VARSTVO N M M I M R E COMSERVATIOH), VOL. 13 (1987)159-68, U M M M 59 Prezimovanje in prelet ptic v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje pri Kopru Wintering and overflight passage of the birds in the Škocjanski zatok and Zaliv Polje (the Škocjan and Polje Bays) near Koper (Slovenia, Yugoslavia) I Z T O K GEISTER KLJUČNE BESEDEi pr ez i ffiDvan je ptic, fnorski biotop, zavarovanje, Koper, Slovenija KEY WORDS: wintering of the birds, marine biotope, conservation, Koper, SI oveni a Sprejeto: 3.2.1981 IZVLEČEK V letih 1979-1980 so bile v neposred- ni okolici Kopra (Škocjanski zatok. Zali v Polje) opazovane vodne ptice i z vrst nepevk. Evi dent i rsni h je bilo 48 vrst, večidel na preletu, nekatere tudi na preziffiovanju. Opravljeno je bilo tudi štetje pogostejših vrst. ABSTRACT In the years 1979-1980 there were observed, in the immediate neighbour- hood of Köper (the Skocjan and Polje Bays) 5 the aquatic non-si nqi ng-bi rds. There have been recorded 48 species, foost of theffi on their overflight passage, and some wintering as well. The counting of the (nore frequent species î '̂as carried, too. 1. ÜVOD V letih 1978 in 1979 sta me na Koprsko vodili dve raziskovalni nalogi: a) kartiranje brškinke C i s t i c o l B j u n c i d i s in b) ornitološki atlas. Železniška proga, ki je leta 1978 presekala zatok, je po eni strani omogočila doslej neznan vpogled v trstišča ob cesti Ber- toki-Skocjan^ obenem pa je bilo ta poseg razumeti kot zadnje opozorilo, da se Škocjanskemu zatoku pišejo zadnje ure. Z nas- protne strani se namreč meter za metrom poglablja v zaliv luško odlagališče gradbenega materiala in smeti. Nič manjše preseneče- nje me ni čakalo v zalivu med ustjem Rižane in ankaransko bolni- co j imenovanem Zaliv Polje. Samotne mrtvice na tamkajšnjem polo- toku so edin,stvene na naši obali, tudi obsežnemu polju (verjetno umetno ustvarjenemu) ne najdemo enakega. Vendar tamkajšnje po- glabljanje morja na eni strani in zasipavanje mulja na drugi strani kajpak ni nič drugega kot priprava zemljišča za kasnejšo industrializacijo in s tem uničenje habitata. m L iEISTERi Prsniovsnjf in prelet vodnih ptic v SkccJanskBS zalivu in zalivu Polje iHIlISi « t e š i l « Legnda : območje prediagno za naravni spomenik 51» 1 - Lega Škocjanskega zatoka in Zaliva Poije« Fig« i - The situation of Škocjanski zatok and Zaliv Polje (the Polje Bays) near Koper. Skocjan and 2. METODA ¥ obdobju od 4.1,1979 do 22.11.1980 sem opravil 15 terenskih obhodov na območju Škocjanskega zatoka in Zaliva Polje, Najbolj sistematično (enkrat na mesec) sem obiskoval to območje od okto™ bi a 197 B do maja 1980, .Pot me je vsakokrat vodilci od novega zatok raspolavljajočega. nasipa v Luki Koper in tamkajšnjih polo- jev prek stalno naraščajočega luškega odlagališča na že ustalje- no odlagališče za Intereuropo pa skô -:! Bcuiifiko ni€3d cesto sa Intereuropo in Badaševico, ob njej do železniške postaje, od tam ob progi mimo močvirij ob vshodni obali zatoka do levega rižan- skega razbremeniInika oziroBia mostu na Železniški cesti pa spet %mm NARAVE IKATÜRE COraVATION)̂ VOL. 13 iimi), ÜÜBÜAflA ob razbremeniIniku nazaj do ustja in potem po nasipu, ki varuje spodnjo Bonifiko pred morjem do luške ograje, mimo tovorne že- lezniške postaje in Petrola do Rižane, po cesti, ki pelje po južnem robu zgornje Bonifike v tankersko pristanišče^ pred vho- dom vanj na desno k mrtvicam na samotnem polotoku, ob prostranem peloju na eni in velikem odlagališču mulja na drugi strani do desnega rižanskega razbremenilnika, kjer sem uredil zapiske, si umil škornje in se z avtobusom izpred ankaranske bolnice vrnil v Koper. Čeprav so v zapisnik, razumljivo, zajete tako pevke kot nepevke, ne glede na to, ali sem jih opazoval na vodi ali na kopnem, so predmet te razprave le vodne ptice iz vrst nepevk. Kot je poka- zala Sečoveljska skušnja ( G e i s t e r , S e r e , 1977) , je za ugotavljanje pevk primernejši lov z mrežami. 3. REZULTATI OPAZOVANJA Gavia steiiata, rdečegrli slapnik: 22.11.1980 sem opazoval pri- merek te vrste v Zalivu Polje pred ankaransko bolnico. Poleg tega, da ima značilno privihan kljun, ga je bilo mogoče prepo- znati tudi po še dobro vidnem zamolklo rdečkastem vratu. ßavisL arcticB , polarni slapnik: veliko več težav mi je pri dolo- čanju povzročal kadaver, ki sem ga našel na obali Škocjanskega zatoka 4.1.1979, neposredno po novoletnem polarnem valu. V vseh splošnih priročnikih namreč piše, da je med slapniki rdečegrli edini, ki ima v zimskem perju pike. Vendar se poleg pik na le- talnih krovcih, razločno vidijo bele pravokotne lise na ramens- kih peresih, pa tudi pri določanju slapnikov premalo upoštevana bočna belina. Podiceps mficollis , mali ponirek» mali ponirki se zadržujejo največ na dotokih v Škocjanski zatok: Badaševici in levem rižan- skem razbremeniIniku ter v spodnjem močvirju ob železniški pro- gi . Največ, 74, sem jih naštel v oktobru, nato se je njihovo število zmanjšalo (decembra 24, februarja le še 12) in marca nisem videl nobenega več. Zanimivo, da so se 20. oktobra prega- njali in cvrčali v razbremeniIniku kot med svatovanjem. Podiceps cr i status, čopasti poni rek", opazoval sem jih trikrat, in sicer 30.12.79 (7 ex.), 29.1.70 (5 ex„) in 22. 11.10.(2 ex.), vse v Zalivu Polje p .red ankaransko bolnico, kar priča o stalnem prezimovališču. Podiceps Ruritas , zlatouhi ponirek: 22.11.1980 sem opazoval primerek te vrste v Zalivu Polje pred ankaransko bolnico. Podoba zlatouhega ponirka mi je bila tedaj še sveža z opazovanjem v Bobovku pri Kranju 5.11. Podiceps nigr icollis , črnogrli ponirek": 31.3.1980 sem v Zalivu Polje pred ankaransko bolnico opazoval 4 primerke črnogrlega ponirka z značilno privihanim kljunom. Ph&Iacrocorux car bo, veliki kormoran: v priljubljenem zadrževa- li šču ponirkov pred ankaransko bolnico sem 29.1.1980 opazil na kolu sredi morja negibno postavo v drži, značilni za kormorana. Daljnogled je domnevo potrdil. 62 L 6EISTER1 PreziiDvanje in prsiet vcdrdh ptic v Skocjansket zalivu in zalivu Polje ÄrdeolB rBJloides ̂ čopasta caplja,: čopasto capi jo, ki jo v Se- čovljah lahko vedno videvamo, sem tukaj opazil enkrat sainkrat: 19.5.1980 (3 ex.) ob mrtvici za Intereiiropo. Egretta garzetta^ mala bela caplja: primerke te vrste sem sreča- val večidel v Zalivu Polje na tamkajšnjih odlagališčih mulja: 9.10.1979 (1 ex.), 24.4„1980 (2 ex„) in 22.11.1980 (1 ex.)» Na plitvini zahodno od ustja levega rižanskega razbremenilnika pa sem 29,5.1980 videl čepeti 6 malih belih čapelj. Ardea cinerea,siva caplja: sivo čapljo sem videval posimi ob vsakem obisku, in sicer družno 3-8 primerkov. Največ, 12j jih je 24.4.1980 čepelo na koncu sveže navoženega pomola, ki razpolav- 1ja zatok. 27.2. sem našel na koncu takrat še kratkega nasipa truplo sive čaplje 2 imobilizirano perutjo. Ljudje, ki so našli žival z zlomljeno perutjo, so ji najbrž hoteli na ta način poma- gati . Ardea purpurea, rjava čaplja: primerke te vrste sem opazoval le dvakrat: 31.3.1980 je satok preletelo 6 primerkov, 24.4.1980 pa eden. Anser unser, siva gos: 4.1.1979 sem na zorani njivi na spodnji Bonifiki prepodil štiri divje gosi. Tadorn a tadorn a, duplinska gos: 29.1.1980 sta v Škocjanskem zatoku med srebrnimi galebi plavali dve duplinski gosi. Ahrs penelope ^ navadna žvižgavka: 27,2.1980 je med čopastimi črniCami počivalo v Škocjanskem zatoku 8 navadnih žvižgavk. Ana.s crecca., krehel jc: jato 33 krehel jcev sem preplašil 20. 10.1979 na odlagališču za Intereuropo. Anas platyrhynchos, mlakarica: v oktobru sem naštel 61, v novem- bru 58, v januarju 78 in v februarju 144 mlakaric, medtem ko jih decembra in marca nisem opazil. Oktobra in februarja opazovane mlakarice so plavale na odprtem morju v Zalivu Polje. Od 58 v oktobru na odprtem morju opazovanih primerkov je bilo 23 samcev. Aprila sem naštel na celotnem območju le jato 22 samcev na plit- vini pred levim rižanskim ra zb remen i1n i kom, kar pomeni, da so samice tačas že valile. Maja je bilo samcev le še 14, kar pome- ni , da so bili ostali ta čas že zaposleni z rejo mladičev. Anas querquedula, regija: 31.3.1980 sem naštel 8 regelj ob odla- gališču za Intereuropo, 24 pred ustjem Badaševice in 3 v ustju levega rižanskega razbremenilnika» Anas clypeata, žličarica: 24.4.1980 je preletelo Škocjanski zatok 6 žličaric v formaciji ena za drugo. Aythya faligula, čopasta črnica: 27.2,1980 je počivala sredi zatoka jata 31 čopastih črnic. Mimenius phoeopus, tenkokljuni škurh: med opasovanjem polojnika in črnorepih kljunačerv pozno popoldne 2.4.1880 sta priletela dva tenkokljuna škurha in se nčLmenila počivati ob luži na odlagališ- ču muljci v Zalivu Polje. - i « ' 'i ̂ ' , veliki škurh: 24.4.i?^J0 dva velika ci-1 ̂.Ic-i.el a vsdolž luškega odlagališča v satoku, 22.11, 1930 pa je eden preletel Zaliv Polje. 'nmm HARARE mm coravAiioH), vol. tz 119871 ̂ ljobljaha 63 Trii'iga t o t a n u s , rdečenogi martinec: 20.11.1979 sta bila dva primerka v Zalivu Polje. opažena T r i n g a . n e b u l a r i a , selenonogi martinec: posamični aelenonogi martinci so bili opaženi vsak mesec razen decembra in januarja, največ (16) sem jih naštel 24.4.1980 v Zalivu Polje. Phyiomachus pugnax, togotnik: togotnike sem opazoval le spomladi od 27.2. do 19.5., največ, 16, pa 24.4.1980 ob mrtvici za Inter- europo. Tringa ochropus, pikasti martinec: 9«10»1979 sem opazoval 9 primerkov pikastega martinca ob mrtvici na polotoku v Zalivu Polje, 24.4. pa dva ob nasipu pred južno Bonifiko. Datum 19.5.^ ko sem, ga opazoval na luškem odlagališčUj lahko pomeni že leto- vanje, saj so snani primerki iz tega obdobja tudi iz doline" Drnice» Tringa glRreola, močvirski martinec: zanimivo, da je bil v vsem opazovanem obdobju opažen 1 sam primerek močvirskega martinca^ in sicer 24.4.1980 ob močvirju ob progi. Tringu hypoleucos, mali martinec: primerek malega opazoval '2.4.1980 na luškem polo ju. martinca sem Laras ridibandus, rečni galeb: manjše koncentracije rečnega galeba so bile pred Intereuropo, pred ustjem levega rižanskega razbremenilnika in na osečnem otočku v Zalivu Polje, največje pa na luškem polo ju, kjer S6jm 20.10» 1979 naštel 650 primerkov. 20.11.1979, ko so prečrpavali mulj is Zaliva na odlagališče, sem na blatu naštel 250 primerkov. Porazdelitev po mesecih prikazuje slika 2. o g C X3 G) Ö E LJ. OL O D £ SI. 2 PogDstnostna por azdel i tev rečnih in srebrnih galebov Larus ridibuisdus in L . ar geiitätüs v zicrd 1979/80. Fig» 2 " A -frequency d i str i but i on of river and silver , L , v Ĵ̂ i i n i 3 r Ü .'f r? t a t u s v z i i i 1979/8 O. 64 L SEISTERi Preiisovanje in prelet vodnih ptic v Skocjanskei zalivu in zalivu Polje Zanimivo je ločeno zadrževanje po starostnih razredih. Tako je bilo od 80 primerkov na luškem poloju 27.2. le 10 drugoletnih primerkov, medtem ko je bilo od 85 primerkov istega dne v moč- virju ob progi kar 73 drugoletnih primerkov. 19.5. je bilo na plitvini pred ustjem levega rižanskega razbremenilnika poleg 30 drugoletnih primerkov še vedno 70 odraščencev. Laras argentaitus , srebrni galeb: največja koncentracija srebrne- ga galeba je bila 29,1.1980 v ustju razbremenilnika, kjer sem naštel 260 primerkov. Porazdelitev po mesecih prikazuje slika 2. Presenetljivo, da ob decembrskem obisku nisem videl nobenega srebrnega galeba. 19.5. sem na plitvini pred ustjem levega ri- žanskega razbremenilnika od 90 primerkov naštel 30 drugoletnih primerkov, C h l i d o n i a s l e u c o p t e r u s ^ beloperuta čigra: primerek te čigre sem opazoval 19.5,1980 pred Intereuropo. AlcBdo athis, vodomec- posamezne vodomce sem srečal v močvirju ob progi v oktobru, novembru in decembru, kasneje nič več. AythYB ®ariia, rjavka: 29.1.1980 sem v ustju Badaševice opazil tri čopastim črnicam podobne race. Samici z značilno belo liso okrog kljuna sem po priročniku na kraju samem z lahkoto prepoz- nal za rjavki, Ptice niso bile posebno plašne. ffergiLs merganser , veliki Žagar: 31.3. 1980 so se na odprtem mor- ju, kakih 200 metrov od obale v Zalivu Polje, pozibavali 4 ve1i- ki Žagarji, 2 samca in 2 samici, Rallus aquaticas, posamične mokože sem videl ob vsakem obisku do konca januarja, kasneje jih nisem več opazil. G a l l i r t u l B c h l o r o p t i s , zelenonoga tukalica: število opaženih zele- nonogih tukalic se je od oktobra, ko sem jih naštel 21, zmanjša- lo na 1 primerek v februarju. Fulica atra, črna liska: liska je v Škocjanskem zatoku pozimi najšteviInejša vrsta. S svojim stcoiovitim vedenjem v jati daje lokaliteti čar in vrednost prezimovališča. V zimi 1979/1980 se je jata počivajočih lisk selila od ustja levega rižanskega raz- bremenilnika ( jeseni ) k ustju Badaševice. ( spomladi ) . Porazdeli- tev lisk po mesecih prikazuje histogram (si. 3). Haernatopus ostr^Iegus, morska sraka: 31«3.1980 sem med rednim štetjem galebov v Luki Koper na levi strani v zatok segajočega nasipa mimogrede in nekoliko v ozadju opazil samotno "pribo". Po opravljenem štetju sem se z daljnogledom vrnil k njej, vendar sem šele zdaj dobro videl, da ima rdeč kljun. Kot nalašč se je morska sraka, ki jo dobro poznam s Severnega morja, dvignila in odletela naravnost proti meni, se nad mano zasukala, tako da sem jo lahko opazoval od spodaj in od zgoraj, nato sem jo izgubil izpred oči. Himantopiis h.im sn t opus , polo jnik: 2.4. 1980 je po samotni luži na odlagališču mulja v Zalivu Polje bredel polojnik v družbi dveh črnorepih kijunačev. Charadrius dubius, mali deževnik: prvega malega deževnika sem opazil 2.4.1980 na poloju v Zalivu Polje. VARSTVO mmm (MÄTORE COHSERVÄTION), VOL. 13 imi), ÜÜBUAHA Ch^r&dr JUS hiaticttla, komatni deževnik: tega, pri nas dokaj redkega preletnika^ sem opazoval enkrat samkrat^ in sicer 19.5. na prečnem nasipu v Luki Koper z razdalje 10 metrov» 1500 - ROO - 1300 - 1200 1100 - - 1 0 0 0 -- 900- 800- 700" 6 0 0 - 500- 400- 300- 2 0 0 - 1 0 0 - > o C u C rS •S .H, « a E SI . 3. - Histogram prez i fnu j oč i h lisk v zimi 1979/80 Fig. 3. - The histogram of wirjtB?"irfg coots in the i^inter of 1979/80, Chsradr ins -^iBXAndr inus ̂ beločeli deževnik: jeseni sem opasoval sadnjeg-a beločel€3ga deževnika (2 ex..), sicer pogostega g'nezdilca na tem območju^ 9.10.79 ̂ spomladi pa prvega že 31» 3.80 '(5 ex.). Pluvi&Iis spricaria, navadna prosenka: 31.3. sem na poloju v Zalivu Polje opazoval letno obarvan prisierek skandinavske podvr- ste navadne proseiike P^ a^ altifrons , Pluvia^lis squBta.roia ̂ črna prosenka: 9.10.1979 sem na prodnatem osečnem otočku v Zalivu Polje opazoval 8 primerkov črne prosen- ke. Kot nalašč so v soncu privsdigovale peruti^ da se je lepo videla temna podpazdušna lisa^ kar je zelo olajšalo determinaci*- jo. VBTtellus vanellus, priba» jeseni sem sadnje pribe opasoval .20,10.1979 (2 ex.) na luških polojih, spomladi pa prve se 27„2. 1980 (22 ex„) na plitvini ob ustju levega rižanskega razbreme- ni Inika, Calidris miiiuts ^ mali prodnik: vsa opažanja so spomlada.n.ska, segajo pa od 24.4. (1 ex.) do 13„6. 't trX.)j večidel v mrtvice na polotoku v Zalivu Polje. Največ, , G^m jih opazoval nci luškem po loju. C-j; i cV Y• -r e 1 • g j r/ ̂i» ca , f\ v ocii J. j uni pr od'i ̂ 's. . i . ^ ̂ e G ^ «̂ i > J ) ̂ • V v-.. polo ju Eied iTialinii prodniki opazil popolnoma ope^čnato -cčr̂ {;bar - vaner;-:i i.rpokljunega prodnika. U L SEISTERi Preziiovanje in prelet vodnih ptic v Skocjanskei zžlivd in zalivu Polje Cslidris alpina ̂ spremenljivi prodnik: ri.eposabnô docela seve.r- njaško doživetje so mi poklonili spremenljivi prodniki, ko so se 9.10.1979 povsem nenadejano kot roj kobilic usuli na poloj in se na površini enega samegci kvadratnega metra namenili k počitku na eni nogi. Naštel sem 25 dremajočih kepic. Predramili' so se šele, ko se0i se približal na razdaljo 10 metrov, in odskakljali, sprva po eni nogi malo stran in se kot eden dvignili ter bliskovito, kakor so se bili pojavili, tudi izginili. Najkasnejše spomladan- sko opažanje spremenljivega prodnika pa je datirano s 6.5.1980 (1 ex.) ob mrtviCi na polotoku v salivu Polje. Gallinago gaiiinaga , kožica: kožico sem prepodil samo dvakrat: 31.3.1980 v Zalivu Polje in 9.10.1979 ob ustju levega rižanskega razbremenilnika, vsakih po 1 primerek. LimasB Iimos&, črnorepi kljunač: dva črnorepa kljunača sem opa- zoval 31.3.1980 pred Intereuropo, 2.4.1980 pa ob luži na odlaga- lišču mulja v Zalivu Polje skupaj s polojnikom. 4. DISKUSIJA Po dolgoročnem urbanističnem načrtu (do leta 2000) naj bi na območju našega opazovanja prišlo do naslednjih sprememb namemb- nosti zemljišča: a) Škocjanski zatok naj bi zasuli in izsušili; b) cesta naj bi nekdanji zatok delila na dva dela: zahodni del naj bi zavzemala Luka, vzhodnega pa industrijska cona; c) nova štiripasovna vpadnica naj bi dokončno zadušila močvirje ob progi; na mestu častitljivega trstišča je predvidena bencinska črpalka; d) reko Rižano naj bi prestavili v strugo sedanjega desnega razbremeniInika oziroma čim bolj zahodno od sedanje struge; e) spodnja Bonifika naj bi bila poslej le še industrijska cona, zgornja pa luško skladišče. Glede na to, da je slovensko varstvo narave, če ne izrecno, pa vsaj tiho, pristalo v takšno degradacijo obalnega pasu, ima vrednotenje zbranih favnističnih podatkov lahko le značaj opra- vila post festum. Mislim, da 1ahko popisane vrste razdelimo predvsem na tri nara- vovarstveno pomembne vrstne kategorije: a) vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju; b) vrste, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju; c) v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste. Ad a) Med vrste, ki množično prezimujejo na opazovanem območju, smemo šteti predvsem lisko Fulica str a , rečnega galeba Lstrus ridibun- dus in srebrnega galeba Laras argentatus , Nekoliko manj izrazito sta prisotna tudi mlakarica Anas plathyrhynchos in mali ponirek Podiceps rat X CO II is . Is ekologije prehranjevanja vemo, da liska, mlakarica in mali ponirek potrebujejo plitvo vodo, ki omogoča pobiranje hrane s tail „ Takšen način prehranjevanja omogoča Škoc- janski zatok v optimalni meri. Rečni galeb se prehranjuje s pobiranjem nižjih živali na polojih, srebrni galeb pa tudi v suburbani coni, na smetiščih, v našem primeru na luškem odlaga- lišču smeti. VARSTVO NARAVE fHATüRE COHSERVATIÖH), VOL, 13 (1987)5 LJUBLJANA 67 Ad b) Med vrstami, ki med preletom naših krajev redno počivajo na opazovanem območju, moramo omeniti predvsem pobrežnike Limico- iae in med njimi zlasti prodnike Ca.1 idr is , ki med prehranjeva- njem brodijo po plitvinah in tekajo po polojih. Ker je plitvin in polojev na naši obali izredno malo, tudi v sečoveljskih soli- nah jih skorajda ni, se bodo morali severni gostje (iz Skandina- vije in polarnega kroga) po isginotju tega habitata z naše obale izogniti našim krajem. Ad C ) Mnenja o favnistični vrednosti redkih vrst so med strokovnjaki sicer različna, vendar imajo kljub nekakšnemu ekshibicionistič- nemu temelju vzgojno-vzpodbuj evalni pomen. Tudi naravoslovni turizem, kakor si ga zamišljamo, saj pri nas v favnistiki ni uveljavljen, bi močno pritegnil takšen raritetni magnet. Med vrste, ki so pri nas redko opazovane, lahko nedvomno štejemo morsko srako Haematopas ostralegus in polojnika H i m a n t o p u s h i - man t opus, ki sta poleg tega tudi za splošni okus zelo atraktiv- na. Z degradacijo obstoječih vodnih biotopov v Škocjanskem zatoku in Zalivu Polje torej izgubljamo v več pogledih pomembno avifavnis- tično lokaliteto. Zlasti neprecenljiva bo izguba plitvin in polojev v luki in Zalivu Polje. Vrednost trstišč ob železniški progi pa bo mogoče dokončno oceniti šele po pregledu gnezdilk s tega območja. Kljub temu, da je jasno, da se napovedani degradaciji ni mogoče več izogniti, predlagam, naj krajevne oblasti, skupaj z varstve- ni ki naravne dediščine, premislijo, kaj izgubljamo, in naj ohra- nijo v izobraževalne in turistične namene dve sublokaliteti, dve avi f avn i st i čn i okenci: polotok z mrtvicami v Zalivu Polje in trstišče ob železniški oprogi. Tako bi na obali imeli poleg velikega spomenika kratkovidnosti tudi dva majhna naravna spome- nika . 5. POVZETEK V obdobju dveh let 1979-1980 so bile na območju neposredne oko- lice mesta Koper na slovenski obali opazovane in evidentirane prezimujoče in preletne vrste ptic. Štetje najbolj pogostih vrst Fill 2 ca atra, Laras r i d i b u n d u s ^ Laras argentatas^ A n a s plathy— rhynchos in Podiceps r u f i c o l l i s je bilo izvedeno v obdobju okto- ber-maj v zimi 1979/1980. Presenečenje pomeni pozno pojavljanje prodnikov Calidris, ki sem jih na preletu opazoval še junija. Opazovane so bile tudi neka- tere v Sloveniji redko pojavljajoče se vrste (Haematopus ostra- J egusr Himantopas himantopas ) . Najbolj množična vrsta na presiw v a;, ju na opazovansii območ/,.i je liska F u l i c a . atrr^, ki ji glede prehrcjj Jevanja optimaln,o û.-̂.rf p-.d nizka voda v Škocjanskem zatoku G} edc. /a to, da so px i nas plitvine in polo ji silno redki i tj rkjomni, pomenijo poči^.sj^či prodniki Calidris na plitvinah iii pole jih na zahodnem hregv zatoka, ki pripada Luki Koper in Zalivu Polje, izjemno d r a g o c e - nost, . 68 I. 6EISTERI Preziftovanje in preiti vodnih ptic v Škocjanske» zalivu in zalivu Polje Z urbanističnim načrtom je predvidena degradacija teh habitatov. V izobraževalne in turistične namene avtor predlaga ohranitev dveh sublokalitet: trstišča ob železniški progi v zatoku in polotoka z mrtviCami v Zalivu Polje. Z B h v s t l a Varnostni službi Luke Koper, ki mi je s permanentno dovolilnico omogočila nemoteno delo na luškem območju, se zahvaljujem za njeno razumevanje, Invest-biroju Koper pa za prijaznost in dra- gocene informacije. 6. LITERATURA Geister, I. & D. Sere, 1977: Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečoveljskih solin, Varstvo narave (Nature Conservation), Vol. 10, str. 63-71, Ljubljana. Iztok GEISTER Pokopališka 13 YU-64202 NAKLO