna glavnica K 503.575-98 Mafije vlog fine 31, decembra lalO čez 21 milijonov kron. ii LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Kiklošičeva cesta šle?. 6, rriiilčie. v lastni hiši nasproti hotela ..Onion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloae vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po == ^r/o brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. M Pomnik in trgovec v št. Vidu n. L. Mati a Kolar. stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kreoar svetnik Iro in n^ZrfS, m0' Kauschegg, veleposestnik v Liubljani. Za nalatjanje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ler daje istim poso;ila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrcdn. papirjev. Menjice se najkulant. eskotnptirajo,