Leto Vil. i St«v. 125.
Poitblria platna » gotovini.
V Celju, v petek 8. junija 1923.
f*osemexna štev« I Din.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po praznik« vsak dan.
OredniStvo in npravniStvo: Celje, Strossmajerjeva ni. St 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise: Cerje poSt pred. 43. Telet int St. 53. Ček. ra«. St 11.959.
Stane mesečno.....................20	Din.
aa inozemstvo . . . . . . .30 Din.
Slasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Oglasi: prostor 1X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicaf ■e ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacijo za list so poštnine proste.
Dober odgovor.
Avstrijskih komunistov je baš toliko, da ne more’ nihče reči, da j.h nič ni. Je to sicer nerodna reč, pa jo precej izenačuje zopet kubirana kvantiteta tistih lepih lastnosti, ki odlikujejo komunistično gibanje drugod: predrznost, demagogija, pakti ran je z buržoazija, nesposobnost za pozitivno delo, kratkomalo vse lepe lastnosti, ki jih tudii slovenski socialisti bosi ta poznamo iz komunistične prakse pri nas doma.
Pred par dnevi jc avstrijski moskovski Benjamin poslal načelstvu avstrijske socialistične stranke dopis — kakšne vsebine, to boste takoj vdeli. Zaslužil si je odgovor, ki simo se odločali objaviti ga na lem mestu, da bo vsem v zgled, kateri pri nas menijo, da je brezpogojno potrebno uvaževaii n ase domače moskovske otročaje, ker navezuje na .razmere, ki so nam tudi znane in ker bo znal eventualno služiti v sva-ido vsem Leiu-ežem, če bi si tudi- /mislili počastiti nas kdaj s podobnimi dopisi kakor njihovi pristaši na Dunaju avstrijske so
druge.	..
Odgovor načelstvu avstrijske komunistične stranke slove:
»V dopisu z dne 28. maja 1923 nam sporočate, da je avstrijska komunistična stranka sklenila, obuditi k življenju proti vojni nevarnosti in fašizmu akcijski odbor, ki bo smatral edino boj proti tej nevarnosti kot svojo nalogo! K temu dodajate, ,ta boj je predvsem političen bo]. Že le potem lahko resen postane, če se upostavi politična enotna fronta’, in zato predlagate, ustvaritev skupnega' akcijskega odbora, k« bi ga naj tvorit zastopniki obeh političnih delavskih strank, strokovne komisije, strotkovnegn sveta revolucionarnega bloka kovinarskih delavcev, železničarjev, trgovinskih in prevoznih delavskih organizacij in iz zastopnikov revolucionarnih blokov navedenih organizacij'.
V sporazumu s strokovno komisijo in organizac. kovinarjev, železničarjev, trgovinskih in prevoznih delavcev, na
* Kar je podčrtanega, je podčrtano že v izvirniku. Op. ur.
Milenin:
»Bogokletstvo«.
V ča,su, ko pohlevne ovčice polnijo cerkve kakor čmrlji svoja gnezda in I-ščej-o kruha tam, kjer ni še nikoli rasteh tiskajo naši stroji take in enake neču-vene stvari. Pogledal1 sem še enkrat od vseli štirih strani, misleč, da vendarle nc bo res, da je zleze! v to peklensko besedo tiskarski škrat. Ne, »bogokletstvo«, tako jc zapisano in nič drugače. S prestrašenim sroern in drhtečimi koleni sem odprl nastežaj bogaboječe oči tn premeril tisto strašilo od pete do glave menda že tretjič. Bo-go-klet-stvo- in konec b.isedi! in sem zakoprnel v sveti bojazni, o n me bo zadela strela z jasnega neba že zato, ker sem to besedo sploh izgovoril, clasi sem se pri1 ieni previdno ozrl okrog, da bi m,c nihče ne slišat. Ker j,c ,pa radovednost vseli grdob grdoba in je pri meni posebno nadležna, sem sla na tihem priporočat vsem svetnikom ln bral dalje. In čut te, da hoste lahko tudi strmeli! Binkošti, se glasi to pregrešno poglavje, so praznik sv. Duha, tretje božje osebe, delivca milosti, zato eden največjih katoliških praznikov. Vedno duhovno prerajanje. iki ga vrši sv. katoliška cerkev s Kristusovimi nauki in njegovimi milostmi, je delo sv. Duha, brez
katere ste naslovih podoben dopis, moramo najprej pripomniti, da je avstrijska socialdemnikratična stranka po svojem programu in organizacijah zmožna, tudi dejansko izpolniti vse politične naloge, ki jih je treba v boju proti vojni nevarnosti in fašizmu izpolniti. Torej nc potrebuje posebnega »odbora« za izvršitev teh nalog.
Kar se tiče poziva k ustanovitvi .skupnega akcijskega odbora proti fašizmu in vojni nevarnosti', vam hočemo čisto odkrito povedati, da ne vidimo v tem nič druzega nego enega izmed že preveč znanih .poskusov komuni:-, Učne goljufije z enotno fronto. Vemo, da pomenijo odbori proti fašizmu 'n vojni nevarnosti' samo novo varstveno znamko, ped katero naj bi se vodile sedaj še nadalje kupčije s .takilko enojne fronte’ v mednarodnem merilu. Toda v nobeni deželi ne vpliva izvedba moskovskega naročila bolj smešno nego v Avstriji, kjer so komunisti svoje resnično stališče 'do enotne fronte med proletariatom že pred več uigo enim letom popolnoma dokumentirali s svojim izstopom h delavskega sveta. Avstrijski delavci poznajo komunistično, stranko kot zavestno nasprotnico solidarne iri disciplinirane proletarske akcije; vemo, da govorite o enotni fronti samo z namenom, da škodujete mogočnim avstrijskim proletarskim organizacijam. Avstrijski delavski razred** vam torej pripušča, da ustanovite toliko -odborov, kolikor sc vam poljubi; boj proti vojni nevarnosti •ih fašizmu bo vodil še dalje, zaupajoč v silo in veličino svoje socialr-odemokra-lične stranke iri svojega strokovnega gibanja.
Za strankino načelstvo avstrijske socialn-o-demokratične stranke: F. Ska-ret.«
To je torej tisti odgovor, radj katerega zaslužijo- avstrijski sodrngi mogočen aplavz. Komunisti in pri nas Lcmeži bodo seveda- jeze škripali, ampak s temi ljudmi jc drugačna debata sploh brezsmiselna. Najboljše, da jih dobe na lak način šc toliko z leskovko, da se je oni naveličajo, da Prestanejo biti otroci,
**' Du jugoslovanski nič manj, to bomo mi poskrbeli! Op. ur.
leskovke vredni. To si morajo predvsem zapomniti, da jc na njih demagogične cvetke Že davno padla jesenska slana in da je že prišel čas, ko se vse akcije prekanjencev končujejo z ukanitvljo — njih samih.
Politične vesli.
* Danes, v četrtek, bodo začeli v Zagrebu prvo razpravo -proti glavnemu uredniku »Hrvatskegu Borca« J. Mato-šičii, Profesorju Segvičii in -odgovornemu uredniku Bogdanu Kralju. Vsi trije :\0 deležni zločina proti- »domovini«, ker so v mnogih »Borčevih« člankih prestopili tnvjo poslušnosti napram javnemu redu in kralju.
(ilavim kontrola je poslala skupščini četo kopico aktov, ker ni mogla sama odobriti različne porabljene kredite. Videli bomo še, kako se bodo sedaj ob metavali s temi gnilimi olupki.
Minister za promet Veli/ar Jankovič je na seji nar. skupščine v sredo Stilno hvalil vladno skupščino :n zahteval od parlamenta, da sprejme v času treh mesecev vse tiste zakone, ki jih našteva deklaracija. Med lem govorom so se de-niokratarji in radikali zelo ostro spopadli. Joca Jovanovič je govoril dalje v imenu zeinljoradniške stranke o pogajanjih z Italijo glede reške luke. Med drugim je zahteval, da se vlada izjavi o vprašanju šolstva med koroškimi Slovenci in o življenju istrskih Slovanov. Za tein je govoril še Miladinovič ln predseduje je zaključil sejo.
: Vladarji na turah. Jugoslovanski kralj in kraljica sta se odpeljala v Bu-ka-rešt. Romunski kralj in kraljica se za ta obisk revanžira-ta z -obiskom- na Bled. Tam se ob tej priliki sestane konferenca, ki bo fiksirala besedilo nove pogodbe med obema državama. Na Bledu je jako lepo.
* V Bruslju sc bo vršila prihodnje dni francosko - belgijska konferenca; predsednik Poincare se je že v sredo odpeljal t.ia. Stališče, ki ga namerava zavzeti Belgija pri tej konferenci, je označil »Malin« nekako tako, da se ne bo belgijska slada pogajala prej, dokler sc ne konča pasivni odpor; -Poruhrje bo ostalo tako dolgo zasedeno, da bo Nem-
čija \-.se do pičice plačala in slednjič bodo sklicali zastopnike vseh zaveznikov, ki bedo sestavili skupen in končuovelja-ven ultimatu m Nemčiji. O vseh -drugih načrtih pa tako dolgo sploh govoriti ne bodo, da bodo sprejeti od nemške vlade zgoraj navedeni predlogi.
* Šc eden na obiskih. Švedski kralj Haakon je šel na pasete na holandski dvor. Listi govore o nameravani ustvaritvi antante nordijskih držav, kar bi ne bilo nič čudnega, ker na švedskem Jc trenutno buržoazija zopet v vladi in-vsaka buržoazija ima korist od tega, če sc med seboj veže tam, Ir j er nima ljudstvo nič od tega. Samo, da se ustvari temelj za zmede, ki se kakor smola zlepijo na vsako buržujsko antanto! Sicer pa: tudi na Holandskem je lepo in, kar je glavno, v tem poletnem času prijetno hladno.
* Na Japonskem so aretirali krog 100 socialistov in komunistov, češ, da so. zarotniki proti državi. Tudi ja-pon skn buržoazija ima prav: Razredni proletarci smo obstoju sedanjih »držav« skrajno nevarni in se ne bomo pomišljali ob prvi priliki popeljati jih pod giljotino, prej jim pa še prebrskati trebuhe in izprazniti žepe tistega, kar so nam nakradle. Bij: je že joj radi nas, pa ko nastopimo ne več v skupinicah, temveč v eni sami falangi, takrat bo joj do vrhunca!
Razno.
r Od več strani dobivamo predloge, naj napravimo za razširjenje »Na-prcja« rdeči teden, češ, proletariatu je smer lista všeč, samo denarja nima, ker je 20 Din na mesec veliko preveč za sedanje mezde. Mi smo -pa odločno pnoti- rdečemu tednu, ker hočemo rdeči mte/sec in rdeče leto. Rdeče tedne so delali luhko takrat, ko je proletariat spat in so delali- zanj samo nekateri. Takrat se je izplačalo napraviti veliko akcija z rdečimi letaki iin lepaki; da je bilo povsod res vse rdeče fn da je speč! proletariat mislil, da njegova zmaga že prihaja in sc zato pridružil »zmagujoči« armadi. Tak rdeči teden je pridobil tisoč novih naročnikov in to se je poznalo, čeprav so tiskovina shodi in drugi stroški prireditve rdečega tedna tudi mnogo veljali.
katerega darov bi človeštvo utonilo v najglobljem močvirju. Do ut sem prebral in sapa mi je zastala v grlu. Kakor stare, zarjavele in napol polomljene citre se mi; zcle te besede, pisar, ki jih je zapisat, pa bi bil po mojem mnenju najbolj podoben balkanskemu slepemu go-siarju, ki brenka na sv-o.e kričeče strune 'n podi srake i-z gnezd. Iz pokoleuja v pokole nje zvene te obrabljene misli, izgovarjajo jih tisočera usta, možgani, ki seveda niso dani vsem ljudem zato, da mislijo, pa spe pri tem svoje heprobudno spanje. Rad bi si privoščil vsaj kratek ■pogled v to zverižeuo grmovje absrakt-uih fraz, pa me kliče dolžnost, da povem, kaj je pravzaprav krivo, da pišem na prvi pogled čudno poglavje -o bogokletstvu. Sicer pa se tudi k tem značilnim trditvam še povrnem.
Nedavno jei nekdo- posla-l v javnost ekrazitno bombo v obliki nedolžne pesmi, v kateri govori o maje-ri, ki gre s svojim sinom od birme. Pravi mu- o posledicah ško-fo-vega maziljenja, ponosna le nanj, k-er je posta! Kristov vojščak, ko mu je po vsebini nedolžno cerkveno »o-pravilo razsveti-lo um in ga uvrstilo-med ostale odrasle pripadnike Merske 'družbe. K njima pa stopi z ironičnim nasmehom na ustih cigan in pove o tej zadevi svoje mišljenje, ki- se seveda bistveno razlikuje od onega naivne vaške ma-
mice. Pove namreč, da je bil sv. Duh nekdaj golob, a zdaj je puran, oskuben in mršav kakor vrabec, ki ujel se je v svi-sli, da jc človeka strah, čle o njem le pomisli. Vaš sv. Duh, pravi ta predrzne/, je potvorjen nestvor, netopir, ki mozeg in kri je izsesal mu vampir. Od leta' do leta plah na zemljo ieta in z goto perotjo okaui-euela srca opleta. S temi besedami je dotični- »brezverec« zaslužil jezo božjo in prekletstvo katoliškega- -Usta, ki mu je celo zagrozil z državnim pravdni-•kioitn in sekiro mariborskega krvnika Mauserjai. Kajti le besede pomenijo po mnenju zvestih čuvarjev verskega fanatizma in svojih lastnih žepov nič več 'm nič matij kakor bogokletstvo-. Zganili so sc črni možje s kosmato -vestjo, s prižnic so zagovorili o nočitvenem- kulturnem škandalu in glas je odšel po deželi, da je na slovanskih verskih tleli pognal osat, ki ga- je treba nemudoma izruvali, da sc še pravočasno reši zdravo žilo. 1 ako se ustvarja jo iz in ulic sloni, ki- jim hočemo preskrbeti še rilce in n-o-ge, da bodo popolni. Vse druge priveske, ki jih skušajo katoliški morali-sti spraviti s lomili besedami v zvezo, dasi so jim logično prav tako malo sorodni, kakor šimpanz- prozidenLn francoske republike, kakor tudi avtorja- pestmi in Ust, ki jo ;ie -obelodanil, pustimo pri1 miru, ker jc to za stvarno plat vprašanja itak brez-
pomembno. Oglejmo si samo obe trditvi kot nekaj izredno zanimivega in v sedanji dobi, ko baš krščanstvo največ -rogoviti in hoče na vsak način do kazati- svojo neskončno plemenitost in ljubezen do bližnjega-, zelo pončljivega! Smisel omenjene pesmi je kotosalna razlika -med prvotnim krščanstvom, m-ed naukom Krista in njegovih učencev, ki so šli- za svoje čiste ideje v smrt, ki so se dosledno ravnali po navodilih svojega velikega učitelja, in med prakso alf dejanskimi razmerami, ki vladajo dandanes mod takozvanimi Kristoviml nantestniki na zoinlji. Današnje krščanstvo je z ene strani kup mrtvih besed in lepo zvenečih naukov brez -dejanj, z druge pa orožje, s katerimi pobijata cerkev in država kot pravni organizaciji v popolni medsebojni slogi idejni napredek polagoma prebujajočih se ljudskih mas. Prva kakor druga organizacija je v sedanji obliki le pripomoček za neomejeno vladanje in izkoriščanje člo' veškega- dela absolutrta manjšine na-pra-ni /utirani i:n izkoriščani absolutni večini. Toda vrnimo sc nekoliko nazaj in začnimo preiskovati- ribo od glave.
Sv. Duh je tretja božja oseba, deli miliost i n zato se verno krščansko ljudstvo spominja tega dobrotnika in obhaja njegov: prazniik. -Predho je mogoče govoriti o tretji osebi, bi bilo dobro u-
Dandanes pa je proletariat drugačen. Tisti, ki spijo, no spijo iz same krščanske ljubezni' ali pa iz ljubezni do narodnih barv; če'jih pomikaš in vprašaš, kakšni so, pravijo vsi, cia so rclečl, samo denarja da nimajo za organizacijo, še manj pa za časopis. V mnogih slučajih je to res, v mnogih je pa le na pol res, v drugih pa sploh ni res, kajti kdor ima denar za alkohol, nima ga pa za časopis, ta ne sme govoriti, da je rdeč, ta je rumen in t.ga tudi rdeči teden nebo prebarval in niti ne maramo ne, da bi ga, ker bi se po par tednih rdeča barva zopet izgubila in prišla bi zopet na Jan stara, rumena.
Tiste pa, pri'katerih res ni denarja, tudi z rdečim tednom ne bomo pridobili.
Ti so tako vpreženi, da niti na shod nl-ma.o časa priti, kaj še, da bi delaji ves teden rdečo propagando. Zaupniki bi zbrali le malo proletarcev k rdečim prireditvam, torej bi niti ne uplivaHi ne. Danes sc da vplivati' samo z doslednim in stalnim razlaganjem položaja. Samo tisti, ki stalno čitajo »Naprej« :in ki z listom toliko čutijo, da tudi povedo, kaj jim v njem ni prav, samo tisti so res naši. Ti bi morali v svoji okolici skrbeti za to, da vzbude tudi druge in da jim razleže, da je SSJ stranka delavcev, ki sicer malo zaslužijo, ki pa morajo vendar od svojih pičlih zaslužkov stranko vzdrževati, ker bogati take stranke ne marajo. Najrevnejši jo morajo podpirati, in če ne morejo drugače, si morajo prispevek odtrgati od ust, ne pa čakati, da bodo imeli boljše čase — brez svoje stranke si teh boljših časov ne bodo izbojevali. Kdor je res v s-labam denarnem položaju, plačuje itak že najnižji prispevek, ker imamo progresivni davek — ta prispevek ja 2 Din na mesec, torej vsak teden i žemljo in v resnici vsak dan samo en grižljaj. Časopis pa naj po dva ali po trija narooe skupaj, če naročnine sami ne zmagajo. Ce zaupniki to razlože, .bodo pridobiti danes čilega, jutri enega in čim več nas bo, tem Jažie bo. To delo so dolžni opravljati vsi vsak dan in vse leto, ne samo v rdečem tednu kakor na semnju. Naša moč je v zavednosti! Tega se držimo in zato se ničesar ne bojimo.
Kdor je z nami, naj nas podpira 7. dejanjem tako, kakor nas tudi nasprotniki pobijajo z dejanjem. JJo vseh krajih so čitatelji »Napreja«; če bodo vsi storili svojo dolžnost, bodo ddavski zaslužki rasli, če 'ne, bodo ,pa še padali, kajti mnogo je kapitalističnih časopisov in zelo poceni so, pa vsi delajo na to, da zaslužki padajo. Kdor to izprevidl, naj ne zahteva rdečega tedna, ampak naj dela za — rdeči čas!
r Gospodje okrog katoliških listov nam vseeno ugajajo, ker si upajo oeto' v 20. stoletju še priznati, da visoko spoštujejo mnenja petrificiranih bedakov iz prvih stoletij po Kristusu. Take ganljive zvestobe ne najdeš več povsod, ker v splošnem ni po okusu rafinirano poostrenih možganov današnjega človeštva. V sredini številki je »Slovenec* med »Štajerskimi vestmi« priobčil tudi vesti o dveh nezgodah. Dvema možakarjema (v Radvanju) se je pri delu zru-
gotoviti, v kolikor nam seveda dopuščajo skromne moči, ki niso podkovane s citati iz raznih zaprašenih knjig, kaj jc pravzaprav izvir ali skupnost t?, tretje osebe, z drugimi besedami, kaj 3c Bog. Preprost človek, ki jp rojen, vzgojen, živi in umre v brezpogojnem priznavanju verskih dogem kol absolutne resnice, o kateri izvzepiši rimskega papeža in cerkvenih koncilov ne sn?c nihče niti premišljevati, niti govoriti, še manj pa dvomili, bi se ustrašil tega vprašanja, in bi bržkone takoj tekel v spovednico, da olajša svojo težko vest. Mi pa. ki se ne bojimo niti smrtnega greha, nit; španske inkvizicije, se hočemo pomuditi že pri tem problemu, ki je 2.(1 nfls načelne važnosti. Razni narod1 in razna stoletja od postanka zemlje do danes so različno odgovarjali na to vprašanje. Kakor govorica, kamenino orožje, železne sulice, leseni Čolni, brzostrelne puške, ogromne oklopnice in zračne ladje, tako je tudi pojem božanstva pri človeku nastal, se razvijat in se razvil do današnje stopnje. Pravljica o tem, kako je prvotni enotni Bog ustvaril Adama in iz njegoArega rebra Evo, je seveda bedasta in ji lahko verjame samo oni. ki misli, da zemlja slom na. treh kitih in da bi se prekucnil v neskončno brezno 8a bi šel predaleč preti vzhodu ali zapadu.
(Dalje prih.)
šil skedenj na glavo in ju pokopal, neki viničar v Rožbahu pa si je pri brušenju kose prerezal žilo na Ifcvi roki. Dogodka sta nazadnje taka, da bi ju tudi »Slovenec« ne omenil, če bi se slučajno ne bila zgodila v — nedeljo; iz preprostega, bogaboječega razlogn: nedeljsko delo ne ha sne nikdar . . . To je torej tisto, kar spominja na spoštovanje petriiiciranlh spoznanj jn spoznava te liev pr vili stoletij po Kristusu. Bogve, čemu črnosuknjata gospoda navzlic temu spoštovanju potem še vseeno opravlja svoje glavno fdeloK' baš v nedeljo ,in sicer še prav predrzno pred altarjem Gospodovim, kakor da bi mu hotela: še posebe pasti v oči . . . Ce bi se oni trije nesrečneži v ponedeljek ali magari v petek ponesrečili pri delu — pot eni bi gotovo ne bilo nobenega prsta božjega vmes? Dobro, da Bog ne odgovarja na vsako vprašanje, ki mu ga v misli postaviš! Pri tej priliki smo'se spomnili na čuden slučaj, ki smo ga nekje brali v nekih svetili bukvicah pod naslovom »Prst božji«: Neki drvar se je pri delu, ker mu je bilo drevo pretrdo, tako razjezil, da je zagnal sekiro navpično proti nebu z vzklikom: »da hi te, Bog, ta sekira lopnila!« In ko je tako ves razdražen stal in klel, ni Boga lopnila, temveč le njega l)o glavi in ga pri tej priči ubila. — Tiste, ki imajo malce težke možgane1, opozarjamo na sledeče: prvič je sekira navpično v nebo zletela, torej jo tudi navpično nazaj priletela. Drugič je bogokletne ž od jeze slep na istem mestu stal, ko ga je ubilo. Ja, ja, tako se delajo čudeži!
r Visokotelebasti gospodje, ki se
štnlite okoli »Pravice« in kvarite posten papir, nam se malce čudno zdi, da še niste našli pameti, ki jo je baje »Naprej« zgubil v Zidanem mostu. Kaj pa, če Je vaš Ata-Nomija, ki je tudi tisti čas enkrat počival istotam, imel to srečo, da se jc z njo seznanil? To bi bilo slabo za vas, ker v tem slučaju bi se Ata-Nomija nikdar več ne vrnil do lažnjivih svojih podanikov, ampak bi sc prelevil v poštenega intemacionalca. Gospodje, veste kaj vam svetujemo mr, ki nas boli vsakterega nesreča: Razglasite v vseh listih (samo ne v »Napreju«), da ste zgubili sled za svojim atekotn in da sc bojiitc, če se ni poročil kje na skrivaj 7. vam neljubo »Napneicvo« pametjo. In serati so sicer dragi, vendar se za ta denar nič ne bojte, saj vas bodo v tem slučaju zalagali vaši duhovni gospodje, ki bodo v ta namen prebrali nekaj maš in priredili kakšno procesijo za »dober dež«. Ce pa ste vsekakor v zadregi, pa prodajte ves papir, na katerega mislite še nadalje mazati svojo »Pravico«, Pa smo prepričani, da boste dobili še preveč za te inserate. Samo to morate dobro paziti, da sc papirja ne bo držal kak madež vaših rok, v tem slučaju zgubi namreč tudi ta vir 1000% svoje vrednosti.
r Iz Londona je šlo nedavno tega kakih tisoč katoličanov na božjo pot v Lurd. Med njimi je bilo okoli 100 invalidov, ki so upali, da jih bo »zdravilna«1 moč lurške vode ozdravila. To se seveda ni zgodilo. Nekateri listi so sc ob tej priliki čudili, da je bilo med romarji večje število duhovnikov. Ti listi namreč nimajo pravega pojma, kaka gorečnost se je zadnja leta začela polaščati katoliške duhovščine, ko je instinktivno začutila, da gre ž njo navzdol. Duhovščina je postala po vojnih grehiji naenkrat strašno »pobožna« in ognjevitih besedi. Uvidela je, da se mase polašča neka pamet, ki ji pravi, da so besede tanev. de janj mrtve. To je pa hud sunek. Duhovščina ve, da se ne da z zavedno maso nič opraviti, zato jo hoče na nov, bolj 1 moderen način potegniti v.a nos. Pa si jc oblekla spokorniško haljo, si posula pepela na teme in potožila, da mora ona delati pokoro za »grehe ljudstva«, (n celo na božja pota k začela v tem namenu zahajati. Ljudje, ki še niso pri pravi pameti, so se ustrašili takega preobrata, češ, duhovniki nas bodo v nebesih grdo gledali, če bodo morali tu na zemlji mesto nas trpeli, pa so ubrali stopinje za njimi. Ubogi zaslepljenci! Duhovnikom je lahko delati »pokoro’ In hoditi do božjih poteh, ker nimajo drugega posla, s katerim bi se pošteno ukvarjali, kadar se oddihujejo od uma zane politike tega sveta, ki jo zvesti Kristusovim naukom tako radi uganjajo. Sploh pa se jim na božjih izletih do hodki le večajo, ker je po svetu dovolj bedastih ljudi, ki dajo, četudi polovico imetja, za »božjo čast«. Navadno so to bogatini ali pa so ljudje, ki mislijo, da bo njih dober zgled vplival na druge
»pobožne« ljudi, ki bodo potem njim pomagali še z večjimi darili. Danes pa sprejema darila le oni, čigar zavednost je pod ničlo in čigar volja za delo je porušena, človek, ki čuti, da je zmožen vsakega dela, se daril čisto preprosto ubrani in obrne hrbet tistemu, ki mu .iiii ponuja, seveda tudi temu, ki daril od njega zahteva; in ti zadnji so »namestniki božji« na zemlji!
r Protialkoholni zakon gre v Ameriki narazen kakor slabo zliman stolček, ki se je nanj usedel težak debeluh. Kriva je temu predvsem korupcija državnih nadzorovalnih organov ter brezvestnih zdravnikov, ki so pod pretvezo, da je alkohol zdravilo, omogočili, da ljudstvo še bolj pije nego prej — prepovedan sad . . ! — in s tem seveda že vnaprej onemogočili lepo namero. To je ista reč kakor z WMsonoviimi rajnkimi 14. točkami, ki so bile tudi lepe in z \Vilsonove strani prav resno mišljene, pa jih je še nedorasle ubila korupcija doma in v Evropi. Država Ne\v York je alkoholno prepoved že položila na pare. druge se pripravljajo, da ji bodo sledile. V kapitalističnih državah, kjer gospoduje zasebni profit, ni drugače mogoče. Se celo v otročje socialistični Rusiji gredo take stvari vse drugače.
Celje.
c Celjska porota. V torek 5. junija je bila pred'celjskim porotnim sodiščem poštarica Ana Rat, rojena 1. 1S97. in ba-e pristojna v Škofjo Loko; prave pristojnosti sodišče ni moglo ugotoviti. Obtožena je bila poneverjenja okoli 10.00U dinarjev, ki jih je defravdirala v svojem začasnem službovanju v Štorah. Sodnik je bil dr. Premšak, zagovornik pa kon-cipient dr. Ogrizka, dr. Hožar. Državni pravdnik je navajal v svojem govoru, da je imela obdolženka ljubavno razmerje s Cirilom Pečovnikom, ki je bil svoječasno kompanjon pri svojem bratu, lesnem trgovcu v Štorah. Državni pravdnik je izrazil sumnjo, da je Rato-va podpirala Pečovnikove, ker je baje znano, dt\ so bili sami vedno brez denarja. Ta sumnja pa ni upravičena, tudi s tega razloga ne, ker so Pečovnikovi Ratovi dajali denarja, da je mogla živeti, kar jc delala v Štorah silno razkošno. Obtoženka se je vedla med obravnavo,
ki je trajala pet ur, tako čudno, da je bila sodba vseli navzočih, da ni pri zdravi pameti. Iz tega razloga in pa radi nedovoljnega števila prič je bila obravnava ukinjena in se l>o nadaljevala najbrže pri prihodnjem porotnem zasedanju. (Op. ur. Ves potek obravnave 111 pa dejstvo, da je bila obtoženka tudi prijazna z alkoholom, dokazuje, da se je v kapitalistični družbi popolnoma ko-rumpirala. Nemogoče je. da bi se še dogajali taki slučaji, če bi se ljudje zavedali, kaj imajo pričakovati od te gnile družbe, in bi se ji izognili na daleč.)
c »Palčki in vile« v mestnem gledališču v Celju. Kdor želi nuditi svoji decl nekaj, čemur se bo -zares v zamaknjenju divila in poleg tega resnično duševno uživala, naj jo povede k očarljivo-ljubki pravljični mladinski predstavi »V kraljestvu palčkov«, ki sc uprizori v dokaj nevsakdanje razkošni opremi in kreaciji v soboto o. t. m. ob 6. popoldne v »Mestnem gledališču« v Celju. Kot dilet. gostje nastopijo mali igralci-šol ar ji iz Laškega, ki so si stekli izreden sloves že na domačem odru. Vseh sodelujočih palčkov in plešočih vil jc nad 60. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskošek in v soboto ob 346- pri gled. blagajni. Mladinoljubi, blagovolite se tudi to pot izkazati v svoji požrtvovalni ljubezni In dobroti do naše cJeee, ki je kri naše krvi in mlada strn, zoreča v lepše dneve bodočnosti. Predstava bo do večernih po-
vratnih vlakov v Savinjsko dolino In mariborsko smer že končana, radi česar se nudi tudi ev. šolskim izletnikom j. dr. poisetnikom iz ondotnili krajev najlepša prilika za udeležbo.
c Tudi v Celju se članstvo bolniške Magajne pritožuje, da ne dobiva redno 'vplačanih bolniščnirt. Pacienti, ki bolehajo na tuberkulozi in so torej nujno potrebni pomoči, morajo čakati že tret.lt teden na to milost. Kdo je kriv?
VestnSb »Svobrt je11,
v V torek 12. t. ra. ob 7. zvečer bo
v oentr. tajništvu v Zidovski ulici sestanek prijavljencev za stenografski tečaj.
S pismenim podučevamjem prične sodr. Skobi prihodnji teden.
v »Svoboda« — Vrhnika. Podružnica del. izobr. zveze Svobode na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 10. junija gozdni izlet v »Pekel« nad Borovnico. Ljubljanske in druge v bližini nahajajoče se podružnice so vabljene na izlet. Člani vrhniške podružnice sie pripeljejo z'vozovi in kolesi ob /*8. uri zjutraj v Borovnico, «d koder odkorakajo skupno s podružnico v Borovnici in ljubljanskimi jn drugimi gosti na izletni prostor. Za jedačo in pijačo skrbi vsak zase. — 17. junija v e IV ka vrtna veselica v gostilni Pri »Jurci«; nastop telovadnega odseka Šiška-Ljub-Ijana, rokoborba članov; sodeluje godba šišenske Svobode.
v Vse one organizacije in člane »Svobode«, ki sc nameravajo udeležiti ii. VSEDELAVSKEGA ZLETA V MARIBORU iti reflektirajo na znižano vožnjo, naj prijavijo število udeležencev najkasneje do J 5. t. m. na centralo »Svobode« v Ljubljani, Zidovska ulica L da jim pošlje zletne izkaznice, ki veljajo za vse prireditve v Mariboru in za znižano vožnjo. To naj storijo vso razredne organizacij e, bodisi kulturne, politične aii strokovne. Vsa delavska pevska društva. in pevski odseki »Svobode«, ki mislijo sodelovati na koncertu 30. jun. (ne 1. julija) v Mariboru v Gambrinovi dvorani ob 7. zvečer, naj do 15. prijavijo imena dveh pesmi, s katerima bodo nastopili. V pozdrav gostom na kolodvoru pri sprejemu bodo vsi pevci skupno zapeli pesmi: »Vstajenje duhov« in »Naprej« (marscljcza). V teh naj se vsa društva vadijo. Vse podrobnosti glede vlakov, cen itd. bodo pravočasno Objavljene. — Telovadni nastop Del. tol. enote »Svobode« Šiška Ljubljana z vrhniško podružnioo »Svobode« bo 17. t. m. na Vrhniki spojen z vrtno veselico. Vožnja bo polovična na temelju izkaznic, ki jih izdaja centrala »Svobode v Zidovski ni. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 13. 25 min. Zbirališče pred južnim kolodvorom. Vse delavstvo iz okolice poživljamo, da se izleta v činivečjem številu vdeleži.
— Lelos bomo pridelali okrog 20'A milijona met. stotov tobaka v skupni vrednosti nad 706 milijonov dinarjev. ■ Ker domači konzirm ne bo mogel pora-I biti tolikšne produkcije, ga bodo precej izvozili. To se pravi: za nas bodo dobri dragi čiki iz bukovega listja, v tujini pa bodo po ceni kadili naš dobri tobak.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franju Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
SSepremo&ljitfe
dežne plašče
za dame in gospode
priporoča tvrdka
A« & E. Skatoerae
Ljubljana, Mestni t«*a &t. 10.
i Ljubljanslia kreditna banba 9 Ljubljani.
I ~rn~TXrVij~rijrrr<~_i~firirjiii r»~i,rrn' '■	|	J	rrrr	||M|——...
Ustanovljena 1900.
S Delniška glavnica in razervni zakladi cca
K 15o, 000.000.
■
H
■
H
a
a
u
M
■
■
D
H
M
m
M
Ček. rač.: št 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel- št. 261 in 413. ■
} Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. — Obre-
■ stuje vloge najugodneje. — Prodaja srečke razredne loterije.
■
i:.; PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi ■	Sad,	Ptuj,	Sarajevo,	Split,	Trst.