7?035
00 1
CREDITANS1ALT
Stran 20
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
Murska Sobota, 15. avgusta 1996, leto XLVIII, št. 33, cena 170 SIT
Ko se Lotmerk spremeni v mravljišče
na »glovnen plači« in ko pridejo na račun zabave željni ljudje.
Stran 23
K- ■
bogastvo
Razvili
tretji
prapor
Stran 10
Stran 5
naslovi in kar 27 velikih zlatih medalj.
V okviru spremlajočih strokovnih prireditev oh mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu sta dve strokovni komisiji v petih dneh ocenili 831 vzorcev vin iz vseh treh slovenskih vinorodnih rajonov. Letos trije šampioniski
[SSN 0351-6407
PyramidiA
Mladinska 8, Murska Sobota
Posebna skupina češke policije se bojuje zoper prodajo vzhodnoevropskih Žena p tujino.
Prva postaja in tranzitna država za žensko blago je Zvezna republika Nemčija.
Stran 2
S1 0 Si
Bogastvo iz zakladnice slovenskih vin
Prleški sejen po čelen Lotmerki je tisti sobotni dan v letu, ko se na ulice prikažejo »štanti«, na katerih se prodaja vse od domače obrti do kiča. Dan, v katerem se skozi Ljutomer vije povorka s tradicionalnimi opravili in kjer zagotovo ne umanjka nastopajoči župan. Dan, ko se dosti poje in še več popije. Dan, ko muzika igra
toliko
'vmetrskih ograj
■"«1^ "med vinogradi Lendavskih Goric ustavil Selili v sosednje hiše, kijim k,eti-	ljudL Ljudje S°t SeM Nih?ejih ne uporablja Nihče ne
udol>ja- Stare hiše pa so namenjene le P .	Afše s0 prazne. Pred leti, '
’.da hi si v kleti nalil iz sodov vino. Kleti so P	biva. Danes propadajoče zgr
ohranjene< so ie dajale videz, da v njih morda™*...	Stran 15
v notranjost. Vrata so zaklenjena, ključ p
Trgovina z belim blagom
Ponarejene marke v Logarovcih
VREME
V četrtek in petek bo nestalno vreme, v soboto in nedeljo pa se bo vreme izboljšalo.
Vestnikov koledar:
15. avgusta, četrtek, Marijino vnebovz. 16. avgusta, petek, Rok 17. avgusta, sobota, Vojko 18. avgusta, nedelja, Helena 19. avgusta, ponedeljek, Boleslav 20. avgusta, torek, Samo 21. avgusta, sreda. Zdenko
Pregovor.
Če velika maša mokri (15. avgust), mala maša straši.
Formula 1 za veliko nagrado Madžarske
mobitel
2
vest n i k 15. avgus^«;
Aktualno okoli nas
Odločite se med duty-freejem in Evropsko unijo
Leto 1999, ko naj bi v EU ukinili brezcarinske prodajalne, je vse bližje. Ukrep, za katerega so se odločili že leta 1992 in ki naj bi začel veljati tridesetega junija v zadnjem letu tega tisočletja, je povzročil pravo kampanjo nasprotnikov ukinitve. Kajti duty-free je postal del izkušnje, del skorajda vsakega mednarodnega potovanja, pravijo vpletene družbe, ki hkrati zatrjujejo, da brezcarinske prodajalne ne zagotavljajo samo zaposlitve, temveč producirajo tudi vrednote in navade potnikov.
V mrežo duty freejev je vključenih približno 500 velikih družb, vključno s tobačno in alkoholno industrijo, firmami, ki se ukvarjajo s kozmetičnimi preparati, letalske družbe itd. In vse te so investirale okrog dva do tri milijone angleških funtov ter ustanovile t. i. Europe-an Travel Research Foundation (ETRF), to je evropsko fundacijo za raziskovanje potovanja, ki naj bi bila ključna točka v kampanji zoper ukinitev brezcarinskih prodajaln.
Po podatkih ETRF-a naj bi brezcarisnske prodajalne zagotavljale okrog 100.000 delovnih mest in nekatere družbe bi izgubile velik denar. ETRF pravi, da bo odstranitev teh prodajaln pomenila, da bodo na tržišču prodali 73 odstotkov manj alkohola, 64 odstotkov manj kozmetike in 72 odstotkov manj tobačnih izdelkov, seveda teh, ki so bili neocarinjeni. Ocenjujejo, da naj bi bila izguba okrog 3,9 bilijona ameriških dolarjev, čeprav so v letu 1994 dejansko zaslužili okrog 5,6 bilijona dolarjev.
ETRF pravi, da bodo nekatere izdelke potniki kupovali kljub ukinitvi teh brezcarinskih prodajaln. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so potniki omejeni na prenos 200 cigaret, dveh litrov vina in liter katere koli druge alkoholne pijače. Prav tako lahko kupijo za vrednost 90 ecujev (111 ameriških dolarjev) drugo blago, ne da bi morali plačati carino.
David Zimmerman, direktor internacionalne Duty Free konfederacije (IDFC), se sprašuje: »Alije teologičen koncept nekompatibilnosti z mednarodnim tržiščem konsistenten z izgubo 100.000 delovnih mest? Vsi vemo, daje ta fiskalna harmonizacija sanjarjenje. Če brezcarinske prodajalne se delajo škode, zakaj bi jih potlej morali odpraviti?«
Sarah Branquinho, generalna sekretarka ETRF meni: »Ne smemo pozabiti, da potniki niso edini, ki imajo korist od brezcarinskih prodajaln, temveč ima koristi celotna industrija, ki se ukvarja s potovanji«. Seveda pa ukinitev ne bo prizadela samo teh 100.000 realno izgubljenih delovnih mest, temveč tudi vse tiste ljudi, ki so zaposleni v industriji, od tovarn do duty-free prodajaln. Philip Hamon, direktor evropskega mednarodnega združenja letališč, pa meni, daje potrebno zagotoviti liberalno letalsko transportno tržišče tako, da davkoplačevalci ne bodo imeli škode.
V nasprotju z vsemi zagovorniki, duty-free shopov pa je Mario Monti, ki v EU vodi komisariat za davke in mednarodno tržišče. Zanj so brezcarinske prodajalne zgolj oblika kamuflaže za zaslužek letališč in velikih družb. Ob vsem tem pa trdi, da ljudje ne bodo izgubili delovnih mest, saj bodo ta namenjena potnikom iz tretjih držav, torej tistih, ki ne bodo vključene v EU.
Po njegovem mnenju se na račun duty-freejev »slepa« na letališčih tudi mnogo drugih trgovin, ki pač pritegnejo radovedne kupce v brezcarinskih conah, trgovin torej, ki imajo obdavčene izdelke.
Bruselska EU, organizacija za potrošnike, ni ravno prepričana, da so duty freeji najbolj pošten način prodaje. Valerie Thompson _pa pravi, da ji ni všeč način, kako brezcarinske prodajalne nastopajo na tržišču, in da cene v teh prodajalnah niso avtomatično nižje.
Privilegiranci
Najlepše pri odpravi brezcarinskih prodajaln pa je, da bodo po splošni ukinitvi ostale posebne brezcarinske prodajalne za izbrance, in sicer za diplomate in diplomatsko osebje ter uradnike mednarodnih agencij.
Pri tem bonitete niso omejene na potovanja z letali ali trajekti. Še več, zapisane so v t. i. dunajski konvenciji, ki sojo podpisale čalnice Združenih narodov leta 1961, »upoštevajoč posebne potrebe teh ljudi«, potrebe, ki vključujejo nujnost frekventne selitve in v primeru diplomatov, da prihranijo pri obveznih darilih in pripravi uradnih zabav. Tako na primer belgijska zasebna družba Chacalli-De Decker, specializirana za duty-free izdelke, namenjene za diplomate in poslance, pravi, da 1999. leto ne bo vplivalo nanjo, saj »dostavljamo izključno diplomatom belgijskega zunanjega ministrstva«. Komisionarji in zaposleni pri EU v Bruslju nimajo 100-odstotnih bonitet. Trenutno lahko kupijo ob pomoči posebne liste npr. avtomobil, pomivalni stroj, pohištvo, ne pa alkohola ali tobaka - vse to pa brezcarinsko v enoletni periodi. Ne morejo kupiti več kot eno stvar - npr. samo en avtomobil. EU-uradniki in vsi drugi v povezavi z nijo - svetovalci, lobisti, novinaiji imajo dostop do Economata, to je prodajalne z različnimi nacionalnimi gastronomskimi specialitetami. »Dobrote niso brezcarinske,« pravi EU-uradnik, »so samo možnost, da lahko najdeš, kupiš in poješ svojo najljubšo hrano«. The European, avgust
Prodaja Vzhodnoevropejk v tujino
Trgovina z belim blagom
Posebna skupina češke policije se bojuje zoper prodajo vzhodnoevrop-skiih žena v tujino. Prva postaja in tranzitna država za žensko blago je Zvezna republika Nemčija.
Gostje v baru »M&M« v Pragi sedijo ob majhnih mizicah v rdeče zastrti svetlobi, večina pije pivo.
V lokal ležerno vstopita moška, sodelavca elitne policijske enote, ki se bori zoper organizirani kriminal, interno imenovan Sokko »Belo me-šo«. Zdenek, 46, in Petr, 30, preganjata trgovce z ljudmi.
V kotu sedita dva moška, ženska in mlada deklica. Deklica je bleda, temni lasje padajo na njeno jopo. Črna torba, dovolj velika za najnujnejše potrebščine, pravi Zdenek. Tukaj morajo srečati moškega, ki bo deklico prevzel.
Za policiste je zadeva jasna: deklica bo danes zamenjala lastnika, ki jo bo obdržal bodisi kot prostitutko ali pa jo bo takoj prodal naprej, morda v tujino. »M&M« bar slovi kot točka za prodajalce žensk.
. Skupina je odkrila zvezo. »Prepoznajo se.« V trenutku, ko sta policaja na videz zatopljena v pogovor, osumljenci zapuščajo lokal, Zdenek in Petr se ne premakneta. »Šele ko imamo zanesljive izjave prizadetih žena, jasne dokaze, udarimo. Do takrat pa samo opazujemo,« pravi Zdenek.
Češka je središče za preprodajo žensk z Vzhoda na Zahod. Od padca železnega zidu je bilo na deset-tisoče žensk, kot domneva Zdenek, pretihotapljenih na zahod in prodanih v bordele in posebne apartmaje. Mnogi odjemalci živijo v Ne-
pričakamo na peronu.« Iskalci delajo prikrito, nihče v javnosti ne pozna njihovih obrazov in njihovih pravih imen. O njihovih uspehih se v javnosti ne sliši dosti.
Toda bilanca je vredna spoštovanja: v povprečju razkrijejo eno zvodniško mrežo mesečno in vsak njihovih uspeh je bil do zdaj okro-
lokalih, da bi odplačali »dolgove«.
Revirski kralj mesteca, Jugoslovan Muharem K., 43, lastnik kasi-noja, je prisilil Josipa B., da mu je prepustil dekleti. Ženski sta obratovali v zgornjem nadstropju nekega luksuznega stanovanja, ki je bilo last Muharema K. Prodajali sta se obiskovalcem lokala.
Ko je morala Petra P. znova iti na orgijo zunaj hiše, ji je uspelo uiti. Zbežala je na policijo. Zaradi
Izdaja Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatko,Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šbmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015. št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike vtujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT.
Tekoči račun pri Agenciji RS- za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
mčiji.
Na praški glavni železniški postaji počakajo deklice t. i. gonjači, na deklice, ki prihajajo v veliko mesto z dežele, da bi v njem našle zaposlitev. Zvodniki jih nagovorijo in jim ponudijo lagodno življenje. Tista, ki gre z njimi, običajno pričakuje nebesa, čakajo pa jo lakota, batine, posilstva: in tako jih pripravijo na posebno življenje.
Mnoge ženske se ujamenjo tudi na male oglase. Posredniki jih mamijo v Nemčijo kot natakarice, gospodinje pomočnice ali barske da-
me.
Zdenek je policaj kot tisti, kijih poznamo iz TV-nadaljevank - v 24-urni pripravljenosti, vedno pod pritiskom. Tovariški tip z resnobo v očeh. »Posel se splača, če s tem lastnemu otroku prihraniš takšno pot.«
Zdenek je že 21 let pri policiji. Že v socializmu je lovil drogeraše. Sokko »Belo meso« je bil ustanovljen pred letom in pol. Mala ekipa šestih mož in ene ženske naj bi odkrivala »ilegalen izvoz« žensk. Zdenek pravi, da so že super skupina. toda kljub temu zgolj kaplja v
morju.
Izbranci s »top liste« so ti ljudje, pravi o njih tudi Jan Kubice, direktor »Skupine proti organiziranemu prestopništvu« v praškem notranjem ministrstvu.
Policisti se spoznajo tako na praške bare, kjer ženske izrabljajo za prostitucijo in kjer so mesta za prevoz v tujino. Dosti vedo tudi o nemških klubih, kjer Čehinje na sile,zadržujejo, na primer v hamburškem pristanišču.
Kdor se znajde pri elitnih enotah, ne dela več po predpisih: dan in noč so Sokko-ljudje v špelunkah. Zdenekova smaragdno zelena Škoda Felicie z radijskim sprejemnikom v predalu, kaže čez 10.000 prevoženih kilometrov v juniju. Pred nekaj dnevi je bil v Breiinu. 150 nadur v mesecu niso nobena redkost. Njihovi ljudje in naša oprema - to bi bila najboljša mešanica, je rekel njihov FBI učitelj, ki jih je šolal na Madžarskem.
Skupina ima mrežo »špicljev«, ki nimajo druge izbire, kot da z njimi sodeljujejo. Z njihovo pomočjo zasledujejo Zdenek in njihovi pomočniki izginule žene v tujini, dokler se nekega dne ne vrnejo. »Takrat jih
nan z obtožbo na sodišču. Vedno pa uspeh ni takšen, kot je bil v primeru Petre P., 24, priučene natakarice in brezposelne tovarniške delavke, Michaele P., 23, iz Breclava.
V neki praški pivnici je dobro oblečen možakar, Radoslav L., 40, ponudil ženskama lukrativno delo. Kot natakarici blizu Stuttgarta naj bi zaslužili letno okrog 2000 mark mesečno (neto).
Možakarje vzel njune potne liste in ju odpeljal v baden-wiirtem-berško mestece. V stanovanju Josipa B. sta bili dekleti čez dan zaprti, zvečer pa naj bi se prostituirali v
njene izjave so morali možje v preiskovalni zapor zaradi igranja na srečo, zvodništva, odvzema svobode in posiljevanja ter trgovine z ljudmi.
Med drugim so nekatera dekleta ugrabili tudi na cesti. Romana Ma-jerova, 24, je delala kot prostitutka y Pragi, ko sojo trije moški ugrabili in odpeljali v Dresden.
V pivnici sojo dajali v najem za 150 mark na dan. Tudi njej je uspelo pobegniti.
Običajna cena za »sveže meso« je od 500 do 1500 mark, za prevoz v tujino pa 3000 mark. Cena je bila
odvisna od tega, kolikoje le voljno, od števila malcev in vsote, taJOK®* n° Kakor hitro so dek1^ i le mejo, so postale zvodnik Nova oblika suženjstv^ djj6j Podobno so izk0^ leta, ki so prostovoljk^ prostitucije, da bi se i darski krizi: mno®ei|egalno. jezika, v državi so pražanka Helena, - ’ košček od ljubezen5, ® t g0Vinis ali celo nič - Preh.°JL . človeškim blagom J trgujej°’
Riziko za zločince, k ženskami, je pt"11 J. ^0 ’ posredovalcev, maj J^ prič, pride PollclLLta v o* takrat, dokler so d«kl ‘ zvodnikov;-^, J ženske želje, da inaščevaI,l, povedale, saj se boj J	sipie
»Do 80 odstotkovz glavno obravnavo p pe nika svojo izjavo,« NetikvBrnu. .hv0fecl<
Pri Petrinih starsi je pojavil sorodnik «^ MuharemKtzB^ berga, položil nai m in silil dekle, naj P irneru L vo: »V nasprotne"1 P	joo
ustrelil tebe in tvoj j odsl° dekle se ni ustrašilo mi pohcijo. zvodnik‘L«
Mnogi izmed zvo	eZ
voznikov žensk. precej m odločijo, ker s0 . z drog0’s® še kot za trgovanje z duje Zdenek. trguje5 S |(ii
Kdor na cesk em »j s 15 drogami, morar. zapora, za trgovanje Z samo z 8 leti- gplE
r Iz Zagreba piše
Kaj je Tudman rekel Zimmermannu?
Ko sem se dokopal do neverjetnega podatka, da sta_ se predsednika dr. Franjo Tudman in Slobodan Miloševič do srečanja v grški prestolnici tajno in javno sestala 47-krat, sem razmišljal kako uro, kako naj objavim »senzacijo«: Priznam, da nikoli nisem bil v pretirano prijateljskih odnosih z matematiko, zato sem objavil, da sta se Tudman in Miloševič sestala več kot štiridesetkrat. Navzlic temu sem se uštel za celo desetletje, kajti komentator zagrebškega tednika Nacional Srečko Jurdana je z natančno navedbo dnevov, mesecev in let Tudmanovega drugo-vanja z Miloševičem ugotovil, da sta se velika mojstra balkanske morije v Atenah sestala triinpetdeseta!
Zdi se mi, da je primer siamskih dvojčkov v balkanski politiki še najbolj pojasnil zadnji ameriški veleposlanik v Beogradu Warren Zimmermann, ki se je s Tudmanom prvič sestal po njegovi prvi volilni zmagi maja 1990 na zajtrku v tedanjem ameriškem konzulatu v Zagrebu, kjer je danes sedež ameriškega veleposlaništva: »Novi predsednik se je predstavil s tremi lastnostmi, ki ga spremljajo kot politika -avtoritarnost, impulzivnost in netoleranca ... Najtežji del najinega pogovora se je nanašal na Bosno. Tudman je brez kakršnih koli dokazov trdil, da je bila Bosna zmeraj del Hrvaške in v hrvaškem geopolitičnem interesnem območju. Ne le, da v Bosni živijo tudi Hrvati, temveč se večina Muslimanov počuti kot Hrvati. Neugodno presenečen nad takimi trditvami sem povprašal Tudmana, kaj namerava storiti, on pa mi je povsem hladno odgovoril, da bo Hrvaška branila svoje interese v Bosni, če bodo Srbi pritisnili nanje, drugače pa se bo strinjal, da Bosna ostane samostojna republika.«
Tako je Warren Zimmermann kot prvi tuji politik zaznal, da bo Jugoslavija krvavo razpadla, da si bosta Miloševič in Tudman skušala razdeliti Bosno in da bo prav tam največ prelite krvi. .
Po dveh tajnih sestankih Tudman - Miloševič marca in aprila 1991 v Karadordevu in Tikvešu (Baranja) so Hrvati ustanovili svojo skupnost Herčeg-Bosno v BiH kot zametek prihodnje paradržave in znotraj HDZ BiH zamenjali do drugih narodov in politik tolerantno vodstvo s hercegovskimi skrajneži. Zadnji poveljnik vukovarske obrambe Mile Dedako-vič - Jastreb je ob padcu Vukovarja 20. novembra 1991 trdil, da so v Zagrebu orožje, ki je bilo namenjeno njegovim borcem, preusmerjali v Herceg-Bosno in da je bil tudi zategadelj Vukovar žrtvovan.
a !e ie Tudmanova in Miloševičeva de^Vh„°njaški^.. pozneje najbolj občutila v hrvas o’	tak0
Warren Zimmermann Pr0^emJ’, va[ »Tudman se je od Miloševiča r^1	eajen,^i
le v tem, ker je resnično hotel, a .^er H politika zahodnega tipa. CePrav ' a pritisk val podaništva, je bil zelo občutij J! vOl da. Zategadelj je leta 1994 kl° L
sklenit dogovor o federaciji - Ogniti uj Toda, zdi se mi, da se ni sposo e' Ogovor, ' nacionalizem!«. Nemara je	vpr^it
je danes mirovni proces v Bos	^t
tedaj, ko so se vsi trije narodi Bin i tak0, je vojna divjala vsevprek, patu '
težave pri ukinjanju hrvaške P	v n t
sne, ki so jo prvič pokopali že nun' v0jstvo^ gtonu, ko so Hrvati in	na skle"'Go-
riškega predsednika Billa C
razum o ureditvi medsebojnih rsjkaj, Sf^tiif sna je namreč previsoka cena za pa tudi ni nujno, da gre !e za raz'‘	pre^
Bošnjaki ter tudi Srbi. Prejšnji ' sj hNa^ m)' ca Valentič mi je zaupal, da so1 . z0Vanje .Gl niki Herceg-Bosno izrabili za p zagre njjl snega izvoza, četudi je blago os J ^leh1 (jl splitskih, reških in drugih sk,ad'ktiv„ega bilo vsaj 40 odstotkov takega,) irintiid' deloma priznal Valentič, kajti P teljalo ^griitP0 da bi naštevanje nekaterih dejs ^at0 o lizo, ki je časopisni papir ne pre ‘pOJ^L nof le nekatera dejstva, ki P°^ na Erv^ m!'1 kako se je v zvezi s Herceg-Bosn	-n
vil problem nevarne bolezni s ogr0^^ goveda, ki tako zamolčan prav-- „gsno in „fil° naše živine in ljudi. Med HercL. kj so 01 f IV so le simbolične, enoodstotne ca	J »ji
pravi razmah mesnopredelov ^rajo^Mo^ vaškem delu BiH. Medtem . koli^.
Hrvaške za uvožene krave pinc'	, so tl u l1
carinskih in drugih dajatev Hercegovini visoki le en ods errl pa vinoreja na Hrvaškem znaš a	s ef
sarje pa so dotolkli njihovi roj'	^pt
kamor pa tudi iz Republike st ,g hN11 gio1 demija slinavke in parkljevke, prepove k pred nedavnim skušala ustav se n goveda in mesa iz BiH. H^^ Z vaški politiki vrača kot bum, tisti, k1 kajpak v tem. da ceno plačili s0 „ uti početje politike najmatv hif , sarJt.	.
primeru hrvaški živinorejci i p^-pER'


avgusta 1 996
^denska počasi na stari trg	e e
Sonce pomaga, davki omejujejo
faradi obdavčitev je Radenska na	na
domačih mineralnih vod za 20 odstotkov - o
j^cesti do Beograda plačajo 500 mark cestnine
i ^»slovanskih časih je Radenska na lkohoinih pijač, °Jala tudi 240 milijonov litrov mineralne vode	milijonov H'
I t>/nna ^»škem in njenem priobalnem °^0CL. v litrov, čeprav je I d’ D’nes s« morajo zadovoljiti s prodajo le 20 mi ij . na hrvaškem I h»?a ed'ni	P0'nilec mineralne vode, ki sp o p	vr.
^kratkim se je direktor prodaje Radenske	vendar
I U Beogradu, kjer imajo še ohranjene po . prj prodaji predvidljiv odnos porabnikov do slovenskih izdelkov.
I . 'i®Pomagal znani igralec Ljubiša Samardzic.
IlPnku
goljena »zlata
Radenska se je vse od razpada "Mavije ohranila na hrvaškem ’®"n se z njega (kljub slabim ni umaknila, saj je "Mahov novih državah pre-’ ekonomska logika in bo Redarsko sodelovanje spet ta 'Žal se t0 v Hrvašk’ n' 5 10 ’n sprijaznili so se s spoz-M da na priobalnem ob-^rvaške prodaje v višini fe^^Hog za drastično zma-
Prodaje je nacionalna lt t"ev Hrvaške,
saj se morajo iCj' -avnatl P° gospodarski tild,”'kočice vodilnih; celot-menda v rokah 24 'okensko blago ni dobro-
došlo, ker država Slovenija oziroma Ljubljanska banka hrvaškim varčevalcem noče izplačati denarja. Kljub temu so se zaradi dobre zasidranosti, priljubljenosti blagovnih znamk in vpeljane prodajne mreže na Hrvaškem obdržali.
Vendar pa morajo plačati razne davke in prispevke, tako da je npr. mineralna voda Radenske na prodajnih pultih dražja od hrvaških vod za 20 odstotkov; plačati morajo 15 odstotkov na ceno za carine, 0,80 kune na liter za trošarino in 0,20 kune za prelevmane. Podobne zakonske omejitve se bodo uvedle tudi v državi Herceg-Bosni, čeprav so tja vozili ves čas vojne po različnih poteh tudi mineralno vodo iz Radenec.
BERNARDA B. PEČEK
LUDVIK KOVAČ
obiskovalci iz domovine in tujine.
^Metijsko-živilski sejem
POMURSKI SHEM

^Narodni kmetijsko-živilski ^4. 8. - 1. 9. 1996, Gornja Radgona
SEJEM
Veliko novega boste videli in slišali ali se preprosto srečali s prijatelji!
Cestno podjetje Ljubljana in njegov kooperant Cestno podjetje Murska Sobota sta prejšnji teden začela z osnovnimi zemeljskimi deli na mednarodnem mejnem prehodu Dolga vas. Po več kot treh letih prepričevanj, obljub in prerekanj so z razlastitvenim aktom končno dosegli pridobitev gradbenega dovoljenja, ki
Poslovneži pripravljeni sodelovati
Dokaj nejasne so gospodarske razmere v Srbiji. Formalno ni več nobenih omejitev - razen kontingenta - za sodelovanje. Tudi poslovneži, predvsem stari poslovni partnerji Radenske, so pripravljeni sodelovati pod pogojem, da bodo lahko plačevali v obliki kompenzacij oziroma blago za blago. Bančni sistem v Srbiji namreč še ne funkcionira.
»Bolj me zanima, kaj je s porabniki, so pripravljeni sprejeti slovenski izdelek ali ne? Mi bomo kmalu poslali v Srbijo en tovornjak z izdelki Radenske, kar bo bolj eko-nomsko-propagandnega značaja, da spoznamo reakcije ljudi. Problem je tudi, da ljudje nimajo denarja in je kupna moč majhna. Pričakujemo, da bo delovala tudi antipropaganda, kljub temu pa v Srbiji zadeve niso tako zaostrene kot na Hrvaškem,«je povedal Jože Hojs. Pri ponovni navezavi stikov naj bi jim pomagal Ljubiša
Samardžič, legenda jugoslovanskega filma. Prispevki za uvožene vode so 15-odstotni, takšni, kakršne predpisujejo stari jugoslovanski zakoni. Tudi ponudba srbskega blaga v prodajalnah je še »iz starih časov«, kakor da bi se razvoj pri njih ustavil pred več kot petimi leti.
Bolj skrb zbujajoči kot uvozne in druge dajatve za blago so transportni stroški. Avtocesta Za-greb-Beograd je postala nova zlata jama za državne proračune. Medtem ko boste na Hrvaški strani plačali le normalno cestnino, boste za vožnjo z osebnim avtomobilom na odseku od hr-vaško-srbske meje do Beograda plačali 130 mark. Tovornjaki morajo za isto pot plačati kar 500 mark; tovornina za prevoz blaga od Radenec do Beograda stane 850 mark, zavarovanje 200 mark, cestnina pa torej kar 500 mark. Brez obdavčitev so le makedonski tovornjaki.


Milijona na milijon
Odločitev, da bodo več propa-gandno-prodajne energije poskušali usmeriti v Češko, Slovaško in Madžarsko, se je po več kot enem letu izkazala za popolnoma pravilno. Če so na slovenskem trgu v prvih šestih mesecih zabeležili le indeks 100, torej je bila prodaja enaka kot v enakem obdobju lani, so v omenjenih srednje- in vzhodnoevropskih državah zabeležili indeks 550. Češki, slovaški in madžarski kupci so mineralno vodo in brezalkoholne pijače Radenske sprejeli nad pričakovanji dobro. Seveda je Radenska prej tudi veliko vložila v ustrezno marketinško akcijo in trgovsko mrežo, toda glede na to, da so v Italiji začeli prodajo z enim tovornjakom izdelkov, v teh državah pa prodajo že takoj na začetku po milijon litrov v vsaki državi, je to neverjeten tržni uspeh.
Seveda pa tudi ta uspeh ne bo mogel prikriti tržnega manjka zaradi izgube prejšnjega jugoslovanskega trga, predvsem dalmatinskega. Pa vendar si v Radenski kar veliko obetajo od Vzhoda; Praga ima približno dva milijona prebivalcev, Moskva kar 12 milijonov.
Na tem trgu se bodo prav gotovo našli tudi kupci izdelkov z oznako treh src, vendar se v začetku ne sme varčevati z učinkovitimi marketinškimi akcijami.
Konec prihodnjega tedna začetek 34. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni »Slovensko
kmetijstvo in Evropa« je slogan letošnjega sejma
Odprl ga bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek
Za letošnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo konec prihodnjega tedna že 34. odprl vrata obiskovalcem, je vse nared. Priprave nanj so se tako rekoč začele že z zaprtjem lanskega sejma, to pa tudi ni nič nenavadnega, saj zahteva prireditev takšnih razsežnosti temeljite in obsežne priprave. Samo pri pripravi strokovnih prireditev je doslej sodelovalo več kot 150 strokovnjakov, v ocenjevanje izdelkov je bilo vključenih 62 strokovnih ocenjevalcev, po pomenu pa je ta prireditev že zdavnaj presegla pomurske in slovenske razsežnosti. Letošnji sejem bo po obsegu prekosil vse dosedanje, na 44 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin pa se bo predstavilo 1.500 razstavljalcev iz 30 držav. Organizatorjem sejma je letos uspelo za 6.000 kvadratnih metrov povečati pokrite razstavne prostore, predvsem na račun odprtih, iz leta v leto pa se izboljšuje tudi infrastruktura, saj bodo na tem področju tudi letos opazne nekatere novosti.
Kot smo lahko slišali na novinarski konferenci, vsebinsko zasnovo sejma tudi letos predstavljajo strokovni program, razstavni program, ocenjevanja in spremljajoči program, slogan letošnje prireditve pa bo »Slovensko kmetijstvo in Evropa«. V tem okviru se bo na sejmu letos prvič celostno predstavila tudi Evropska unija s svojim kmetijskim delom, ki tudi sicer v okviru te zveze zavzema najpomembnejše mesto. Ob predstavitvi Evropske unije velja omeniti še predstavitev gospodarskih zbornic Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, v okvir te predstavitve pa sodijo tudi poslovne borze in že tradicionalna srečanja gospodarstvenikov iz omenjenih držav.
V razstavnem programu so letos dali poudarek živilskopre-delovalni industriji ter strojem in opremi za to industrijo, izstopal pa bo tudi program kmetijske mehanizacije in opreme tujih izdelovalcev. Poseben poudarek bodo dali vinogradniški opremi in mehanizaciji ter gradbenim materialom in izdelkom za gradnjo hiš in kmetijskih objektov. Med strokovni razstavami velja posebej omeniti razstavo goveje živine, predvsem plemenskih telic, namenjenih za izvoz v BiH, z njimi pa se tokrat predstavljajo tako rekoč vsi območni kmetijski in živinorejski zavodi iz Slovenije. Ob razstavi konj, prašičev, drobnice, rib in perutnine si bodo obiskovalci tudi letos lahko ogledali vzorčne nasade gozdnih in sadnih dreves, rastlinsko pridelavo, razstavo kmetijskega šolstva ter stare slovenske vinske sorte. Prvič letos pa bodo obiskovalci sejma lahko videli tudi potomko 400-letne trte iz Maribora, ki jo je Gornji Radgoni podaril mariborski župan.
Strokovne razprave bo spremljal bogat program strokovnih posvetov in drugih prireditev, s katerimi bo slovenski kmetijski stroki dana možnost za predstavitev rezultatov, ki jih je dosegla pri svojem delu. Ocenjevanje izdelkov v okviru sejma je postalo že tradicionalno, kot so tradicionalne tudi spremljajoče zabavne, kulturne in športne prireditve, ki so namenjen,e tako razstavljal-cem kot obiskovalcem. Organizatorji zatrjujejo, da bo sejem tudi letos poslovno uspešen, njegov položaj na stičišču meja štirih držav pa mu zagotavlja, da ga bodo tudi letos obiskali številni
pa je kljub temu začasno, saj se vedno niso pridobili vseh zemljišč, kajti sodišču ali državi zemljišča pač ne morejo odvzeti. Rok za talno ureditev je 150 dni, zaposleni na mejnem prehodu pa zahtevajo še hkratno gradnjo mostu čez potok ter poslovno-gospodar-skega objekta, bbp, fotografija: Natalija Juhnov
vestnik, 15. avgust^
ospodarstvo
Ocenili kmetijsko mehanizacijo in opremo
Devet zlatih medalj
Začetek nove industrijske panoge v Sloveniji: odpadkovne
V okviru mednarodnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni je že tradicionalno tudi ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme. Kot je ob predstavitvi rezultatov ocenjevanja povedal dr. Tone Ploj, predsednik ocenjevalne komisije, se slovenski izdelovalci kmetijske mehanizacije in opreme zavedajo, da je pot v Evropo mogoča le s sodobno tehnologijo in znanjem, zato prav temu namenjajo posebno skrb.
Izdelovalci so letos prijavili v ocenitev 32 izdelkov, novost tokratnega ocenjevanja pa je bila, da so stroje ocenjevali tudi med delom in tako preskusili njihovo delovanje v praksi. Zlato medaljo je dobilo 9 izdelkov, s srebrno se ponaša 10, z bronasto 3 in s priznanji 2 izdelka. Zlate medalje so dobili SIP Šempeter za nakladalno prikolico Senator 28/9, SŽ ITRO iz Štor za traktor New Holland-Fiat L85 4 WD, Agro-metal Črni Vrh za traktor Lamborggini 1060, Agromehanika Kranj za nošeni traktorski pršilnik AGS 600 EN, za traktor Trigone 7700 in za traktor Trigone 5500 Contrad, Trgoprevoz Lenart za gozdarski traktor 643 DT FORTE, KGM iz Podlehnika za traktorski priključek za postavljanje in puljenje vinogradniških in sadjarskih stebričkov ter Farma Ihan za individualni boks za svinje s pregibno stranico. L. K.
Smetišče kot biznis
Tri leta po sprejetem Zakonu o varstvu okolja so končno prišli na vrsto tudi odpadki. Zbiranje odpadkov ni dovolj, če nimaš zbranega kam odlagati. Tudi ni prav, da si nekatera podjetja zaračunavajo storitve po višjih cenah, češ da ločeno zbirajo odpadke, potem pa vse skupaj odpeljejo na eno komunalno deponijo. Slovenija bi morala v prihodnje letno nameniti za sistem celostnega ravnanja z odpadki 16 milijard tolarjev, od tega naj bi bilo dve tretjini javnih sredstev. Če bo v Sloveniji prevladal regijski koncept ravnanja z odpadki, je zaenkrat na dobrem le Prekmurje: na levi strani Mure imajo dve legalni deponiji, sežigalnico ali inciniator v Leku v Lendavi in sežigalnico v Nafti.
Tudi v Rogašovcih »ZA«
Po ponovnem posvetu županov in dodatnih treh izrednih sejah je tudi rogašovska občina sprejela delitveno bilanco premoženja bivše občine Murska Sobota in se s tem pridružila ostalim osmim naslednicam^ ki so to sprejele že pred časom. S tem pa so tudi razveljavili sklep, s ka-
terim so si prizadevali, da bi od stare občine iztržili še za osnovno šolo. Ker so bili rogašovski svetniki še pred kratkim trdn pre-pičani, da pri svoji zahtevi ne bodo popustli, je bilo toliko bolj presenetljivo, da so z večino glasov delitveno bilanco sprejeli.
ANR
Nekoliko težje bo samozvani regiji Prlekiji, saj sta obe sedanji smetišči v Hrastju - Moti in Ljutomeru nelegalni. Bo torej Prlekom kmalu žal, ker so silili na svojo stran? Prekmurci seveda ne bodo pristali na to, da bi iz Ljutomera v Puconce vozili smeti, drugače pa ne bi sodelovali. V regionalnem planiranju vsakega doleti tudi kaj slabega.
Čeprav ima Slovenija 53 bolj ali manj legalnih deponij, nobena ni zgrajena po sodobnih evropskih standardih. Za sanacijo, vzdrževanje in gradnjo deponij bi samo do leta 2000 potrebovali vsaj 1,1 milijarde mark, za gradnjo dolgoročnejših regijskih deponij po letu 2000 pa še dodatno milijardo. Količine odpadkov se ne-
CREDITANSTALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
V Banki Creditanstalt, d. d., posredujemo pri nakupih in prodaji delnic, ki kotirajo na borzi. Za delnice RADENSKE, LEKA, KRKE, PIVOVARNE UNION, LUKE KOPER in FRUCTALA izplačujemo gotovino.
Pri odkupu ne zaračunavamo provizije in stroškov!
Obiščite nas na SEJMU V GORNJI RADGONI OD 24. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA.
Banka Creditanstalt je zaupanja vreden partner tudi v borznih poslih!
nehno večajo; k temu prispeva tudi embalaža, v kateri so izdelki - koliko plastenk, pločevink in drugega gre danes na smetišča, namesto da bi jih začeli zbirati takoj, ko se je na tržišču pojavil izdelek v takšni embalaži, naj bo uvožen ali iz domače proizvodnje. Smetišča se v nedogled ne bodo mogla širiti: danes 53 deponij zavzema 365 hektarov površin z okrog 2,8 milijona kubičnimi metri ali okrog 850 tisoč tonami komunalnih odpadkov.
Sedanje deponije se bodo zapolnile v naslednjih petih letih, razen če ne bomo začeli učinkovito ukrepati: od vseh odpadkov v Sloveniji jih 40 odstotkov nastane v kmetijstvu, gozdarstvu in živilski predelavi, 26,3 odsotka v gradbeništvu, 13,7 odstotka v energetiki, 10,3 odsotoka v naseljih in 9,7 odstotka v industriji. Z malce strožjimi ukrepi, predpisi in nadzorom bi veliko odpadkov lahko zbrali pri izvoru, jih morebiti celo predelali in ponovno uporabili, ne pa da z njimi bremenimo že prepolne deponije.
V severovzhodni Sloveniji sta legalni le dve odlagališči odpadkov, v Puconcih in Dolgi vasi. Komunalna podjetja s sedežem v Murski Soboti in Lendavi torej povsem legalno zbirajo odpadke po vseh večjih in manjših krajih in jih odvažajo na deponije; za odložene količine morajo matični občini plačati prispevek, ki ga plačujejo pravzaprav že občani skupaj s položnico za plačilo komunalnih storitev. Komu je namenjeno to plačilo: občini Puconci in občini Lendava, stanovalcem, ki so doma najbližje deponiji, ali celotnemu kraju, npr. Dolgi vasi in Puconcem? Namen porabe denarja, zbranega kot odško-
dnina za odlagališče smeti v bližini njihovega kraja bivanja, mora biti strogo namenski. S tem denarjem na primer ne bi smeli graditi dvorane ali sponzorirati nogometnega kluba.
Kakšen status imajo odlagališča v Hrastju - Moti in Ljutomeru? To so po vseh uradnih poročilih nelegalne deponije in kot take so tudi omenjene v Poročevalcu Državnega zbora Slovenije v poročilu o stanju o okolju (6/1, fe-
zaslužijo nekakšno odšlo prestane muke (smrad, nep-ne vožnje tovornjakov, ne samovžigov). Torej bi mo odvažanje smeti na neurejen . lagališča v resnici dražje nja na legalne deponije, tako bi morali plačevatio no krajanom in vasi v W , ponije, poleg tega pa j zbirati denar za novo ega ponijo. Lahko pa se neketo in prepusti gradnjo dep teresiranemu podjetju- k celo tujemu, ki bozg^ gališče na visok1 ravni. potem nekaj desetletij f' prispevke od vsakega s v tovornjaka; vsak tovorn > moral ustaviti pred rampj dentirati, stehtati pnp*
Kdo se bo v prihodnje »šel biznis s smetišči«, krajani,
nalna podjetja?
bruar 1996) pa tudi v poročilu, s katerim so seznanili poslance na eni zadnjih julijskih sej. Ta odlagališča so resda v uporabi, vendar niso primerna in zgrajena po vseh okoljevarstvenih in gradbenih predpisih. Občina lahko izda lokacijsko ali uporabno dovoljenje, toda s tem odlagališče ne bo postalo primerno niti legalno. Ali lahko komunalna podjetja na ta odlagališča vozijo smeti iz celotne občine in celo iz krajev v sosednji občini oziroma ali lahko nekdo zahteva plačilo odškodnine tudi za ta smetišča, čeprav niso primerno urejena niti legalna? Če se pobira prispevke z namenom, da bodo deponijo sanirali ali zgradili novo, je takšen ukrep do neke mere razumljiv. Toda kdo bo prevzel odgovornost za gradnjo nove deponije: kraj, v katerem je ta deponija, občina ali komunalno podjetje? Verjetno si tudi krajani, ki živijo v bližini nelegalnih deponij,
kazati, da ni na nje mernega. in šele_n do]oče#« peljal smeti do tocn kraja in jih odložil. F strojem bodo te srn
in stlačili... „rnmn^J
Smetišče z nadz je lahko tudi biznis, za vse posledice m obeta tudi dobiček- ta P pada odškodnina - ^jli če se tega biznisa n odj ■ iani (samimi s kas kom) in bodo sam je k gališče. Nesmiseln rej zavlačevati gra „ deponij, kajti nove J jene na geološko P , cija in po vseh prav« ko veliko manj škod	A
nje nelegalne depo^. 1 stju - Moti ali Ljut°
Slovensko - uvoženo blago v slovenskih trgovinah
Slovenskost ali kakovost?
V Evropi vlada prava evforija reklamiranja »domačega, naravnega in preizkušenega«, Slovenci pa raje kupujejo uvoženo kot najboljše in najbolj kakovostno
Kakšna je »slovenska kakovost«? Če gre za stroje, smo malce v dvomih, če gre za živila živilskopredelovalne industrije, zaupamo le nekaterim, če gre za hrano na krožniku, pa smo skoraj vsi prepričani, da tako zdravega, naravnega in bogatega obroka ne dobite nikjer kot v slovenski gostilni - če seveda ni opremljena z zamrznjeno uvoženo hrano za hitro pripravo. Tisti, ki so zares dobri in pristni, bi si zaslužili, da se jih tudi reklamira kot »pristne slovenske izdelke, pridelke, hrano ..., najsi gre torej za stroje, klobase ali potice. Pravzaprav ni razloga, da ne bi bilo na trgu »goričkega sadja«, »prekmurske moke in izdelkov iz nje«, »prleške klobase« in podobnega. Rekli boste, da takšna ali podobna imena že obstajajo, seveda, toda to so le imena posameznih izdelkov, drugo pa je, če neka regija ali dežela ponuja vse svoje izdelke kot domače, tipične, prave in zdrave - seveda izbrane po nekih kriterijih in merilih.
Je boljše »bavarsko« ali »štajersko mleko«
V Evropi smo lahko v zadnjem letu zasledili vse večje poudarjanje blaga, predvsem hrane, z nekakšnimi deželnimi oznakami. Dokler je šlo le za francoski šampanjec ali konjak, švicarski sir ali italijanske pice, ni nikogar preveč motilo. Toda sedaj se prodajajo »bavarsko mleko«, »štajersko sadje«, »naše meso« in podobno, vse pa opisujejo kot najboljše in najbolj zdravo. Razlog za to novo vrsto tržnega oglaševanja je (naj
bi bila) oporečna uvožena hrana oziroma jo tako hočejo prikazati, neposreden povod pa sta bili afera z angleškim govejim mesom in nevarnost bolezni norih krav. Pa ne da bi nas motila njihova iznajdljivost, saj jim lahko izrečemo le vse priznanje, da znajo neko afero tako dobro izkoristiti za povečanje prodaje domačega blaga. Moti nas le slovenska okostenelost in zaplankanost - slovenskega blaga ne znamo prav ponuditi niti doma, kaj šele, da bi ga znali prodati kot »slovensko kakovost« v tujini. Močnejši so
uvozniki, ki uspešno prepričujejo porabnike, da je uvožena konzerva, sok ali sladkor boljši od domačega. Svojo moč lahko dokazujejo le z nizko ceno, saj lahko upravičeno dvomimo, daje na primer italijanska mesna konzerva ali avstrijska margarina boljša od domače. Prav tako lahko dokažete, da ni enaka kakovost izdelka iste blagovne znamke, ki ga kupite v Avstriji ali v Sloveniji, torej proizvajalci za avstrijski trg izdelujejo po drugih pravilih kot za manj zahteven slovenski trg -pa najsi gre za margarino ali čokolado! Imen raje ne bomo navajali, priporočamo pa vam, da to
Slovenska kakovost -slovenska zavist
Če ne bi bilo značilne slovenske zavisti in nesposobnosti sodelovanja, bi lahko Slovenija uspešno propagirala pravo slovensko blago že vse od 1990. leta. Že takrat -konkretno pa od 1991. leta dalje - so v Kranju v okviru Gorenjskega sejma poskušali uveljaviti gibanje Slovenski proizvod - Slovenska kakovost z znakom SQ. Želeli so, da bi znak postal primerljiv s podobnimi oznakami drugod po svetu, za kar naj bi skrbelo Združenje SQ Kranj. Od vsega začetka so imeli tudi podporo Ministrstva za znanost in tehnologijo in minister dr. Andrej Umek je izjavil: »Ljudje so na to zamisel sprva gledali tako kot pač na vse na domačih tleh še nepreskušene novosti, z določenimi dvomi torej. K teh letih so spoznali, da gre za resno zadevo in da se ne bo nihče opekel, če bo kupil izdelek ali si privoščil storitev z znakom SQ. Znak je postal zaščitnik porabnikov med drugim tudi zato, ker se vsako podjetje, ki je dobilo ta znak, boji javnega
Združenje SQ Kranj, katerega predsednik je Peter Orehar, podeljuje tri barve znakov SQ Slovenski proizvod. Modri znak dobi proizvajalec za blago, ki vsebuje najmanj 50 odstotkov domačega slovenskega materiala ali (in) znanja. Zlati (rumeni) znak dobita blago ali storitev, ki izpolnjuje vse za modri znak predpisane pogoje in ima še potrdilo o mednarodnem preizkusu kakovosti. Zeleni znak dobi blago ali storitev, ki izpolnjuje vse pogoje za zlati znak,j)e-leg tega pa ima sistem kakovosti ISO 9000 in dokumentacijo za takšno podeljevanje pooblaščenih inštitucij.
trditev sami preverite in se pre- . odvzema, če njihov izdelek ali stori-
pričate.
tev ne bi več ustrezala normativom,
Zanimalo nas je, katera pomurska podjetja so si lahko nadela znak SQ - odkrili smo le Radensko. Zakaj ni večjega zanimanja ali zaupanja? Je moteče dovoljenje, da je lahko 50 odstotkov surovin uvoženih, kar pri mesninah ali mlečnih izdelkih pomeni, da nikakor niso »pravi domači«.
zavoljo katerih so znak dobili... Po petih letih podeljevanja znaka SQje več kot očitno, da o njegovi (nepotrebnosti lahko z vso pravico presojata dva - proizvajalec, ki se je za znak odločil, in kupec, ki bo tako označeno blago kupil.« Pa jim ni povsem uspelo. Na trgu so bolj odmevna razna ocenjevanja, tudi ocenjevanja v okviru kmetijsko-ži-vilskega sejma v Gornji Radgoni, ter podeljevanje raznih cerifikatov in priznanj.
Na vprašanje, kakšno je sodelovanje Ministrstva za znanost in
Sto*7 tehnologijo ter kakovost, je dirck ^1 i; sejma Franc Ekar P »Kako bi reke', dobro sodelovali, s ^kepppri«/"'^ urada, za zaščito stnine in za standa i so se malce preto« ^1// smo mi 1991- ^el vensko prepoznaj adj zaščitili postopke, p Mir / v redu... Ti fantih' nečesa ne razutttej J nič drugega kot dnjoza proizvod, .^tJ valjenja. Da botno ^^ cu, daje ta in ta P ja)1 d iz domače surovi j’/'1/ skega porekla,
ni imenovalec »s . J Tudi Avstrijci^ M od nekdaj ozndc mo prodajno-ko"’	/
darjanje slovens "m« j gionalnega izvorit .j speva k boljši pr° J delkov.« .-artOs
Namesto da J pomagali k veCjL\ skega blaga m ’ močmi borih pr^ s J trga«, si nagaja ^p gočajo. Kdo bo 1 jP takšne ali drug bo za to pob»r l* služil s certific'f j ski trg pa krat nekakovostn a.r bernaKp
avgusta 1996
itd® lfist
li*
Na farmi Nemščak
saa^> Ljubljančanom
i^ $
nfll
*
[a?
)i^
krožniku dišijo
je. Tudi v naslednjih letih je amoniak stalno povišan, vendar vrednosti počasi padajo, čeprav je na tem območju najvišji v Sloveniji.

Iff

4

ladje so še pred leti živeli dokaj prezbrižno do okolja, ni Jih toli o ®alo, kaj puščajo za sabo v okolju, kaj spuščajo v reke m kako o -dd*’!© na življenje v vodi... Pomembno je bilo edino to, da svoje J^avijo čim dlje od sebe, ne glede na to, ali bo to šlo sosedu pred ^anes se ie 1° začdo maščevati tako, da posledice opazimo nepo Drobi ”a S?p kozi- Tudi na območju beltinske občine se dobro zavedajo trav emadKe onesnaženosti na njihovem koncu, saj sodi njihova vo j.. dno lestvice o kakovosti vode. V ta namen so v okviru bujraski tih r°'' ^Hincih pripravili izredno sejo občinskega sveta o pro) em joJ^^mščak. Želeli pa so poudariti predvsem vpliv farme na p>t-dt'doJ okolici. Po ogledu tekočega traku - od farme do izliva odpa-
'v Muro -je bil pogovor. Pree^0 ->e-da omenjena farma okolje, predv-Pitnovorti! />ečje posledice na fatmi v °' L’stllna naprava v tej Dosttnd' Sm° s' j° °b teJ prilož-Pritoern' °®'eda'i. namreč ni več ■ifarm?’Zato pa odpadna voda lžakovp krOn'ca v Podtalnico. V "Modrin PrVi v°d°vod, ki je valcj te v te brme, zato prebi-'Wijovpijygna^0'i neposredno Rlži^Z^^^bna sta bila po-,1rstv0inVoda za zdravstveno •Turk k; razlaga Zorice Levačič ”a Voda le povedala, da se je pit-Precej zadnjih enajstih letih mk tega abšala’ Poglavitni vz-V()<li,vi3vVSebnost nitratov v S°Po letu ^^^kem vodovodu pa P°višane 85 u80tavljali tudi CentraciiP Casik ze'° visoke kon-^a.A^bka. Dovoljene '^tvode n'aka so 0>005 mg na Sgie n aec.embra'eta 1992 so \Ct L 8 vrednost, in si-
J '8rama na liter vode, ^krat ,°.ncentracija je bila lsJa od dovoljene me
Sprejeli so tudi sklepe, kjer zahtevajo, da mora jarma Nemščak v najkrajšem času, najpozneje do konca leta 1996, izdelati sanacijski program oziroma idejni projekt čistilne naprave za farmo.
Pristojna ministrstva morajo najpozneje v 60 dneh odgovoriti, do kakšne faze je potrebno pripraviti sanacijski program, da ne bo potrebno plačati ekološkega davka za leto 1996.
Farma Jezera mora plačevati odškodnino za dovoz gnojnice, v farmo Nemščak.
Farma Nemščak pa mora vsake pol leta poročati o razmerah v farmi in sanaciji.
Na koncu je še dodala, da je potrebno narediti vse, da se kakovost vode izboljša, kajti če bo šlo tako naprej, bodo čez leto dni lahko prebivalci teh vasi posledi-
Peti mednarodni romski tabor v Prekmurju
Senčka je dovolj za vse
Ko e.

L
£
h s° s
tonili	govorice, da se po Prekmurju gibljejo ljudje, ki
'e*ali n0 ubijali mačke, ustrahovali otroke in ponoči na 51^3 Na rC^U’ Smo seveda to morali takoj preveriti. Čarovnic Ud |' Sm° ed'no mednarodni romski tabor s petindvajsetimi %)( . ^oko^ eZcne'z vsega sveta, ki so del svojih počitnic namenili vsar ni' bol)r'b deset dn», kolikor so bivali v Črenšovcih, so b Dač' S*a nase'ia’ se *Era'G barvali in z romskimi otroki na , Roh... lne poskušali preživeti in jim polepšati počitnice.
ta-
OtJJih nri„ dvajsetih tabo-
>SCi°ST’ kije del or-<>31) >rv'ce Civil In-^jee^dno bJ830'230*!6 za
Letos eriJavo prosto-< ralo peti,e Je v Černela-' lrsk?tov°ljceldVajSet študen-
Evrope
Španije, Bel-
?J|čnih ^e.' Sem so Pri' > da hZk°8?v’ Predv-Pokra;n 1 bolje spozna-navacj °’ naše Rome, ^'a^^dabistemi
delah z Romi v lih ’rk in
Si»>r SI P^aja iz Irske.
^Ove,^ °dločil, ker mestu živijo
1'



-

Romi v precej podobnih razmerah kot naši, vendar imajo veliko težav, ko zapustijo svoja naselja. In kakšni se mu zdijo naši Romi? Odgovoril je: »Dobri pevci.« Tudi tabor mu je super, saj je spoznal nove stvari, nova prijateljstva. »Zame je to velikega pomena, ker tako spoznavam različne kulture, predvsem pa se ne učim samo iz enega vira, temveč lahko gledam na stvari iz več vidikov.«
Utte je iz Avstrije in študira teologijo: »Tabora sem se udeležila, ker imamo tudi v Gradcu nekaj Romov, s katerimi je precej problemov. Rada bi vedela več o njih, predvsem me zanimata njihova kultura in način življenja. Tu mi je všeč, ker sem spoznala veliko različnih ljudi in zaradi romskih otrok, ki so nadvse simpatični. Povedala je
1
biM,
vreme, slaba prodaja
k'rtov°V°ljna. pCa s Pr°dajo v letošnjem prvem polletju ne more Po?6 slaboraVZaprav je S'avn' krivec za manjšo prodajo od v e	v juliJu 'n začetku avgusta, saj je pravo
h°de v iun ° Ze v treh junijskih tednih. Indeks prodaje mi-p*Sa]j a kar 13s'J\ de tako 12 L indeks prodaje vseh izdelkov Ra-i« ^hs^uPni inJ * šestih mesecih letošnjega leta so lahko {1 14-
limfnih ta čas a. pr°daja v deževnem in hladnem juliju, tako da ž» k damk 3 enaki ravni kot v lanskem letu. Novo obliko edčjst b°lj ločjf° sl°venski kupci kar dobro sprejeli, ljudje pa
° pitno v( 1 sodavico in naravno mineralno vodo ter uo Izvir in vodo, ki jo črpajo v urbanem okolju.
bbp
ospodarstvo -
' egospodarstvo
ce čutili neposredno na svoji koži.
K izboljšanju kakovosti vode pa bi največ pripomogla sanacija obstoječe čistilne naprave v Farmi Nemščak. Štefan Smodič iz Nemščaka je povedal, da so izdelani trije osnutki za sanacijo obstoječe farme, trenutno pa izbirajo tehnologoijo. Predvsem se odločajo, kakšen postopek izbrati, da bi bila sanacija uspešna in ekonomsko izvedljiva.
Od številnih povabljenih iz ministrstev se je odzval le Rado Tauzes, državni sekretar Ministrstva za okolje. Pojasnil je, da lahko za sanacijo firme namenijo 520 milijonov tolarjev, za kolikor manj bo firma vredna pri lastni
njenju. Zato pa naj bi vsak, ki bo farmo prevzel, s tem prevzel tudi obezo, da izvede sanacijski program ali pa zgradi primerno čistilno napravo. Po tem, ko bo po-
trjen sanacijski program, pa farmi Nemščak ne bo več potrebno plačevati ekološkega davka. Ta je namreč na leto 14 milijonov tolarjev.
Firma Nemščak je od leta 1994 za ekološki davek odštela vsega skupaj 4 (štiri) milijone nemških mark, kar je polovica zneska, kolikor bi stala čistilna naprava, seveda pa tega nikoli ne bodo dobili povrnjenega, tudi ne naša pokrajina, kajti zbiral se je v Ljubljani, šel pa je za druge ekološke projekte. Kajti takrat, kot smo lahko slišali, so lahko do sredstev prišli samo, če so imeli sanirano čistilno napravo. Tauzes pa jih je potolažil, da tudi trošarina od alkohola ne gre za alkoholike.
Svetoval jim je, da se bodo morali kmetje odločati za takšne kulture, kjer bodo potrebovali manj dušika. Predstavniki beltinske občine pa so bili mnenja, da bo tako dolgo, dokler bo tu farma, onesnaženost in s tem tudi smrad. Večkrat pa so si postavili vpra-šnje, ali je v tem okolju potrebna tako velika farma. Če v Ljubljani želijo to meso, je potrebno za to nekaj narediti, da dobijo vsaj kakšen tolar pri prodaja mesa. Kajti v skrajnem primeru lahko farmo zaprejo, slišali pa smo, da bi bilo lažje shajati s petdesetimi nezaposlenimi kot s farmo.
Na končuje bilo jasno, da po vseh strokovnih razlagah še dolgo ne bodo imeli zdravega okolja, kajti tega, kar se je intenzivno onesnaževalo nekaj desetletij, ne moreš popraviti v nekaj mesecih.
Aleksandra Nana Rituper
tudi, da njihovi Romi ne živijo v tako dobrih razmerah kot naši. Njihovi so zelo siromašni in jih poznajo samo po prosjačenju denarja. Tukajšnji pa si
prizadevajo, da bi spremenili Svoje življenje.«
Triam je iz Španije in je študent strojništva. »Sem sem prišel, ker je pri nas Veliko Romov, več kot pri vas. Z njimi imamo veliko socialnih problemov, več kot vidim tukaj. V prostem času delam z Romi, in ko sem videl ta razpis, sem se takoj prijavil. Glede mentalitete so si naši in vaši Romi precej podobni, so pa zato večje razlike v kulturi. Ta tabor mi bo prišel prav pri mojem nadaljnjem delu.«
Pogovarjali smo se tudi z dvema od štirih vodij romskega tabora Damjano Žišt in Francijem Močišarjem. Povedala sta, da jim je v teh dneh uspelo veliko narediti, a jim zmanjkuje časa. Vsak dan so šli v naselja in se ukvarjali z romskimi otroki, fantje so igrali nogomet, dekleta pa barvajo, rišejo na papir, na rutice. Pravijo, da so jih v
romskih naseljih zelo dobro sprejeli, še posebno zato, ker jih poznajo iz prejšnjih let. Otroci se jih že nekaj dni pred prihodom veselijo, čeprav se zavedajo, da lahko njihov obisk traja kakšno uro, dve, potem o-trokom popusti koncentracija. Zagotovili so, da ni namen romskega tabora, da bi Rome spreminjali. »Sploh ne, mogoče jih želimo samo določne stvari
Samo delček pozornosti in otroci so nadvse srečni.	.
naučiti, da bi lažje živeli. Kajti
videli smo, da so v nekaterih naseljih življenjske razmere in navade zelo slabe. Spodbujamo jih pri njihovi kulturi, romskem jeziku, plesih...« Povedali so tudi, da sedaj že nekaj leti prihajajo sem in da je vsako leto viden napredek. Ponekod na primer otroci sploh ne hodijo v vrtec in šole, še barvic niso poznali. Takrat so bili še zaprti vase, sedaj pa so veliko družabnejši in radi sodelujejo.
Tudi, ko smo jih obiskali mi, so bili romski otroci do nas zelo redkobesedni, vseeno pa so nam zaupali, da študente vsako leto nestrpno pričakujejo. Teh nekaj dni jim prekmalu mine, ostanejo pa spomini na druženje in poslikane majčke, ki so si jih sami izdelali.
Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Jure Zauneker
Ocenjevanje vin v okviru kmetijskega sejma v Gornji Radgoni Bogastvo iz zakladnice
slovenskih vin
Dve strokovni komisiji sta v petih dneh ocenili 831 vzorcev vin iz vseh treh slovenskih vinorodnih rajonov
Priznanja, ki jih za ocenjene izdelke na sejmu v Gornji Radgoni prejmejo izdelovalci, pomembno prispevajo k večji prodaji, zato ne preseneča, da se na ocenjevanju v okviru te sejemske prireditve pojavlja iz leta v leto več izdelkov in izdelovalcev. V okviru letošnje sejemske prireditve bodo tako ocenili okoli 1.300 proizvodov, najmnožičnejše pa je prav gotovo ocenjevanje vin slovenskih pridelovalcev. Tudi letos sta vino ocenjevali dve komisiji, ki sta dobili v ocenitev kar 831 vzorcev iz 14 vinorodnih okolišev iz vseh treh slovenskih vinorodnih rajonov.
Po besedah mag. Antona Vodovnika, ki je predsedoval obema strokovnima komisijama, lahko ocenjevanje v Gornji Radgoni upravičeno poimenujemo z olimpiado slovenskih vin, saj so ocenjevalci dobili v ocenitev vina različnih sort, različnih trgatev in različne tehnologije pridelave. Tudi vinogradniki dokazujejo, da priznanja, ki jih za svoje vino prejmejo na tem sejmu, imajo svojo težo, zato se število vinogradnikov in vzorcev, ki sodelujejo na tej ocenitvi, iz leta v leto povečuje. Da to drži, potrjuje podatek, da je lani poslalo svoja vina v ocenitev 240 vinogradnikov, letos pa že 349. Največ jih je tudi letos iz podravskega vinorodnega rajona, saj ta vina predstavljajo 52,5 odstotka vseh vzorcev, 30,1-odstotni delež predstavlja primorski in 17,4- odstotka posavski vinorodni rajon. Komisija se je tako tudi letos srečala s pravim bogastvom iz zakladnice slovenskih vin, enotna ugotovitev pa je, da se s povečevanjem števila vinogradnikov in vinskih vzorcev na tem ocenjevanju povečuje tudi kakovost slovenskih vin.
Izmed 831 vzorcev, ki jih je komisija letos dobila v ocenitev, je izločila le 4 vzorce pa tudi pri tem vinu so se pojavile le trenutne težave. O visoki kakovosti slovenskih vin pa govori število priznanj, saj so letos podelili kar 27 velikih zlatih medalj, 332 zlatih, 406 srebrnih in 54 bronastih medalj. Letos so pravilnik za ocenjevanje nekoliko dopolnili, saj se pojavljajo nekatere nove kakovosti vin, dve komisiji pa sta svoje delo opravili v petih dneh.
Najboljšim so tudi letos podelili šampionska odličja, izbrali pa so tudi prvake sort in zvrsti. Med belimi vini normalne trgatve je letos šampionski naslov z 18,94 točke osvojil laški rizling, letnik 1995, pridelovalca Protnerjeva vina Joanes iz Maribora. Caber-bet sauvignon, letnik 1989, pridelovalca Vinakoper, je z 18,94 točke postal šampion med rdečimi vini normalne trgatve, medtem ko je med vini posebne kakovosti z 19,69 točke šampion postala ranina, suhi jagodni izbor, letnik 1994, pridelovalcev Marije in Božidarja Zorjana s Tinjske Gore.
S prvaki sort se letos ponašajo: Franc Puklavec iz Obreža (šipon), Branko Furlan iz Zavina (rebula), Protnerjeva vina Joanes iz Maribora (laški rizling in renski rizling), Miro Munda iz Vodranec (beli pinot), Franc Zelko iz Pečarovec (chardon-nay), Franc Protner iz Dragučove (sivi pinot), SKZ Zaloščan (zelen in merlot), Stanko Leskovar z Lešniškega vrha (kerner), Jože Benkovič iz Bogojine (sauvignon), VG Kapela (traminec), Vinogradništvo Fabijan iz Zg. Hlapja in Vinogradništvo Gaube iz Špičnika (rumeni muškat), Jože Frelih iz Šentruperta (cviček od fare), Franc Polovič iz Sel (modra frankinja), Vinakoper (cabernet sauvognon), Klabjan J. Pino iz Osipa (refo-šk), Boris Lisjak iz Dutovelj (kraški teran), Vino Brežice (laški rizling JI), Ernest Novak iz Murske Sobote (chardonnay JI -vincenc), Roman Mulec iz Ročice (renski rizling SJI), Vinogradništvo in kletarstvo Čurin-Praprotnik s Koga (sauvignon JI), Radgonske gorice (zlata radgonska penina) in Zlati grič iz Slovenskih Konjic (konjičan).
LUDVIK KOVAČ
Prejeli smo
»Ko so nove le cene ... in rožice«
V Vestniku št. 32 z dne 8. avgusta 1996je bil objavljen članek gospe Bernarde Peček z naslovom »Ko so nove le cene... in rožice«, v katerem je novinarka uporabila napačne podatke o prenočitvah v Termah Lendava.
V vsebino članka in komentar novinarke se ne bomo spuščali, ker obravnava zelo široko temo, želimo pa popravek podatkov, ki so netočni.
Iz statističnih obrazcev, ki jih pošiljamo Zavodu za statistiko, je razvidno, da smo imeli letos julija 2842 prenočitev, kar je za 14 % manj kot julija lani in ne 30 %, kot je navedeno v članku. Novinarka je uporabila napačen podatek.
Mimogrede, čeprav smo 1. junija letos cene korigirali za 3,6 % pri paketih in 3,2% pri dnevnih cenah polnega penziona, smo imeli letos junija za 22,2 % več prenočitev kot lani junija. Če obravnavamo junij - julij skupaj, smo imeli torej za 4,5% več prenočitev kot lani v enakem obdobju. Vsa zdravilišča skupaj pa so imela v enakem obdobju 0,3 % več prenočitev.
Popravek je potreben zaradi objektivnega informiranja vaših
bralcev.
Direktor Term Lendava Aleksander VARGA
6
vestnik, 15_aygustai^
nasveti
Dogajanje na ljubljanski borzi
Če bi dogajanja na borzi prejšnjega tedna ocenjevali po vrednosti borznega indeksa na začetku in koncu tedna, bi lahko kaj hitro sklepali, da se na trgu ni zgodilo pravzaprav nič. Začetna in končna vrednost indeksa sta bili namreč praktično izenačeni pri vrednosti skoraj 953 indeksnih točkah. Seveda pa borzniki vendarle nismo dopustili monotonosti in dolgočasja, čeprav ta teden nismo uspeli zapisati v zgodovino borzništva kakih posebnih dogodkov. Skoraj izključno smo se »zadrževali« na trgu delnic, pa najsi bo to borzni ali zunajborzni trg, precej manj pa so nas tudi tokrat privlačili dolžniški vrednostni papirji. Omeniti velja novost pri objavi borzne tečajnice. Borza po novem objavlja dva enotna tečaja, in sicer je prvi ponderirana aritmetična sredina vseh poslov v enem dnevu pri določenem vrednostnem papirju, drugi pa je ravno tako ponderirana aritmetična sredina, vendar ne zajema aplikacijskih poslov. Zaradi tega obstaja možnost, da se lahko tečaja med seboj bistveno razlikujeta.
Borzni trg
Kotacija A in B
Ta trenutek so na tem trgu prav gotovo najbolj zanimive naložbe v delnice Kolinske, Dolenjske banke, Probanke, SKB-banke in Droge. Po prometu sta izstopali predvsem delnici Kolinske in SKB-banke. Če bi izhajal iz tehnične analize delnic, potem bi se moral zaradi povečanega prometa (likvidnosti) dvigniti tudi tečaj delnice. Slednje je sicer obveljajo pri delnici SKB-banke, ne pa tudi pri delnici Kolinske.
Rast delnice SKB-banke se je iz prejšnjega tedna prevesila tudi v prvo polovico tega tedna. Maksimalni tečaj, po katerem je bilo mogoče delnico prodati (seveda tudi kupiti), se je povzpel do 27.900 SIT. Tako visok tečaj pa je omogočal tudi že realizacije zelo dobrih dobičkov (npr. nakup delnice pri 23.000 SIT pred tremi tedni), zato seje opazneje povečal tudi pritisk na prodajo (povečala seje ponudba delnic). Ta signal je zaznala tudi povpraševalna stran (kupci), ki so takoj začeli zniževati ceno. Posledici sta bili obrat tečaja in pocenitev delnice do konca tedna za dobrih 1.500 SIT. Na znižanje tečaja je vsekakor prispevala tudi realna ocena trga, ki zaenkrat še prav gotovo nima zadostnega potenciala (ni večjih prilivov svežega denarja) za kakšno občutnejšo rast.
So se slovenski politiki po tihem že odpovedali Mirišču?
Zakaj je patruljiranje hrvaške
policije na našem ozemlju
le lokalni spor?
Posebna slovenska zavednost
sosedo Avstrijo, kot je to že dvakrat uradno izjavil njen predsednik.
Zakaj je iniciativa dobre volje lahko samo lokalno druženje dveh narodov, kiju ločuje reka
jo njivo zasose^^ pogovarjati se o drz vj katastrska meja rabi v j( državni meji samo a . u meja sporna. Tu, na H ne smela biti. In vtis, ki g
Ne samo slovensko zavednost, tudi zavest osvetljujejo dogodki okrog meje s Hrvaško. Čeprav je v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije zapisano: »Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ« in čeprav so slovenski politiki sprejeli dogovor s Hrvaško, da se upošteva »stanje, na dan 25. junija«, dogodki po letu 1993 dokazujejo, da se nekdo zopet ne drži pravil »igre«, ali pa je v ozadju morda dogovor za zaprtimi vrati? Med prebivalstvom razširjeno mnenje, da je del ozemlja ob Hotizi zamenjan za Piranski zaliv, se zdi paradoksalno, saj kako bi lahko zamenjali nekaj, kar je že bilo in je slovensko?
Vendar pa tudi med prebivalstvom kake odločnosti ni zaznati. Se vedejo tipično slovensko ali pa so morda prestrašeni v stilu
vcu, da pa imajo slovensko državljanstvo. To je torej eden vzrokov, daje tako, kot je, kajti urejati stvari v Čakovcu, je nek-
Mura leta 1794
Kolinska
Z delnico Kolinske je bilo pretekli torek opravljenega za 16.013 lotov prometa, vrednostno je to ta dan pomenilo skoraj 24 milijonov tolarjev. Zanimiva ugotovitev pa je, da ob tako velikem prometu ni prišlo do spremembe tečaja. To v bistvu tudi pomeni, da so si jo borzne hiše podajale kar med sabo iz roke v roko. Končni zmagovalec je bila le borza, ki je na ta račun zaslužila s provizijo. Sicer pa je tečaj te delnice v zadnjem času med najstabilnejšimi na borzi. Že kar nekaj časa se giblje v zelo ozkem cenovnem pasu, in sicer med 1.450 in 1.500 SIT. Taka stabilnost tečaja pa nikakor ne ustreza špekulantom, ker ne omogoča dnevnih niti tedenskih dobičkov. Po drugi strani pa je to zelo dobra naložba za dolgoročne investitorje. Po torkovem prometnem »bumu« seje likvidnost spet umirila, tako da seje dnevni promet gibal med dva in tri tisoč loti.
Delnica Droge prav gotovo spada tudi med zelo zanimive naložbe, tega pa nikakor ne potrjuje prometnost delnice. Tudi ta teden ni bil nikakršna izjema. Stanje pri tej delnici je bistveno drugačno kot pri kateri koli drugi.
Kupcev je sicer kar veliko, zelo pa primanjkuje prodajalcev, kar potrjuje zaupanje ljudi v podjetje. Nakup že stotih delnic bi povzročil bistveno povišanje cene delnice, prav gotovo čez 15.000 SIT. Zelo redko je bil sklenjen kak posel, pa še ta je bil po večini aplikacijski.
Ves teden je bilo mogoče kupiti tudi delnico Term Čatež pod 9.000 SIT. Tečaj te delnice nikakor ne more dobiti poleta oz. zagona, da bi omogočil nekaterim vsaj minimalne zaslužke. Vse poletje je namreč le počasi izgubljal vrednost, le redki So bili dnevi, ko je vsaj malo »zavil« navzgor.
SIT
KOLR
1500
1480
1460
1440 06.08.96 08.08.96 12.08.96
Katastrska meja iz prejšnjega stoletja jasno dokazuje, da katastrska in državna meja nista eno in isto. Kdo so ljudje, ki so 1958. leta določali republiško mejo?
Zunajborzni trg
Zunajborzni trg je bil spet v znamenju poslov z delnico Poslovnega sistema Mercator, s tem da je bilo tokrat sklenjenih nekaj poslov tudi z nekaterimi drugimi delnicami, vendar v zelo majhnem obsegu.
Če je bilo mogoče to delnico še prejšnji teden kupiti pod 1.650 tolarji, je ta možnost ta teden povsem splahnela. V sredo je bila delnica že dražja za 200 SIT, vendar seje takoj dan ali dva zatem spet pocenila in teden končala pri 3.700 tolarjih. Na gibanje borznega tečaja prav gotovo veliko vpliva terminska cena, dosežena na Blagovni borzi, tako da naj imetnike tudi v prihodnje ne preseneča kar precejšnje variiranje cene, bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer. Med prodajalci še vedno prevladujejo predvsem certifikatni delničarji, kar je lepo razvidno iz ponujenih količin prodajalcev.
»kaj če so nas prodali«? Na primer, če naključnega Hotižana vprašaš, ali se na meji kaj dogaja, ti bo odvrnil, da nič, da je vse v redu, da sporov s Hrvati ni in da vse razlike med Slovenci in Hrvati na sosednjem ozemlju vnašajo politika in ne nazadnje tudi novinarji. Pa smo tam, dokler prebivalci mislijo, daje za vse kriva politika (oziroma kot včasih tisti drugi, ne mi), se stvari dogajajo, kot se, to pomeni, da se lahko hrvaška policija mirno pripelje z brodom na drugo stran, se prek dela slovenskega ozemlje zapelje do Mirišča in tam zatrjuje, da je na hrvaški strani. Sicer pa, če v Mirišču povprašate, kje ste, vam bodo povedali, da na Hrvaškem. Pri tem bodo dodali, da so nekdaj »vse stvari« urejali v Čako-
daj ne nazadnje pomenilo, plačati manjši davek in najrazličnejše prispevke. Zakaj pa imajo potlej slovensko državljanstvo? Tipično slovensko?
Največja napaka ni bil umik slovenske policije s tega območja v letu 1993, temveč to, da se je Državni zbor odločil, da bo meje varovala slovenska policija, ne pa slovenska vojska. In če so se s Hrvati dejansko zmenili, da bo meja »dejansko stanje z dne 25. junija«, potem z mejo pri Hotizi ne bi smelo biti problemov. Meja bi morala biti reka Mura, saj je na njej bila slovenska vojska.
Toda dokler se bodo o meji pogovarjali kot branjevke, bo tako, kot je, ali pa nas bodo zopet opetnajstili in bo Hrvaška na koncu imela za svojo najboljšo
je, da država ozen1iljU KajdrU' vedala. K {10. gega naJ čeht-vekmisloiicija vaška P prek f^prep^ ozemlja P it. slovenfna žavljana n v0 sanje v SJp[i ali Cak^ tem pa
Medtem k°lZ Ljubija"6 PrihajŽ daj" sporo6l'a’inda
Hrvask®g vSe meje P tako, k°‘^ki i^^ozij« policist slovenj® ž
zaslišanj®* S*
Tovarna sladkorja Ormož
Določen, vendar ne prevelik tržni delež v prometu si je izborila tudi delnica Tovarne sladkorja Ormož. Kot je lepo razvidno iz grafa, seje
cena med tednom gibala med 4.500 in 4.620 SIT za delnico. Podobno kot pri Mercatorju so tudi tu prodajalci v glavnem delničarji, ki so dobili delnice javne ponudbe pri lastninskem preoblikovanju podjetja.
Nekaj poslov je bilo po dolgem času
SIT
4650
4600
TSOR
4550
4500
06.08.96 08.08.96 12.08.96
sklenjenih tudi z delnico sicer uspešnega podjetja Pinus, vendar je vsakič
šlo za komaj omembe vreden nakup.
Veliko glavobola so nekaterim povzročili tudi deli nakupnih bonov četrte in pete izdaje. Oboji so skoraj ves teden pridno izgubljaji vrednost. Del nakupnega bona četrte izdaje je bilo mogoče kupiti za malo nad dva tisoč tolarjev, del nakupnega bona pete izdaje pa za malo nad sedmimi tisočaki.	Slavko ROGAN, dipl. oec.
Murina struga se je skozi stoletja spreminjala. Toda med razumnimi ljudmi je vedno veljala za mejo. Na zemljevidu je vidno, da je bila reka Mura meja med Ogrsko in Štajersko.
Mura? Zato, ker meja ni stvar lokalnih oblastnikov. In dogovori med tem in onim županom so brezpredmetni, dokler niso urejeni na državni ravni. Dobra volja se lahko uporablja pri organiziranju kulturnih prireditev in drugih veselic, saj imamo za to vzoren primer sodelovanja z Avstrijci v Gornji Radgoni, ne pa za določanje meddržavne meje.
Enoje, če človek zamenjava svo-
Dobra volja je lahko oblika medsebojnega sodelov JL!H s' pa državno določanje meje. FOTOGRAFIJA: N/ |0. If>
medžimur^^ rjem ogleduj	s|pVe
malo poleti *^	#
je to pač lokaln'
Menda bi gosP k()aj gl morali razliko ’ jfii1 kalno zadevo državni oziro cident!	p()T^
avgusta 1996
^eje Občinskega sveta Občine Kuzma
kmetijska panorama
7
Regres za strniščne dosevke
. Na 20. seji kuzemskega občinskega sveta so sprej P Občine '^oziromaodstotke za delitev premoženja prej.	Občina
jurska Sobota. Bistveni podatki, ki so bili pome , * poraba za dobila določen delež nekdanjega premoženj ■ obč,ne gle-bcino Kuzma znaša 5,91 odstotka, delež prebiv	□ dohodnine
t naskupno prebivalstvo stare občine je 7,2 ods o , tivnega prebi-'^2 odstotka, delež površine 8,7 odst°‘k^L^ dolgi , ha 3,7 odstotka, delež kmetijskih površin 8, Bremoženja pro-Polemični razpravi so svetniki sprejeli predlog sklada, delitve Ruskega denarja, delitve premoženja stanovanjs	. kmetijskih
moženja sklada stavbnih zemljišč, sredstev za urej। J nQ. obfci. tolpšč, denarja za elementarne nesreče in drugeg ■ ozenjem tudi Kuzma je iz delitvene bilance pridobila med drugi
tolarjev.
Občinski svetniki so precej W časa porabili tudi za avnavo vlog posameznih
Mrtvorojeni plodovi in abortusi pri svinjah
občanov, ki so prosili finančno pomoč za ureditev poškodovanih cest. Svetniki so bili
mnenja, daje treba to urejati v okviru KS Kuzma in Grad, po drugi strani pa so sprejeli sklep, da bo občina namenila 300.000 tolarjev za sanacijo plazov ob vaških cestah. Zanimiva je tudi pobuda oziroma stališče svetnikov, po katerem naj bi vsaka krajevna skupnost ustanovila poravnalni svet za reševanje raznih sporov med krajani.
Občinski svet Občine Kuz-maje obravnaval pravilnik o finančnih intervencijah, programa za pospeševanje pridelave hrane in predloge ter
mnenja odbora za kmetijstvo. Svetniki so menili, daje potrebno odprta vprašanja regresiranja razčistiti na seji odbora za kmetijstvo in prehrano. Je pa ugodno rešil predlog o regresiranju nakupnih cen nekaterih vrst krmnih rastlin in gnojil za zeleno gnojenje, kar je predlagal ŽVZ Murska Sobota.
Te strniščne dosevke bo občina regresirala 30-odstot-no, in sicer z denarjem, ki so ga namenili za kmetijstvo.
š. s.
^bele v poznem poletju
I bero nebel
'tu čebelarske sezone ni le čas, K« na prihodnje leto
■ —upak tudi čas, ko se začnemo pnp^	za zatiranje
I *Wsta je skrajni čas, da izvedem o potreb n	zalega, m z
I tem probleme, ki nam Jih P«	z močnimi in z
I uJ/®1 krmljenjem poskrbimo, da bomo J ^'Minami.
Maha kontaktnih ^ricidov
zdravo ’n močno '»s za druž'no’ ie avgust pravi za jZat'ranie varoze. Od naše-zdravljenja v času
VaroiP a ske8a razv°ia s0 ime'e iw-i 0 v°'i časa, da so se na-vzt()2; ‘n.sedaj že lahko po-^°do v druz'ni'
od uC" bomo uporabili enega tol Jn lh »karicidov (bayva-ItH: Uvaiinatne palčke). Pri ^ti J6?1 opozorit’ na neKaj a “° naše zdravljenje res ^°’ito:
mora delovati na čas,10 pomeni
% ti^tedne ln ne več kOt ho ,nov- Krajši čas ne zaja-je eno generacijo zale-
Ptem?^učinkovito zatiranje hta , daljše delovanje prepa-
Pa zaradi poveča-Mičink^^'! stresno vpliva ^ibek ’ta^° Postanejo ob-» druge bolezni, pre-
^Ze treba predpisane ^atol Ve'^a ae Posebno za htiv^ 'se zaradi svoje re-ttPowV'S°'t'e cene P°g°st0 btuži«- /Premajhnih dozah. Sakv s ’ Zaseda vseh deset stiče' e Posebno dati štiri li-^biir^P6 Palčke lahko upo-‘Htr k enkrat, po uporabi "iti. p ® a ueškodliivo odstra-Mčke^/^o mso uporabne
bUe Pripravljene "UUsVuT;ln niso bile ustrez-''s^ diščene. Hraniti jih je madnem in v zaprti ^aliJ.
tratno ne pa'čke in bajvarol je v s na ustreznem mestu.
edino gnezda, obesiti
med satje. Le tako bo večina čebel prišla v stik z zdravilom.
Alternativna sredstva za zatiranje varoze
Tudi za čebelarje, ki uporabljajo za kontrolo varoze naravne pripravke, kot sta mravljinčna kislina in timol, ki je učinkovina v apilife VAR-u, je zdaj pravi čas za prvo zdravljenje. Pri tem je potrebno paziti na zunanjo temperaturo, da ne bi prišlo do prehitrega izhlapevanja in s tem negativnih učinkov na čebeljo družino. Prav-tako ne smemo odlagati zdravljenja na kasnejši čas, ker prenizke temperature zaradi zmanjšanega izhlapevanja slabijo učinek zdravljenja. Optimalna dnevna temperatura za uporabo teh sredstev je med 12 in 25 stopinjami Celzija. Za čebelarje, ki se bojijo nekontroliranega izhlapevanja mravljične kisline iz domačih pivnikov, a bi za zatiranje varoze radi uporabljali naravna sredstva, je sedaj na našem trgu na voljo hlapilnik, ki omogoča kontrolo izparevanja.
Test uspešnosti zatiranja varoze
Zelo priporočljiveje, če po končanem zdravljenju opravimo test uspešnosti. Najenostavnejša je metoda kontroliranja naravnega odmiranja varoj. Teden dni po končanem zdravljenju v desetih odstotkih svojih družin na podni-ce namestimo pomaščen papir, po desetih dneh izvlečemo papir in preštejemo odmrle varoje. Če je število odpadlih varoj večje kot enodnevno, se priporoča ponovitev zdravljenja, pri številu, večjem od pet, pa je ponovitev
skoraj nujna, in to z drugim sredstvom. Tokrat bomo uporabili enega od sistemikov.
Dražilno krmljenje in zdravljenje poapnele zalege
Brezpašno obdobje konec julija in avgusta dodobra zmanjša obseg zaleganja matice. Zato moramo poskrbeti, da matico znova spodbudimo k zaleganju. Čebele, izležene avgusta, že predstavljajo dolgožive čebele, ki bodo prezimile. Če hočemo, da bo naslednje leto naše čebelarjenje uspešno, moramo poskrbeti, da bo teh čebel čim več in da bodo zdrave, zmožne preživeti dolgo zimo.
Matico k zaleganju spodbudimo z dražilnim krmljenjem, s katerim bomo začeli že prve dni avgusta. Uporabljamo sladkorni sirup v razmerju 1 : 1. Pri tem je pomembno, da ne dajemo naenkrat prevelikih količin. Dosti
večji učinek dosežemo z dajanjem količin do pol litra vsak drugi dan.
Če imamo v družinah poapne-lo zalego, bomo dražilno krmljenje izkoristili tudi za boj proti njej. Pri blažjih oblikah bolezni uporabimo C-vitamin, citronsko kislino ali Na-benzoat v koncentraciji 2 g na liter sirupa. Uporabimo lahko tudi kis (4 del 9-od-stotnega kisa za vlaganje na 10 litrov sirupa). Pri močnejših izbruhih poapnele zalege zdravimo z antibiotikom, ki ga predpiše veterinar.
Zanemariti ne smemo tudi tehnoloških ukrepov za zatiraje poapnele zalege, kot sta čim bolj intenzivno obnavljanje satja (za kar je sedaj že prepozno) in menjava matic. Zamenjavo matice lahko v tem času še vedno uspešno izvedemo. Ne le v družinah, močneje obolelilih za poapnelo zalego, ampak tudi v tistih, kjer imamo stare istrošene matice, ki niso več sposobne zadostnega zaleganja.
Veterinarski zavod Slovenije spec, za zdrav, varstvo čebel Jože MATAVŽ, dr. vet. med.
~ cene Pujskov
tf076.01 seJmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali l3rie?lov. Ža ailb,od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 ki-'dali 5 je Potrebno odštevi od 10 do 13 tisoč to-Pa so vse živali.
h
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Vsebovati mora dovolj beljakovin, mineralov in vitaminov (vit. A in E), posebno pomembna pa je zadostna količina energije (za večja gnezda). Krma ne sme biti kontaminirana s povzročitelji bolezni, glivicami in plesnimi. Prostor, v katerem so živali, mora biti dovolj velik (1 -1,5 m2/žival), primemo svetel in topel (na slami 20 stopinj C, brez nasti-Ija 22 stopinj C), skupina ne sme šteti več kot 10 živali. Po 14-dnevni karanteni naj pridejo živali v stik z blatom svinj, ki imajo sesne pujske, blatom tekačev, posteljico svinj, ki so prašile, in morebitnimi mumificiranimi pujski. S tem prekužujemo živali, da se kasneje pri sesnih pujskih ne pojavlja driska, pri plemenskih svinjah pa sindrom SMEDI in abortusi. Med karanteno moramo živali tudi razglistiti in odpraviti garje.
Po končani karanteni živali preselimo v hlev tako, da so v stiku s starimi svinjami in merjascem (ta stimulira gonjenje). Mladice pripuščamo, ko so stare pribl. 215 dni in težke okrog 115 kg. Grupiranje s starimi svinjami ni priporočljivo, kajti medsebojni boji povzročijo zmanjšanje odpornosti živali.
Tri tedne pred prasitvijo morajo priti mladice še enkrat v stik z blatom, posteljico in mumificiranimi pujski, 14 dni pred prasitvijo pa znova odpravljamo zunanje in notranje zajedalce.
Čiste živali (oprane nosijo s sabo manj jajčec parazitov in bolezenskih klic) teden dni pred terminom za prasitev preselimo v čist in razkužen porodni boks.
Vključevanje brejih plemenskih mladic v domačo rejo
Najhitreje in najlaže obnovimo čredo z brejimi plemenskimi mladicami. Ta način lahko prinaša tudi nekaj nevšečnosti: mumificirane, mrtvorojene, nevitalne pujske, lahko pa še abortuse, ki jih povzročijo virusi, bakterije, plesniva hrana, visoke temperature, mehanični vzroki ipd.
Zato živali nabavljamo po 65 dnevu brejosti, ker takrat virusna okužba ne vpliva več na velikost gnezda in zdravje pujskov. Upoštevamo prej navedena pravila nakladanja, transporta in uhlevitve v karanteno. Živalim v karanteni dajemo zadostno količino vitaminov A, C in E, preventivno pa lahko prvi teden dodajamo hrani terapevtsko dozo antibiotika. Z živalmi v karanteni ravnamo enako, kot smo navedli prej, le da jim ne omogočamo stika z blatom, mumificiranimi pujski in posteljico (ostanejo izolirane).
Hrana mora ustrezati višini brejosti in kondiciji živali. Pomembneje, da vsebuje zadnji mesec brejosti dovolj beljakovin (vitalnejši pujski).
Če je mogoče, omogočimo živalim čim več gibanja, saj si mlade živali, ki še rastejo, tako utrjujejo skelet pa tudi prasitve so lažje.
Dva tedna pred prasitvijo odstranimo zajedalce, mladice pa teden pred prasitvenim rokom čiste preselimo v ustrezno pripravljen porodni boks.
Pri pripravi plemenice na prasitev moramo biti pozorni, da v obrok vključimo otrobe ali dodamo odvajalo, da ne pride do zapeke, ki lahko povzroči številne probleme. Prve dni po prasitvi lahko pujski dobijo drisko zaradi preslabe prekuženosti mladice.
Dejan Židan, dr. vet. med., Veterinarski zavod Slovenije OE M.Sobota, oddelek REPRODUKCIJA, Branko Belec, dr. vet. med.
ŽVZ za Pomurje
Uničevanje plevelov na stališčih
V zadnjem času ugotavljamo, da so se na njivah zasebnega sektorja in tudi na kombinatovih njivah razširili nekateri večletni trdovratni pleveli.
To je predvsem posledica zmanjšane uporabe pripravkov, ki smo jih uporabljali za zatiranje večletnih plevelov na strniščih pred setvijo sladkorne pese in opuščanjem posameznih faz pri obdelavi. Ob minimalni obdelavi s stroji v glavnem le razrežemo koreninske plevele, ki se tako še močneje širijo. V nekaterih posevkih, kot je sladkorna pesa, jih je zelo težko ali celo nemogoče uničiti. V posameznih kulturnih rastlinah j& s selektivnimi herbicidi zelo težko kemično uničiti korenine plevelov, ne da bi pri tem prizadeli kulturno rastlino. In z uporabo kemičnih pripravkov za uničevanje plevelov v kulturnih rastlinah se širijo večletni pleveli, na katere herbicidi, kijih uporabljamo, ne delujejo dobro. Tudi človek z uporabo krožne brane ali freze dodatno razmnožuje večletne koreninske plevele.
Če so se na njivi preveč razširili večletni koreninski pleveli, kot
šo pirnica, prstasti pesjak, divji sirek, slak, osat, ščavje, gabez in drugi večletni pleveli, jih najlaže uničimo z uporabo totalnih herbicidov na strnišču. Za čim boljše delovanje teh herbicidov naj imajo pleveli na strnišču čim več zelene mase, priporočljivo pa je tudi poznavanje plevelov, saj se glede na vrsto plevela odločimo za količino in vrsto uporabljenega herbicida.
Po žetvi strnin priporočamo, da tla (strnišče) plitvo obdelate s krožno brano in s tem razrežete koreninske plevele na čim več kosov. Pred tem lahko pognojite s hlevskim gnojem ali gnojevko. Prekinemo izhlapevanje vode iz tal in omogočimo hitrejši vznik enoletnih plevelov, kijih moramo uničiti, preden semenijo. Najboljši čas za kemično zatiranje večletnih plevelov je takrat, ko so pleveli visoki 15-30 cm. Ponekod je to lahko šele konec septembra. Ob uporabi translokacijskih herbici-
dov bomo razen nadzemnega dela plevelov uničili tudi korenine večletnih plevelov.
Priporočamo uporabo totalnih herbicidov, katerih aktivna snov je glifosat, v trgovinah pa se pojavljajo kot boom efekt, cidokor, roundup. Količina uporabljenega sredstva je odvisna od vrste večletnega plevela, ki se pojavlja na površini in ga želimo uničiti.
Za uničevanje večletnih plevelov uporabimo naslednje količine oziroma odmerke kemičnih pripravkov:
nacijo glifosata (boom efekt, cidokor, roundup) v odmerku 5-6 1/ ha in hormonskega herbicida (de-herban A, herbocid, 2,4 D ratio-nal) v odmerku 3-5 l/ha ob dodatku močila v 0,5-odstotni koncentraciji. Če uničujemo samo slak in osat, uporabimo hormonske herbicide (deherban A, herbocid, 2.4 D rational) v odmerku 4-5 l/ha ob cvetenju plevela. Na isti način lahko uprabimo tudi banvel 480 v odmerku 1-2 l/ha.
Ob uporabi teh kombinacij je zaželjeno, da temperature ob škropljenju in takoj po njem niso višje od 25 stopinj (škropiti pa moramo v suhem in toplem vremenu), ker sicer nadzemni deli prehitro propadejo, rastlina pa ne dobi dovolj herbicida za uničevanje močnega koreninskega sistema, iz ka-
ob uporabi 200-400 litrov vode na hektar
prstasti pesjak	10 l/ha	terega se v naslednjih letih ponov-
slak	10 l/ha	no razvije. Sredstvo (glifosal)
osat	7 l/ha	moramo nanesti na zelene dele
ščir	7 l/ha	rastline in vsaj šest ur po škro-
divji sirek	6 l/ha	pljenju ne sme deževati. Rastline
pirnica	6 l/ha	odmro po treh tednih, aktivna
ob uporabi 100 litrov vode na hektar prstasti pesjak 7 l/ha
Poglej v (roKtCAH /MA 12o TlGov ^EL^A	z
PA TVi>i S/CoPA) TVLiHo!


slak osat ščir divji sirek pirnica
7 l/ha 5 l/ha
5 l/ha 4 l/ha 4 l/ha
Če zmanjšamo količino vode, prihranimo do 40 odstotkov sredstva. Lahko pa dodamo raztopini škropiva oprijemalo za boljši učinek in manjšo porabo sredstev. Dodamo lahko močilo pinovit K, pinovit N ali kakšno drugo v 0,5-odstotni koncentraciji (1 1 močila na 200 litrov vode oziroma 0,5 litra močila na 100 litrov vode).
Če se v glavnem pojavljata slak ali osat, lahko uporabimo kombi-
snov pa popolnoma razpade in v tleh ne pušča nobenih ostankov. Po treh tednih lahko brez problemov začnete nadaljnjo obdelavo strnišča.
Če pa na njivi prevladujejo večletni travni pleveli, kot so pirnica, prstasti pesjak ali divji sirek, jih lahko uničimo z uporabo višjih doz graminicidov, kot so fusilade super (3-4 l/ha), targa super (3-4 l/ha), focus ultra (3-4 l/ha), grasi-dim (3-4 l/ha) ali agil 100 EC (1-2 l/ha). Tudi tem sredstvom dodajamo močilo za boljše oprijemanje ter škropimo ob suhem in toplem vremenu. Deževati ne sme vsaj šest ur po škropljenju.
Metka Barbarič, dipl. ing. kmet.
KSS za Pomurje svetovalka specialistka
8
vestnik,15. avgustal^
'a glasbeni sceni & C/dsevi mladosti
Skupina The Beatles spet v akciji
Skupina The Beatles s svojo ploščo, ki je izšla pred nekaj meseci, ni ravno uspela ubuditi take bitlomanije, kot je bila v začetku njenega nastopanja. Kljub temu pa je dosegla uspeh, ki tudi ni tako zanemarljiv. Zato so se znova odločili, da se bodo podali na tržišče. Še to jesen se bo na ameriškem tržišču pojavil komplet videokaset z njihovo zgodbo. Ker je njihova zgodba nadvse pomembna za zgodovino rock glasbe, je zato temu primerno tudi dolga. Vse skupaj bo izšlo na osmih videokasetah VHS, vsaka pa bo trajala po 70 minut.
Ni pa podatkov o tem, ali bo v to zgodbo vključen tudi barvni film, ki so ga našli pred kratkim v neki hiši v Liverpoolu.
Poznavalci pravijo, da naj bi bil najdeni film najstarejši barvni film o Beatlih. Posnet je bil leta 1961, prikazuje pa člane skupine v usnjenih suknjičih, kako igrajo v klubu Casanova.
Kot najstarejši so do sedaj veljali črnobeli posnetki, narejeni v klubu The Cavern v Livepoolu, in to leto pozneje kot film, ki so ga odkrili pred kratkim. Žal pa je no-voodkriti film samo slikovna dokumentacije, saj je bil posnet brez zvoka.
Najboljši poznavalci njihove glasbe bodo tako v prihodnjih dneh po razpoznavnih znakih poskušali odkrti, kaj so fantje tistega dne v tistem klubu peli.
Novice od tu...
Skupina Gimme 5 na Melodijah morja in sonca ni ne vem kako uspela, kljub temu pa se fantje ne dajo. Trenutno so se zaklenili v studio, kjer snemajo svoj novi izdelek. Na njihovem albumu bo deset skladb, slovenski javnosti pa jo nameravajo predstaviti jeseni. Torej kmalu.
Skupina Lojzeta Slaka je končala snemanje skladb za nov album. Tako sta pred kratkim izšli kaseta in kompaktna plošča z narodnozabano glasbo Ko zaslišim znano melodijo, na kateri je dvanajst skladb. Te dni je ansambel gostoval tudi po naših krajih.
... in tam
Skupina U2 pripravlja svoj novi album, za katerega predvideva, da naj bi izšel konec tega leta. Novost pri tem pa je, da producent novega albuma tokrat ne bo Brain Eno. Po nekaterih virih vzrok za to niso konflikti, ampak ima Eno preveč drugega dela.
Napovedujejo, da se tudi Bruce Sprengsteen vrača na sceno. Posneti namerava malo ploščo, na kateri bodo štiri skladbe. Med njimi bo tudi skladba Missing, na katero je stavil vse svoje upe. Vsekakor pa bodo o tem odločali poslušalci, ki imajo večkrat drugačen okus kot izvajalci.
Backstreet Boys
Val lepih in uglajenih fantov
Nekatere deklice se zaljubljajo v svoje sošolce, druge v sosede, kar nekaj pa je takšnih, ki se navdušujejo nad fanti iz skupine Backstreet Boys. B. B. so zadnja večja atrakcija iz množice skupin, kijih sestavljajo mladi in lepi dečki. Po vaših pismih sodeč, je to skupina, ki je resnično osvojila vaša srca. Zato bomo tokrat del prostora namenili tej skupini in njenim članom.
To je skupina petih fantov, ki prihajajo iz Amerike in so se prvič sestali leta 1995. Nick, Howie D. in A. J. so se spoznali na avdiciji, kmalu za tem pa sta se jim pridružila še Brian in Kevin. V svet zvezdništva in oboževalk pa so padli s hitoma We’ ve Got It Goin in Get Down. V njihovi karieri ni nobenih škandalov ali pikantnih podrobnosti iz njihovega
življenja, so pravo nasprotje fantom iz skupin, ki so prevladovale pred leti, svojo popularnost pa so črpale predvsem iz podvigov -alkohola, mamil, pretepanja ...
Mamice in očetje oboževalcev B. B.-jev bi lahko rekli, da so v primerjavi s prejšnjimi pravi angeli.
Kevin Richardson je najstarejši član te skupine in bo kmalu dopolnil 24 let. Vzgojen je v zelo religioznem duhu in je zgodaj začel peti v cerkevenem zboru. V srednji šoli seje naučil igrati klaviature in da bi si zaslužil kakšen dolar, je igral na različnih priredi
tvah in gostijah. Ko se je preselil na Florido, je delal kot vodnik po Disneylandu, s prisluženim denarjem pa si je plačeval glasbeno izobraževanje. To pa mu je vseka-' kor uspelo, ko so nastali B. B.-ji
Howard ima 23 let in je peti otrok v družini, rojen očetu Ircu in mami Portoričanki. Zato poleg angleškega odlič- p-
no govori tudi £ zgoščenke bodo poslej poslušali Slovenci na Dunaj • podpi^ g španski jezik. Že 3 Majin nastop na Dunaju je osebno organizirala kot otrok je začel g	M
nastopati na tele- <________________________________________ -*1	”
viziji, v reklamah
in je pel tudi v pe-z	(
vskih zborih. Nje- < KOSCtU Iti SDOt govi strasi so opa- q
žili njegov talent
in poskrbeli še za Murske Sobote, ki je letos konča-njegovo plesno m ja 7 razre(j osnovne šole, prepeva izobrazbo, zato je < ze peto leto in pred kratkim je prav Howie tisti, jjjzc|a|a novo glasbeno kaseto. Njen ki skrbi za koreo- g naslov je Prvi poljubček. Tako se grafijo njihovih g.jmenuje mdi prva melodija na A-nastopov.	strani kasete, preostale pa so še: O
Nick je najm- ^ja-pa-di, Kje je deklica, Tika taka, Ijaši član skupine, i Mama, lahko noč in (stran B) Srč-star je petnajst let « ka dva, Kak je inda fajn bilou, Sa-
in se je rodil v New Yorku. Ima zelo bogate izkušnje v šovbiznisu,
saj je že kot desetletni fant nastopil v mjuziklu Fantom v operi, večkrat pa se je pojavil v reklamah. Nick je sedaj v najbolj primernih letih, da povzroča preglavice preostalim članom skupine, starše pa spravlja ob sluh z glasnim igranjem na bobne.
A. J. McLean je star 18 let in seje rodil v South Palm Beachu na Floridi. Tudi on se je zelo zgodaj začel glasbeno udejstvovati, saj je sodeloval v 27 klasikah in mjuziklih. A. J. je aktiven na različnih področjih. Tudi danes redno hodi na ure plesa, petja in igralstva. Naredil pa je tudi tečaj za lutkarstvo, s čimer zelo rad zabava svoje prijatelje. V prostem času
Mladi se predstavljajo
Manja Šalamun na Dunaju
Dvanajstletna Manja Šalamun iz Krapja je že pela na ^^oje ditvah v Sloveniji, pred kratkim pa prvič v tujini. Predza .
pela v Slovenskem domu Korotan na Dunaju predšolskim^.^ Še več: pričarala je pravi otroški živžav in otroci so zelo uzi preselili v svet ritma in glasbe.	. ^ve^
Prav tako predzadnjo nedeljo pa je po sveti maši na tuje la Manjina pesem, kar je bilo prav tako svojevrstno tlo^,v.esO bile ni' je pela v dvorani slovenskega pastoralnega centra.
menjene otrokom in odraslim. Bilo je čudovito. Tudi njen
14-letna Nuša Mecilošek iz
ustvarja tudi risane filme. Je ki svetuje, kako se bodo fantje
obleki.
Brian B-rok Litrell se je back-streetovcem pridružil na povabilo sorodnika Kevina. Star je dvajset let in je svoje otroštvo preživel v religiozni družini na vasi v Ken-tuckyju. Tudi on je najprej pelj cerkevenem zboru, v srednji šob Pa se je navdušil nad hip hoppm-Je največji zabavljač v skupini' zato ga imajo vsi še posebno radi
Poleg tega, da so člani skupine Backstreet Boys,jimje skupno tudi to, da nobeden še ni sreča svoje prave ljubezni. Torej vsiso še neporočeni, saj čakajo na tako lepa dekleta, kot so njihove obo ževalke. Tudi bralke Vestnika pn tem niso izjeme.
nje, Mir za vse ^''^Jošek. J ce. Avtorji so. D. -rutic, Horvat. B. Vučkic, Rajner Korošec, K. Kolman ■ e]j v in Jenschen. Kaseto^ soboškem studiu D-	nl m
V soboški grajski	eu
parku okrog gradu P pes«1*^ še video tv-spot N	^[ad
Tika taka.
plesalca Ana Prap dajih^,, ko Mandič.
mo kmalu poslušali televiziji.
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan...«
Narava, ustvarjena pred mnogimi stoletji, se lesketa v soncu. Izžareva tisočere lepote, veselo ščebetanje ptic, ki obletavajo svet, prijeten vonj cvetic ... Ob obalah velikih oceanov voda neprestano pljuska ob robove skal. Ozračje diši po ljubezni, miru, svobodi in sreči. Na žalost pa kmalu začne narava dobivati grenak priokus sovraštva, iz tega sledijo vojne, nesreče. Zemlja se ponekod začne spreminjati v ruševine. Človek pozablja na svojo svobodo, lepoto miru in pošilja v zrak nevarne bombe. Tanki vozijo prek nedolžnih ljudi, prek zelenih trav. Človek ob teh neprestanih grozotah vojne, ob pogledu na porušene domove ne.čuti več niti kančka sreče ali ljubezni do življenja.
Zagotovo pa si želi svobode in miru. Sprašujem se, kaj čutijo ljudje, ko bombniki preletavajo nebo in spuščajo smrt na nedolžno zemljo? Je lahko kaj sreče in radosti v ljudeh, nad katerimi hrumijo? Kako se počutijo, ko zaslišijo sireno pred napadom? Slovenski narod je narod junaštva. Slovenci nismo bili nikomur hlapci, vsaj biti nismo hoteli. To so velikokrat zapisali naši književniki, od Prešerna do Cankarja, in o tem pišejo tudi sodobniki. Vse od naselitve prednikov na naše ozemlje so Slovenci živeli pod tujimi vladarji. Šele nekaj let imamo Slovenci svojo lastno, samostojno državo, v kateri živimo svobodno in ponosno.
Ko je Prešeren zapisal besede slovenske himne, ni slutil, kako dolgo bo slovenski narod ponižan, zasužnjen, jezik pa zapostavljen. Vedel pa je, da bodo Slovenci dočakali dan, ko bodo enakopravno zaživeli s svojimi sosedi. V desetdnevni vojni leta 1991 sem tudi sama za trenutek doživela strahote vojne, na srečo bolj prek televizije kot na lastni koži. Še sedaj me stisne pri srcu, ko zaslišim globoko doneneje ali močno brnenje nizko letečega letala. Ne morem si predstavljati, kako bi bilo gledati obličje ubitih staršev in se znajti sam sredi vojne vihre. Kaj pomeni svoboda, se zavem šele ob tem spoznanju.
SABINA KONKOLIČ
OŠ I Murska Sobota
držo in lepo oblikovano glavo, počesano dlako in snežno bele ostre zobe. Bil je res pravi lepotec. Njegov gospodarje bil Nemec ali pa Avstrijec in s prijateljico sva mu skušali razložiti, da so tisti psi napadli mojega psa. Prikimal je in odšel. Njegov pes pa mu je ponižno sledil. Tudi jaz sem svojega privezala in odšla domov.
Oprala sem mu tačke, ga nahranila in zaprla v jedilnico. Na srečo se je pasji pretep končal brez krvi ali prask.
Preselitev
Prej sem bila doma v Žihlavi, sedaj pa sem v Lutvercih. V prvi in drugi razred osnovne šole sem hodila v Vidmu. Preselili smo se v počitnicah. Bila sem zelo žalostna, ker sem morala zapustiti sošolke. Ata in mama sta me tolažila in govorila, da bom kmalu spoznala nove. Prvi dan je šla mama z mano v šolo. Ko sem stopila v razred, so me vsi opazo-
vali. Bilo mi je nerodno. Učiteljici Slavica in Silva ter vsi učenci so me lepo sprejeli. Jaz sem se predstavila njim, oni pa meni. Sošolka Silvija mi je nato razkazala vse šolske prostore. Naslednji dan sem se že bolj vživela in se s sošolkami skupaj pogovarjala. Kmalu sem se navadila na novo šolo in spoznala sem veliko novih prijateljic.
TADEJA ISTENIČ OŠ Apače
Pretep
Šla sem na sprehod s psom. Nisem ga privezala. Na igišču sem srečala prijateljico in se začela z njo pogovarjati. Nenadoma pa sta se zaslišala glasen lajež in gromko renčanje. Ozrla sem se in videla prizor, ob katerem so se mi dvignile dlake.
Trije psi so napadli mojega ubogega psa. Takoj sem stekla na pomoč, tisti trenutek pa je prišel tja tudi neki možakar, ki je jezno klical svojega psa, tistega, ki je bil največji in najmoč-nješi. Imel je široke prsi, dobro
Nepospravljena kuhinja olc
Kuhinja je prostor, v katerem opravljamo največ gosjtodmj® ^^5 je največkrat nepospravljena. Tudi naša kuhinja ni izieTaAčetu in me šolskim časom. Takrat se nam zjutraj vsem zelo mudi. za sabo! P 0 službo, nama z bratom pa v šolo. Joj, kakšno kuhinjo pust 1	pusti
skodelici ostaneta na šanku, drugi dve v pomivalnem kori • na pultu, poleg njega pa nož, na katerem je še ostanek111 Ag nagote je polno drobtin. Tudi po tleh. Polit čaj na štedilniku daje tudi točenju. Zaradi naglice ostane prižgana luč nad štedi 1 n 1 in hladilnika niso do konca zaprta. Na mizi ostanejo marme	' kaj9
dkor. Vsakdo, ki bi pogledal v našo kuhinjo, bi lahko takoj ^pravi1^ zajtrkovali. Ko se spet zberemo doma, zavihamo rokave 1 fo F tranje ostanke. Med tem časom mama že začne pripravlja * azane PoS vsi pomeni nič drugega, kot da bo v kuhinji spet velika gora n ostankov od kosila. Zmeraj se najde kaj, kar ni na svojem	.
pomagamo pri pospravljanju naše kuhinje.	, OŠ *
GREGOR KERMA^
NATAŠA GROF OŠ I Murska Sobota
jtubj & kirk

I I I i
1 I i I 1
1 I 1 I I
9
^^15. avgusta 199R
^ulturna obzorja
Poletna likovna kolonija
Iz zakulisja festivala Meja na reki
Mura, obrni, obrni
V Kančevcih
Bežuje, ko se odpraviva v Kančevce. Načeloma ne ne zaradi ^počitnic. Greva, ker je to slikarska kolonija. p .. .g v sobo. ,e?a. Bolj naju zanima, kaj počne vsa tista »	* ’žur« jn ki se je
gradu na The Iron Horsih uspelo naredit » g neobremenjena kazala kot najboljša publika, polna energije 11
Ss,hom. Kaj počnejo v goričkem miru.’ ^duhovnem domu jih nekaj
v kiparskem ateljeju, dru-^srečujeva na hodnikih, tretje v 1 «sketn ateljeju. Dajejo vtis, Ao. zakaj so prišli. In prišlo skoraj enkrat več kot leto, kot razloži Mirko l®61’ je ob Daretu Birsi in J11 “™nec njihov pedagoški ,Ja Birsa in Rajner, s katerima eniamo par besed, saj se jima ul30 mudi povedati in pokazati » '^^arjalcem, kaj in kako 'kanjem, tehnikami, barva-
ekt’v°-’ Pohvalita ne tUnJ.”618’)0« ki jo izžarevajo, jo j ? Predvsem njihov odnos It.da a ,'kar si ne predstavljaj-zadjv^ra do Večera sedijo iškimi stojah. Kje pa. Res r42rogram- ki zajema spoz-PasJ vSarsk'h (svinčnik, oglje, hi,«!- 9’ slikarskih (akva-hikL8’ akrii) in kiparskih teh-do sLna> žica, mavec) in da gre-
in prost' pr0’ ^niv^ ki so razpo-stitOst Ilstarostne skupine. Tri Poslm e skupine, trije uvodi v tošb 0 tehniko, nato peda-"'kovo et‘glede na P°samez’ ; pte(iz.nanje in njegove
pr°grama. Toda St Seliio v domu' temveč
J P° Pomurju. Tako so
bili na primer v Selu, pri lončarju v Filovcih, si ogledali Plečnikovo cerkev v Bogojini, se kopali v Moravskih Toplicah, risali konje pri Firbasu v Cogetincih, šli na splavarjenje po Muri... Ker pa ni kolonije brez vzgojiteljic, ki poskrbijo za vstajanje, odhod na kosilo, da se vsi znajdejo na pohodu ali na avtobusu, skrbijo Mojca, Vesna in Mirna za tisti del, kije skupen vsem otroškim in mladinskim kolonijam.
Cenovno je kolonija med najcenejšimi pri nas, njen glavni organizator je Zveza za razvoj kulture mladih. Kolonijo so sponzorirali Radenska s pijačami, Zavarovalnica Triglav z zavarovanjem, Slavica Drvarič s čopiči, Piz-zeria Strmina iz Gornje Radgone, Pomurske mlekarne s pudingi, podjetje Makro z glino, Občina Moravske Toplice je financirala katalog, Klas je poskrbel za kruh itd. Skratka, kultura ni zastonj. In če nekateri lahko dajejo milijone za šport, zakaj potem ne bi morda kdaj tudi priskočili na pomoč mladim ustvarjalcem.
Kreacije si bomo lahko ogledali na razstavi v Moravskih Toplicah, kako pa je kolonija dejansko potekala, pa boste lahko podoživeli na 25-minutnem filmu,
še ta kamen al’ dva
če jih že niste šli pogledat. Ko odhajava, vem, daje kolonija dobra. O tem me ni prepričal samo pogled na mlade ustvarjalce, temveč tudi njihovo zadovoljstvo in energija, ki sojo oddajali. Torej, če poznate koga, ki je star med 9 in 27 leti in ve, kaj ga zanima, in če je to slikarstvo ali kiparstvo,
potem so Kančevci kot nalašč zanj, kolonija, na katero že drugo leto zapored prihajajo mladi iz vse Slovenije, najmanj iz Prekmurja, kajti tem je gorički raj očitno preblizu.
A. P.
FOTOGRAFIJA: NATAŠA JUHNOV
Letošnje poletje v Gornji Radgoni je izgorevalo v teatrski vročici. Junijsko mednarodno srečanje mladinskih gledaliških skupin, podna-slovljeno s Franz - Franc, je nasledila slovensko-avstrijska gledališko profesionalna Meja na reki, v originalu poetično pozvanjajoča kot Grenze im Flufi. Program je raznovrsten, pester, bogat, občinstvo še zmerom nekoliko sramežljivo, politično-občinsko-državne zdrahe so narahlo pometene pod preprogo. Oni dan sem zasledila vestičko, da festival še zdaleč ne bo prinesel žvenketajočega dobička; da se organizatorji že sedaj otepajo s finančno izgubo in tako dalje in naprej. Pač težava, zelo znana s podobnih prireditev, v lepem majhnem mestu, ki pogumno vztraja na kulturnih barikadah, pa žal že kar stalnica. In sem kot mala meščanka, priznam, da celo z malo jeze, pomislila na peritpetijo, ki se je dogodila le nekaj dni pred začetkom festivala.
Večji del organizacije je prevzel Verein Stadtetheater z Dunaja, ki se je hvaležno odzval ponudbi Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko, da subvencionira dva slovenska umetnika in tako promovira svoje delovanje. Društvo ima namreč sedež v Gradcu, njegovo osnovno vodilo pa je interkulturno sodelovanje na obeh straneh meje. Vanj so včlanjeni številni intelektualci, umetniki in politiki, ki si prizadevajo za življenje v sožitju; jasno je namreč, da položaj slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem še zdaleč ni tako prijazen, kot so prijazni prodajalci v trgovinah, kadar so ravno dobre volje. No, društvo pravkar obnavlja Pavlovo hišo v Potrni (Laafeld), ki naj bi postala center kulturnega delovanja, z njegovim posredovanjem pa je avstrijska vlada letos prvič zagotovila poučevanje slovenskega jezika na Štajerskem.
Društvo je bilo pripravljeno odšteti kar lep kupček šilingov za prijateljsko medsebojno sodelovanje, za kar so se Dunajčani že 9. aprila prav lepo zahvaljevali, celo z besedico v slovenščini. 7. junija je društvo potrdilo subvencijo, osemnajstega pa sojih avstrijski organizatorji hladno opljuskali in se z nekoliko ironičnim razlogom odpovedali sodelovanja s Členom 7. Popolnoma vseeno je, kakšni so resnični razlogi in kdo je v resnici mačeha in kdo Pepelka; res je edino to, da ni vse zlato, kar se sveti, ali preprosto povedano: osem festivalskih dni je minilo, politiki so zveneče pozdravne nagovore pozabili v globinah svojih žepov, kulise so padle, na drugi strani Mure pa si še vedno ne bodo upali na glas voščiti dobrega jutra. Očitno je torej, da magična reka vseeno nima take moči, s katero bi prestopila bregove, na katerih
senčijo strahci z velikmi očmi.
Norma Bale
Koi
H^tVo l'b
5'^03 7', °Vn>h umetnikov Prekmurja in Pr-tih Sklr'k Ral V^*a do 3- septembra razstavlja v st •115 Žid erbe društva likovnih umetnikov Ma-
V]HHVS^.ern trSu 10. S svojimi deli se pred-v!mir p°točnik, Zlatko Gnezda. Ignac «1 ukciia r,imir Potočnik ml. Na fotografiji je s(a8|!Ctiji Am^e ^ad'm'rJa Potočnika. V razstavil jaiona /^Trstenjaka v Ljutomeru pa raz-A^Ot 19q^enc’ Društva likovnih umetnikov
Jeraj bANagrajenci so: Viktor Gojkovič, A&s nka Prašna, Oton Polak in Vojko
; "vvn klasične glasbe v tomeru in na Razkrižju '^ihera0, avgusta, ob 20. uri bosta v >afiavr cerkv' koncertirala svetovno ahz) in "stka Liliana Novak (Ljutomer -Marjan Potočnik (Ljuto-f^ki0 PreJ’ ob 11 • uri bosta nastopila vMaj nC?kvk Koncertni repertoar obse-*StaPnine ^j13’ Bacha’ Haendla in dru8ih'
^ce iz kulture
S&? Okarina
I
»Bkp'etos žal ome-k ' hi j10 Mini« en od krivcev
IA V S je jj^nemati tega
VQbOč^ nib Prir,,' 'Zpadel ve‘ že tako dllev’ ki so se k <let0 je n navad>'i.
anarnreč v VMjA Lo^ na. dv°rišče so
saj je pri nas že nastopila škotska skupina The Iron Horse, v sredo pa bo nastopila še madžarska skupina Di naye kapelye. Vendar je to le del tega, kar bi lahko v Soboti imeli, če bi imeli nekateri na ministrstvu več posluha tudi za tiste kraje, ki so nekaj kilometrov oddaljeni od Lju-
kulturni koledar
PRIREDITVE
MURSKA SOBOTA: V sredo, J 4. avgusta, bo na grajskem dvorišču ob 21. uri nastopila etnoskupina Di naye kapelye iz Madžarske.
LENDAVA: Na grajskem dvorišču bo v petek, 16. avgusta, Narodno gledališče iz Pečuja uprizorilo veseloigro z naslovom Nadzirajo me ženske.
RADENCI: V soboto, 17. avgusta, bo v cerkvi na Kapeli ob 20. uri koncert pesmi ob harfi od 15. stoletja do danes. Nastopili bosta Shirlie Roden, sopran in kitara, in Marigold Verity, mezzosopran in harfa.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: Do L septembra si lahko v Galeriji Murska Sobota ogledate Izbor iz. stalne zbirke te galerije. Na ogled so tudi dela domačh umetnikov, članov Dluppa.
MURSKA SOBOTA: V razstavnem prostoru soboškega gradu
si lahko ogledate fotografije Jureta Zaunkerja, ki so nas
ale na
srečanju pisateljev Oko besede.
GORNJA RADGONA: V novi Galeriji Auguštin bo v nedeljo, 18. avgusta, ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del Petra Auguština. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je odprta razstava akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Predstavlja se z novejšim likovnim ciklusom Intermezzozoik.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih nove občine je na ogled razstavo Franca Mesariča.
MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda razstavlja Peter Jančar iz Gornje Radgone.
iVvLfok Mogoče ? njeS°v'h W>red tv b'vtem pri. U sk> Sob™ d|Pa smo in 0,1 le doživeli,
bljane. ANR
Galerija Auguštin
V Gornji Radgoni še niso našli ustreznega prostora za stalne likovne razstave, zato seje rojak Peter Auguštin.odločil, da v lastni hiši ob Grajski cesti v Gornji Radgoni odpre Galerijo Auguštin. Na razstavi sodeluje tudi g. Cajhtova. Prvo razstavo bodo odprli v nedeljo, 18. avgusta, razstave pa bodo na ogled ob sobotah in nedeljah. Peter Augu-štini že več kot četrt stoletja živi in ustvarja v Švici, kjer je član Švicar-
ske umetniške družbe. Študiral je na znanih umentiških akademijah na zahodu. Čeprav je v Sloveniji in svoji rojstni pokrajini nekoliko manj znan, gre za zelo priznanega umetnika v tujini. Imel je že številne samostojne in skupinske razstave po vsem svetu. V Gornji Radgoni pa seje prvič predstavil pred dobrim letom, ko seje skupaj s Paolo Federicci Iz Italije in Heleno Sere-brjak iz Rusije predstavil z zanimivo razstavo, ki sojo poimenovali Metamorfoze.
Do sedaj je Auguštin naslikal okoli tisoč del, od tega jih je prodal kakšnih 800. S svojimi tehnikami slikanja pa se izraža na platnu, lesu, papirju, kartonu. Vsaka njegova slika pa daje dekorativni videz take vrste, ki označuje pokrajino in drugo. Ravno zaradi tega in vsega, kar je naredil za našo državo, je Peter Auguštin, čeprav malo znan v lastni državi, na vseh meridianah velik kulturni ambasador Slovenije.
Oste Bakal
Likovna kolonija Miijra ’96
Na biijraških dnevih so letos poleg vsega kulturnega delovanja na Otoku ljubezni prvič pripravili tudi likovno kolinijo Miijra ’96. Udeležilo se je je deset študentov in diplomantov Likovne akademije iz Ljubljane. Njihov mentor in strokovni sodelavec je bil Ivan Hirci iz Beltince. V nedeljo so ob koncu kolonije pripravili razstavo v priložnostnem prostoru v šotoru ob reki Muri.
Ker je biiranje povezano z Muro, je bilo tudi delo likovnikov nekako povezano z Muro.
Predvsem pa so likovniki na platnu izražali svoje občutenje ob reki in pokrajini. Vsekakor smo lahko že ob bežnem pogledu ugotovili, da sta Mura in okolica navdihnili mlade slikarje, saj so zelena barva in vsi njeni odtenki spontano vplivali na njihove palete, da so jih vpletli na svoja lanena platna.
Likovna dela, nastala na tej koloniji, bodo ostala v naši po-
krajini, povedali pa so tudi, da bo od letos naprej v teh dneh likovna kolonija.
Tekst in fotografija: ANR
10
vestnik, 15. avgustaj^
z naših krajev
Gasilsko društvo Križevci pri Ljutomeru
Razvili tretji prapor
Pni gasilski prapor izvira iz leta 1925, in čeprav ga je že močno načel zob časa, ga s ponosom pokažejo. Nekoč je stal v cerkvi in ob raznih slovesnostih združeval gasilce vse župnije.
Drugi je iz leta 1955 in je dobro ohranjen, vendar so ga dali v vitrino kot spomin na prejšnje čase. Novega, ki so ga razvili 28. julija, pa bodo s ponosom nosili po gasilskih prireditvah in drugih slovesnostih. Krasi ga 12 trakov in 81 zlatih žebljičkov. Prapor je razvil prvi nosilec iz leta 1955 Karel Rumbek in ga predal predsedniku društva Miranu Koroši. Opozoril ga je, naj ga spoštuje in pazi kot svoje oko. Slovesnosti se je udeležilo 150 gasilcev v uniformah z 21 prapori, za strumen korak v mimohodu pa je poskrbel pihalni orkester iz Male Nedelje. Na častni tribuni so bili: ljutomerski župan Ludvik Bratuša, član republiškega predsedstva in predsedstva GZ Ljutomer Drago Colnarič, načelnik GZ Ljutomer Stane Hunjadi. križevski župnik Štefan Vinkovič, predsednik sveta KS Križevci in drugi funkcionarji iz vasi. Program je vodila in povezovala Silva Vrbnjak.	DRAGO RAKUŠA
Krajevna skupnost Ivanjkovci
Zakaj toliko dvometrskih ograj
Ivanjkovci, Lahonci, Žvab, Runeč, Mihalovci, Pavlovski Vrh, Li-banja, Mali in Veliki Brebrovnik, Veličane, Cerovec, Žerovinci in Sta-novno so kraji z okrog 600 gospodinjstvi oziroma 2.800 prebivalci, vsi pa so združeni v KS Ivanjkovci.
Javno moram priznati, da je me strah zapeljati po odseku ceste, ki pelje čez železniške tire, še posebej pa tam, kjer so postavljeni le Andrejevi križi. Nesreča nikoli ne počiva, človek ni vselej zbran ... in tako hitro spregledaš pretečo nevarnost. Manj nevarno je verjetno tam, kjer so zapornice, saj če treščiš vanje, se verjetno »prebudiš«.
Nevarnost nenehno
preži
Zakaj tak uvod? Zato, ker imajo v Ivanjkovcih nezavarovan prehod ceste čez železnico in torej večen strah, da se bo spet zgodilo kaj hudega. Nekaj življenj je že ugasnilo, sreča, velika sreča pa je, da niso med žrtvami otroci. Kdo ve, koliko jih dnevno gre najmanj dvakrat čez železniške tire?! Torej v šolo in domov. Pa tudi sama šolska stavba je v neposredni bližini »železne ceste«. Ob železnici ni ograje. Imam sicer občutek, da so ljudje, ki dan za dnevom slišijo drvenje vlakov, »otopeli« in v njih morda ne vidijo take nevarnosti kot oni, ki s(m)o stran od železniških tirov. Mi je pa predsednik sveta KS Ivanjkovci Stanko Žličar, s
vsemu zainteresiranimi (lovci, lastniki nasadov, zavod za gozdove, načrtovalci prostora ...), na podlagi tam izklesanih stališč pa naj bi poskrbeli za stalež divjadi.
Žazdaj kaže, da bo treba srnjad nekoliko bolj zredčiti. Lastniki njivskih površin, vinogra-dnki in sadjarji... pa se seveda zavedajo, da ni narave brez divjadi, le prevelike škode naj ne dela. Lovska družina ni tako bogata, da bi poplačala vse gmotno prikrajšanje.
Tudi predsednik vinogradnik
Območje KS Ivanjkovci pa ni bogato le z divjadjo, ampak predvsem z velikimi nasadi jablan in vinske trte. Tam se namreč razprostira vinogradniško okoliš Ljutomersko - Ormoške gorice.
Dasiravno divjad povzroči veliko škode, nastajajo novi vinogradi. Tudi predsednik, sicer upokojeni gozdar, je velik vinogradnik. Lanska letina je bila kakovostna, po količini pa manj bogata, zato je marsikje že pošlo vino.
Človek bi pričakoval, da bo na tamkajšnjih pobočjih kar mrgolelo vinotočev, kmečkih
Ljudi je treba izobraziti
V Ivanjkovcih so pred kratkim ustanovili turistično društvo. Predsednik krajevne skupnosti Stanko Žličar je svojčas deloval v TD v Ormožu, zato ima že nekaj izkušenj tudi na turistično-ol-epševalnem področju. Dobro je, da tudi ljudje na njihovem območju posvečajo vse večjo skrb urejenosti domačij in naselij, zato ne bo treba orati ledine prav na vseh po-
Stanko Žličar, predsednik sveta
Na območju KS Ivanjkovci nimajo pokopališča v slehernem kraju, ampak »centralno« v Veličanah. Tam so zgraditi tudi tole vežico in vanjo celo napeljali telefon.
dročjih. Vseskakor pa bo treba poprijeti skorajda na samem začetku, kar zadeva ponudbo pijač in jedil, ki naj bi jih nudilo tamkajšnje vinogradniško-sa-djarsko območje. Torej strokovno izobraževanje bodoči vodij vinotočev, turističnih kmetij ... Povedati pa bo treba tudi za nekatere grenko resnico: turizem smo ljudje, torej je treba primernih medčloveških odnosov med ponudnikom in pov-praševalcem (turistom) in spoznanje, da je tudi vse to - garanje. Tisti, ki je potrpežljiv in vztrajen, je ponavadi nagrajen; onile, ki pa nima pravega odnosa do gostov, misli, da bo hitro obogatel ... pa ponavadi propade. Nekaj poskuševalcev je že dvignilo roke. Po drugi strani pa ne dovolj izrabljena možnost za razvoj turizma ostaja še naprej. Zanimiv kraj so na primer Veličane, ki pa jih mnogi bolj poznajo pod imenom Svetinje. Tam je znamenita cerkev Vseh svetih - kulturnozgodovinski spomenik. Turistično društvo namerava tudi usposobiti nekaj ljudi za turistične vodiče po krajih KS Ivanjkovci.
mod«’* več denarja, bodoz zacijo cestnih o	bolj5®®
nadaljevali. Veliko	^ai
so s telefonijo, saj J
razširjena.	naPe J	tn
Pred nekajlet 8« Za vodovod v slehe	. nevo
z vodo ni teža/-	joVS]ci P
pa jim Povzroc.avnein tok, ko pa v deževnem^p poplavlja. Vanj P .n0 s ta vjo posegati dr , mainM imenovanimi reg ,ein stfiip pak le z (o)ci deiavdF kar naj bi opra > nelM nih del. pab^isoj šolo na Runcu, v donedavna bosan po ta hip še ni
strani pa se »sve oSlo0 ; diti s starim solskim pri Svetinjah. ^raval" ;
Uporabiti ga n prOd J stalno razstavo tud' z kulinarike. Naj .y kmc {6 ker v KS deluj kaf pož! žena in dekle • -reditve■ j£ pa so kulturne Prit ta d l ( mih ivanjkovmb’ na v£J kulturno druid jš0 dv imajo večjo i
no.
■ APAČE - Poslopje osnovne šole v Apačah so zgradili v šestdesetih letih, vendar potrebam ne ustreza več. Tudi premajhno je, zato je pouk v dveh izmenah. Šola pa sploh nima telovadnice. Z občinskim načrtom so predvideli gradnjo prizidka k šoli s telovadnico v letu 1998. Del denarja za zidavo (40.000.000 tolarjev) bodo skušali zagotoviti že z letošnjim občinskim proračunom. (F. KI.)
LIPA - V Lipi so pripravili prostor za okrog 2.500 ljudi, ki naj bi prišli na tradicionalno krupmlovo noč, žal pa je bil obisk
zaradi slabega vremena bolj klavrn. Zaradi letošnje slabe izkušnje pa gasilci, ki so to prireditev pripravili že desetič, ne bodo popustili in tudi prihodnje leto jo bodo imeli. Lipa z okolico je namreč znano pridelovalno območje krompirja in prav je, da porabo te poljščine popularizirajo s prireditvijo, na kateri je seveda bogata ponudba krompirjevih jedi. Tudi šaljivih iger so se domislili. Letos je bil najhitrejši v lupanju krompirja Jože Kleiderman iz Lendave. Za nagrado je dobil 4-dnevno bivanje na otoku Rabu - darilo turistične agencije Relax. (J. Ž.)
GORNJA RADGONA - V prihodnjem letu naj bi v Gornji
Radgoni (na Tratah) začeli graditi 24-stanovanjski blok. Gra-
dnja bi potekala po etapah: letno od 8 do 10 stanovanj. Sicer pa so potrebe veliko večje.
Tako kot že nekaj let nazaj, bodo tudi v dneh letošnjega kmetijsko-živilskega sejma pobirali parkirnino na javnih površinah športniki. Predvidevajo, da bodo zbrali okrog 8.000.000 tolarjev, denar pa bodo porabili za športno dejavnost. (F. KI.)
LOKAVCI - Če se pri Elblovem križu obrnemo v levo in se začnemo vzpenjati navkreber, naletimo na cestno razdejanje,
podobno tistemu v Bosni. To je naredilo neurje. Seveda so Lokavča-ni nezadovoljni s krajevnimi funkcionarji, ki imajo mačehovski odnos do te vasice. Radi bi, da bi navozili gramoz in popravili cesto, kajti to, da »greder« vsako leto zravna cesto, ni dovolj. (J. J.)
BELTINCI, TURNIŠČE - V Beltincih imajo kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo. Nedavno pa je občina objavila
razpis za izdelavo projektne in lokacijske dokumentacije še za Bra-tonce, Gančane, Lipovce, Ižakovce in Lipo. Vrednost naročila bo 6.000.000 tolarjev.
Predvidoma do konca novembra naj bi v štirih vaseh občine Turnišče dobili telefone vsi zainteresirani, žal pa bodo morali plačati več kot 103.000 tolarjev, kolikor je vseslovenska tarifa. Občani bodo dodatno primaknili trikrat po 12.000.000 tolarjev. S 5.000.000 tolarji je na pomoč s priskočila tudi občina. (J. Ž.)
CANKOVA - Lovsko družino Cankova lahko uvrstimo med večje v Pomurju, saj 50 njenih članov gospodari na več kot
4.500 hektarjih lovnih površin. Poleg stalne skrbi za izboljšanje življenjskih razmer divjadi lovci sodelujejo tudi na naravoslovnih dneh osnovne šole Cankova, kjer na preprost in poljuden način seznanjajo mladi rod o nujnosti.varovanja naravne dediščine, pri čemer še posebno poudarjajo pomoč človeka živalim, da se ne bi porušilo naravno ravnovesje. (J. K.)
■ LJUTOMER - Med osnovnošolci naj bi bilo še vedno 30 odstotkov neplavalcev, zato je nujno, da popravijo in usposobijo ljutomerski olimpijski bazen, star že 22 let. Po besedah tajnika KS Ljutomer Toneta Hvalca so začeli določene aktivnosti za ureditev problema. Še več: če bodo dobili denar, potem bodo vodo v bazenu ogrevali s sončno energijo in s tem podaljšali kopalno sezo-
L Ki.)
MORAVSKE TOPLICE - Na javni natečaj za znak Občine Moravske Toplice je prišlo 23 predlogov, komisija pa je iz-
brala znak, ki upodablja dva griča s cerkvenim zvonikom, kar ponazarja znamenitosti v Martjancih, Bogojini in Selu. Avtorica znaka, ki bo na grbu in zastavi občine, je Staša Pihlar.
V Občini Moravske Toplice je posojilo za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in kmetijstva zaprosilo 29 interesentov, vsota pa je 140.000.000 tolarjev. Ustregli so 21 prosilcem in jim razdelili 39.000.000 tolarjev. V proračunu je bilo na voljo 40.000.000 tolarjev. (J. K.)
no.
katerim sem imel daljši pogovor, povedal, da se zavedajo nevarnosti na stičišču ceste in železnice in da so že ničkoli-kokrat naslavljali na Slovenske železnice Ljubljana prošnje po postavitvi avtomatiziranih zapornic, a doslej brez uspeha. Mar jih bodo postavili potem, ko bo na tirih ugasnilo kako mlado življenje?
Dvometrske žične
Prostovoljno gasilsko društvo Lešane je 4. avgusta proslavilo 50-let-nico delovanja. Ob jubileju so gasilci prevzeli nov avtomobil, vreden 3.200.000 tolarjev. Krstil gaje boter Anton Kočar, blagoslovil pa apaški župnik Janez Ferencek. - Fotografija: L. Kr.
ograje
Ne le dirjajoči vlaki, ampak tudi divjad je nevarna, vedo povedati v Ivanjkovcih in drugih krajih, kjer so začeli zato postavljati 2-metrske ograje iz žičnega pletiva. To je edini način, da poljedelci, sadjarji, vinogradniki ... ohranijo poljščine oziroma trajne nasade pred požrešnimi, srnami. Te naj bi se preveč razmnožile, lovska družina pa jih sme menda še naprej letno upleniti le po 100. Ker je torej vse več ograjenih površin (ograjujejo jih zasebniki in donedavna družbeni sektor), je prostor, kjer se divjad lahko »svobodno« sprehaja, vse manjši, zato je borba za preživetje vse hujša. Tako na ivanjkovskem območju naj ne bi bilo več 2.800 hektarjev lovnih površin, ampak za kakih 20 odstotkov manj. Vodstvo krajevne skupnosti pripravlja »okroglo mizo« (pogovor) z
turizmov in gostišč, a (v veselje tistih, ki jih imajo, saj tako sami prodajo več!) jih je tako malo. Predsednik KS Ivanjkovci se je skušal spomniti vseh in naštel komaj 7 takih lokalov. Domnevni vzrok naj bi bila velika razseljenost - menda ni vasi, ki bi bila strnjena (hiša ob hiši), pač pa so vasi sestavljene iz množice zaselkov.
Tako se, na primer, vzepti del Ivanjkovec imenjuje Ivan-jkovčak, v Lahoncih imajo La-honščak, Zablenščak n Bre-brovniku Grabo, n Mihalovcih Trstenik in tako naprej.
Telefon celo v mrliški veži
Kdo bi vedel, koliko cest je v 13 krajih KS Ivanjkovci!? Predsednik sveta KS Stanko Žičar ugotavlja, da je doslej asfaltiranih kakih 40 odstotkov cest, torej je treba potegniti črni trak na več kot polovici cest. Lani so modernizirali cesto Pavlovski Vrh-Libanja in še nek drug odsek, letos pa še nič. Vežica na pokopališču za vse v uvodu naštete vasi, stoji pa v Veličanah, je nova, zgrajena pred dvema letoma. Celo telefon so napeljali vanjo! Brž ko bodo s samoprispevkom zbrali nekaj
Krajevna
Imam obcdteed'nik izvoljeni P^/sodel^ Stanko Zhcar ^ bro poprijeli-
smel izostati- odiiit Veliko je
nih zmoglj1V°s do priprli' ni skupnosti b d	o'
drobnejši preg spol
lu prebivalcev P ^fjos’’' ej. starosti, (ne)zaPo 0 otnem 0 dat^6 j. Taki in podobn P c. dno d^^ovinar^8^ »tuje« (tudi n be.
Pod pokroviteljstvom pu conske občine je bilo v Brezovcih srečanje zamejskih Slovencev, ki živijo v Porabju, in Slovencev, ki prebivajo, ob madžarski meji v Sloveniji. Pucon-ski župan Ludvik Novak je povedal, daje cilj srečanja, da bi se ljudje, ki živijo ob meji, bolje spoznali in se dogovorili za skupno izrabo naravnih danosti, med drugim prek turističnih kmetij. Sicer pa sta čez sto udeležencev pozdravila še državni svetnik Evgen Sapač in predstavnik porabskih Slovencev Jože Hirnok.
V kulturnem programu so nastopili porabske pevke narod-
nih pesmi, ansambel Lacija Korpiča, pevski zbor iz Števanovec in pevski zbor iz Markovec. Srečanje pa je imelo tudi zabavni del: v nogometu
Besedij ŠTEFANb >
sta se pomerili ženski ekipi z । ^a|-titiJa nogometašice iz Čepinec grafija: B. Hegeduš
Milan Slana
občasno, sodeč po prispeli h
vestnik, 15. avgusta 1996
^hioval
Darjan je občudoval konje ^taptav že v otroških letih, ntju, kjer je živel prvih se-je večkrat opazoval.
so se vozili s kočijami na E. k7rtn.._ •	-	-
Radenec in s za? uS'on'na zdravilišču 5?? na občn^ gostincih, zato etTl zboru pripravili h?	sodelovanje
(PUSt°' š/Sosn n treh src> radenska l V de'° pri orga‘ 1 ^buiatrd	Srez meja ipd.)
4>We.n^'lt, kot so redna
Olin J8a konia - da bi ga Nal. -? ,da z ni'm tud'tek' bičevi? ie v Babincih pri ^'lo, k kuPil žrebičko Ver-'%e8a k blla Potomka najhi-Nsta„Wv Ameriki. Sča-k^atena Postala nerazdružna S^° Darjan kam šel
i s kolesom, se je Ver-
‘ faso ga spremljali na po-i v Apačah, Štatenbergu nit erne''> kamor se je selila družina zaradi dela in
V Veliki Polani, kjer
W 5a zaposlil kot uči-islovenščine in angleščine C - ii osemletki, si us-je upv Uz'no ® zgradil dom, se ste?- časa razdajal (v pro-
Predvsem na kultur-šn20dt09u- Pel je tudi v me-pa „ Paškem zboru. Potem
I sU.?? Vse bolj prevzemala I zelja iz mladosti, da bi
je on?
Med drugim je »obseden« tudi z mislijo, da bi enkrat septembra organiziral pohod
Preden je Marjan zaprege! »koleslin drugimi šestimi konji(čki), ki so t... veda!, razmišlja tudi o športno-t— vim konjskim »rančem«. Možnosti jezdecev iz Lendave do M. Sobote. Lahko bi jih, recimo, poimenovali Hadikova konjenica.
.. "p to okrog 4.000 potem ko je človek udomačil divjega konja, n c> Jn:u delu, ' Pred našim štetjem, mu je le-ta pomagal Pr . yjd0Viču iz K “n’športu in rekreaciji. Tudi 461etnemu	h... konja,
Polane je ves čas tojila po glavi misel, d 1 . v poklic pred desetimi leti tudi uresničil, čeprav g udovalec lepih '^slovenskega in angleškega jezika) in značaj (obcudov
nec.
se namreč vozimo le z jeklenimi konjički, ki »vlečejo«, da se za njimi vse kadi, zato lahko vidiš med vožnjo to in ono le bežno.
—
tografiji so mladi godci ob marmornati mizi v ljutomerskem županatu. Ob povabilu v marmornate prostore se je ljutomerski župan posebej zahvalil ljudskima godcema Francu Štermanu in Dragu Pavličiču, ki spremljata plesalce, člane OFS pa je povabil, naj tako živahno ple-«»io še naprej. A&S
■e___te_______
Otroška folklorna skupina turističnega društva Mak iz Pristave pleše že drugo leto. Za mladimi plesalci je več kot dvajset nastopov, od tega tudi zahtevnejših, saj so plesali na občinski reviji, Prleškem sejmu po čelen Lot-merki, različnih turističnih prireditvah v domači občini, Termah Banovci, ob dnevu Zemlje in še kje. Na fo-
Od mlina do mina, pa brez moke
Kdo se ne bi odzval povabilu na vožnjo z vprego, ki jo vleče par konjev, saj je to dandanes pri nas nekaj redkega. Vs:
nemirih.
Tudi mene je lani zamikalo, da sem se pridružil množici gledalcev na Marjanovem konjskem »ranču«, ki je občudovala razne igre, konjske pastirje (»čikoše«) iz Madžarske, tekmovanje v snemanju poljan-_________________________3l-
^Ka n'-v
h ^no’ SpodbujanJe i^k^^^tpaje.da v Prome-
prob/emi ki
h/0(9	jPonzoriranjem
Tap^>-tak\ d°l°či,vij° £\na obmob-t', sr^stev
\^^Za 0^'" rabe ’uri-■ ne v cel n,z‘rano pred-
e Q v 'uri ° obči-Zrnu ipd. Seve-
'^ih 2(» -
f^ri piš^e Ut .smo se že pripeljali v Trnje in se ustavili pri sta-res tar'-mbn’	ie danes 'me za gostinski lokal, nekoč
' ^ga oh'aV' ™*'n’ Današnj' »mlinar« Stanko Kolarič seje lska in nam namesto moke ponudil nekaj proti žeji, skega venca in hitrostno dirko jezdecev; vsaj malo je spominjala na kakšen kavbojski film. Zdaj se Marjan pripravlja na 5. tradicionalno konjeniško srečanje, ki bo 25. tega meseca, novost pa bo med drugimi preskakovanje ovir. Kdo ve, kaj bo do takrat še šinilo v glavo ne-
Še postanek pri Copekovem mlinu v Mali Polani, v katerem kot smo zvedeli, spet meljejo. Tokrat ni bilo tam nikogar; videzu (rože na oknih) in okolici pa se nam je zdelo, da smo kakšni počitniški hišici sredi neokrnjene narave.
problem pa je zelo pomemben v turističnem kraju, kot so Radenci. Seveda pa se zopet postavljajo problemi v občini, ki premalo sodeluje z društvom in včasih celo zavira njeno delo. V društvu si med drugim še prizadevajo za ureditev sprehajalffih poti in za odpravo skupne komunale, ki je sedaj pravi trn v peti vseh Radenčanov, vendar je to že druga zgodba, ki ima preveč nreteklosti. Kljub vsemu pa se lahko
1«, se je malo »pocartal« še 4 । r morali ostati v hlevu. Kot nam je po-■turistični ponudbi v povezavi z njego-za kaj takega so res dobre.
Zato sem res razveselil Marjanove pobude, da bi se skupaj popeljala z njegovim »kolesli-nom« iz Velike Polane do nekdanjega mlina ob potoku Črnec v Trnju in potem še k Co-pekovemu mlinu (prav tako ob Črncu) v Mali Polani. Bilo je res zanimivo in prijetno!
Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ
pritožimo zaradi površnosti dela vseh komunalcev..:
Poleg vseh uspehov na delovnem . področju pa društvo in Občino Radenci ter Vodno gospodarstvo lahko spomnimo na »džunglo« ob reki Muri, ki v tako znani turistični kraj, kot so Radenci, gotovo ne sodi. Še bolj pa je zastrašljivo, da so skoraj do zaraščenega dela speljane sprehajalne poti, ki se potem čisto izgubijo
nekol^U Se nam de'° Turističnega društva Radenci karje g.Šadl,sicer predsednik dru-an«kal in nam predstavil delo v zadnjih dveh letih.
daje treba posebej poudariti, da TDR ni ekološka organizacija, am-—"-ni-začiia, ki se trudi pre-
Poljanski venec
Marjan pa je imel še polno drugih načrtov, povezanih s konji. Pred štirimi leti sije omislil posebno prireditev Konjska srečanja- in vnesel v nekoč močvinart svet iz časov pisatelja Miška Kranjca nekaj nove-ea. s čimer je marsikoga »vz-
V DailKuvvx.<
Občinsko gasilsko tekmovanje
Gasilsko društvo in vaški odbor Dankovci pripravljata pod pokroviteljstvom Občine Puconci drugo občinsko tekmovanje gasilskih društev. Na tekmovanje, ki bo v nedeljo pri gasilskem domu v Dankovcih, pričakujejo 25 gasilskih društev iz občine, najboljšim pa bodo podelili pokale in priznanja.
Čeprav spadajo Dankovci med manjše kraje v občini, se ponašajo z uspešnim gasilskim društvom, v okviru katerega delujeta moška in ženska desetina, društvo pa je v zadnjem času doseglo nekaj lepih uspehov. Po tekmovanju bo zabavna prireditev, izkupiček od nje pa bodo namenili za obnovo notranjosti vaško-gasilskega doma in ureditev vaških cest.
darskega poslopja.«
Zagorelo 15 minut potem ...
Nestrokovno nameščena luč (kabel z grlom za žarnico, ki so jo prižigali z vtikanjem v vtičnico, česar oškodovanec ne zanika) je torej »najverjetnejši« vzrok, ki pa ne izključuje morebitnih drugih vzrokov. Ludvik Rogan nam je med drugim povedal:
»Res smo imeli na podstrešju gospodarskega poslopja provizorično razsvetljavo. Zgodilo seje celo, daje luč gorela čez noč, zlasti poleti, ko se dolgo ne zmrači in tako ne opaziš razsvetljave. Sicer pa je žarnica prosto visela in bila daleč vstran od krme, zato ni moglo priti do vnetja. Ne morem pa verjeti, da bi lahko bila luč vzrok za sedanji požar. V sredo od 8.00 do 13.30 nismo imeli elektrike, ker so elektrikarji prestavljali drogove električnega omrežja. Delali so v bližini naše hiše, in ko so elektriko priklopili, smo jih povabili na j malico. Kakih 15 minut zatem, ob 13.45, sem se zdrznil: po j naključju sem pogledal skozi kuhinjsko okno, pri katerem sem se-I del, ko sem malical skupaj z elektrikarji, in opazil, da se iz gospodar-
K skega poslopja kadi, bruha ogenj ...«
I Škode za več kot 5 milijonov
® Dvom Roganovih o »najverjetnejšem« vzroku požara je ute-i meljen. Kako je mogoče, da bi zaradi goreče žarnice zagorelo v 15 minutah, ko pa do ognja ni prišlo, četudi je ta luč včasih svetila več ur? Ne zanika pa seveda, da luč ne bi bila vklopjena. Ampak, kdo Inaj bi kabel vtaknil v vtičnico? Nihče od domačih pa se ne spo-
minja, da bi tisti to storil dan.
Roganovi, ki imajo daleč naokoli največjo kmetijo, ki je bila letos prijavljena za tekmovanje za naj... kmetijo, nikogar ne obsojajo.
_____------------7-------------------—-----------------------------
Pogled na del zgorelega gospodarskega poslopja Ludvika Rogana iz Gornjih Slaveč. Ogenj je ogrožal tudi stanovanjsko hišo, celo del njenega ostrešja je začel goreti, a so gasilci in drugi reševalci še ob pravem času ukrotili rdečega petelina. - Fotografija: Š. S.
Teden dni po hudi družinski preizkušnji so še vedno pod močnim vtisom. Po svoje pa so. srečni, kajti našli so se dobri ljudje in pomagali. Ko je zagorelo, so prvi priskočili na pomoč elektrikarji, ki so maloprej malicali, potem so pritekli sosedje pa domači gasilci in gasilci iz sosednjih krajev. Ljudje so se trudili, da bi ogenj čimprej zajezili oziroma pogasili, kar jim je čez čas tudi uspelo, s čimer so obvarovali novejši del gospodarskega poslopja, v pritličju katerega je velik goveji hlev ... Ogenj so tudi ukrotili, da ni uničil ostrešja stanovanjske hiše, ki se drži gospodarskega dela, ki je sicer ves zgorel.
Zgoreli so ostrešji 20 krat 13 metrov in 10 krat 7 metrov, veliko oro-
I dja, slama, seno, bučni siri, krmilna moka ... Škoda»je veliko večja, 1 kot smo zapisali v prejšnji številki (3.000.000 tolarjev), sicer zava-I rovalnica Triglav Murska Sobota, pri kateri imajo Roganovi že leta I in leta zavarovano svoje premoženje, ne bi kar tako nakazala pred-
I plačila 5.000.000 tolarjev.
I Roganovi iz Gornjih Slaveč se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so H pomagali pri gašenju, čiščenju ali kako drugače. Hvaležni so zavaro-■ valnici, ki je hitro ukrepala, pa tudi zato, ker si je požarišče prišel " ogledat sam direktor Cipot. Žahvaljujejo so predstavnikom Občine
Kuzma, katere delavci javnih del so pomagali na požarišču, pa tudi vaškemu zavarovalnemu društvu, katerega člani so, saj je kmalu po požaru sprožilo akcijo za zbiranje lesa oziroma denarja zanj. Za ostrešje bo potrebno več kot 25 kubičnih metrov lesa. Tudi tesarski mojster je obljubil, da bo, brž ko bo na voljo les, začel graditi novo i ostrešje.	ŠTEFAN SOBOČAN
Je Marjan konje zap1
--■* poboljšljivemu romantiku
Bili smo na kraju dogodka Zakaj je (za)gorelo | pri Roganovih?
Naj vas nadnaslov ne zavede: na kraju dogodka nismo bili 31. julija, ko je gorelo na domačiji Rudolfa Rogana v Gornjih Slavečih, ampak teden dni poznje - v sredo, 7. avgusta. Zakaj je (za)gorelo?
O požaru smo na kratko poročali že v prejšnjem Vestniku. Zapisali smo prve ugotovitve policije oziroma kriminalistične službe, po katerih je »požar najverjetneje izbruhnil zaradi nestrokovno name-1 ščene električne napeljave oziroma žarnice na podstrešju gospo-
Formula 1 za veliko nagrado Madžarske
Če najdeš Ungaroring, imaš srečo - Pogled na množico rdečih kap, ki te lahko prevzame - Kako se ljudje po svoje zabavajo - Ko se Schumi pelje mimo - Porscheji, ki se zdijo polžje počasni - Če stojiš ob Slovencih, pa ti ne vedo, da jih razumeš - Ko se začne zares ali zmagala je trma (morda individualnost?) - Rdečekapci vse manj glasni - Kako najhitreje izveš, kdo je prvi - Ko množice ne ustavi ograja - Nič kaj navdušeni pogled iz boksov - Smetišče ali o ekološki zavesti mase - Štiri ure, da se premakneš iz mesta, in še dve, da prideš do Budimpešte.
Ko so drugi vpili, da je dovolj, če se v Budimpešto odpraviva ob šestih zjutraj, sem mislila, da Jure že ve, zakaj je potrebno iti ob treh. Če lahko ob šoferju spiš, je tako vseeno. Ko se tu in tam zbudiš, vidiš, da se nekateri ob petih vračajo z diska, drugi pa so videti, kot da bi šli z nočnega dela. Skozi Budimpešto prideš po avtocesti, toda naenkrat ni nikjer smerokaza za Ungaroring. No, splača se ravnati po tujih registracijah in po kapah: rdeče prevladujejo, nekaj je videti tudi modrih.
S hriba že ob sedmih vidiš mravljišče, ki čaka. Vse je rdeče. Ljudje se seveda po svoje zabavajo. Eni se sončijo, drugi berejo, v glavnem pa pijejo, jedo in čakajo. Bergerjevci zafrkavajo schumijevce in obratno.
Finci se trudijo in trudijo, da bi obesili zastavo na žič-nato ograjo, ki še najbolj spominja na tisto v Dachavu, s to razliko, da si tokrat zunaj ograje, pa jim ne uspe. Pogledi
naokrog, bilo bi me sram namesto teh slovenskih pavlih.
•podre« ograjo in pride na progo, ji ne
Ko množica »i
Ferrarijev lepotec s Schumacherjem je obtičal 20 krogov pred koncem dirke. Okvara. Žalost za mnoge.
Seliš se po prizorišču. Na eden in na drugi breg, na vrelem soncu si poiščeš mesto pred drugo dirko.
Tik ob ograji. Uporni Bergerjev navijač noče sesti. V navijačevo glavo prileti prva pločevinka in druga in tretja. Krdelo začne na povelje enega od sedečih metati ploče-
vinke. Glava bergerjevca je obkrožena s pločevinkami. Pa se ne da. Še naprej stoji. Začne metati pločevinke nazaj. Švigajo. Sem in tja. Včasih tudi v napačno glavo. Z droga sname zastavo in prileti do stoječega in ga z vso silo kresne po glavi. Drog se razlomi na dvoje. Drug nasproti dru-
blizu v boks. Ha, zdaj pa v avto in v senco. Pozabi. Vroče je, pripeka. Na parkirišču pa mrtvilo. Nihče nikamor ne odpelje. Čakaš uro, dve, tri, štiri. Nato znoriš in se mimo steze odpelješ na drugo stran, na drugi hrib.
Za ekološko zavednimi navijači je ostalo smetišče. Lučka za bencin sveti. Kolona
;zmaaF»
se ne premce. Na^ p0 avtoceste. TamP vjdiš Bu' polžje. Kokon tenegane dimpešto v no •	nOcgo
več. Lepa gor ah d' ali dol. Samo se en^
gremo.	A*nK
A-
fotografi#^

Kjerkoli stojiš, vidiš samo izsek. Če hočeš vedeti kdo je prvi, moraš sedeti pred TV-zaslonom.
gemu stojita kot rjoveča bika. Vmeša se tretji. Udarci izostanejo. Schumacher pa vodi. Upornik stoji še naprej. Argument: to ni tribuna. Ima prav? Se ne da množici, ker je individualist ali ker je tako trmast? Brnijo mimo. Čakaš. Joj, Nemec se odpelje v boks. Dolgo ga ni. Predolgo. Kdo vodi?
Malo naprej imajo televizijo. Še dobro, tako vsaj vemo za rezultat. Naenkrat ni ga več. Niti Schumacherja niti Bergerja. Finci mahajo z zastavami. Nemci začnejo zvijati zastave.
Moški v letih, s solzami v očeh predčasno zapuščajo dirko. Sonce pa žge. Hrup uspava. Konec bo. Je? Ne še. Na glavnih tribunah vzklikajo. Villeneuve prvi, za njim Hill in nato Aleši.
Množica vdre čez ograjo. Zid je porušen. Prvič in verjetno zadnjič zijaš tako od


.. ___________________________________________________________________________________________________________________________________
V konglomeratu narodnosti je bilo največ navijač^^
Schutn^L
so uprti v Finko, natančneje v njen zarinkani popek in modrček z obrobo.
Ko ob pol desetih zaslišiš glasove iz boksov, je noro. Kot na koncertu. Eden reče čebele. Ne, ne. Bolj muhe. In ko se mimo pripelje Schuma- -cher, moški in ženske kričijo Schumi, Schumi... Tudi Slovenci navijajo zanj. Zato, ker je bil lani prvak?
Ga ženske ljubijo, ker je tak priden dečko, ki po TV poveličuje ideal družine itd. Kdo ve. In v tej množici te lahko prime kljubovalnost, da bi vzklikal Hill, Hill. Par krogov in spektakel je mimo. Pa
čakaš pa čakaš. Pridejo Porscheji, zdijo se kičasti in počasni. Ne moreš primerjati s formulo. Pa mine in spet čakaš. Čakaš, čakaš. Sonce pripeka. Vrti se ti in si zaspan. Nič ne pomaga, na potep je potrebno iti. Ob pečenih klobasah - kolone. Ob sladoledu - kolone. Ob WC-jih - kolone. Poiščeš senco. In si tiho. V bližini Slovenci. Čvekajo.
Ne veš, če bi tipu, ki komentira vsako žensko rit, ki gre mimo in še vse zasoli z vici, povedal, da tudi on ni ne vem kakšna trofeja, ali j>a ga pustil. Pa naj bo, trot. Se dobro, da jih ne razumejo vsi
Madboro—M^^
Maribor«
M; dhrop/
■LIH
Maribor«
Očitno je nekatere ob preboju ograje kar stisnilo ...
Maribora
Marlb ro
Trenutki zmagoslavja:
Kanadčan
■ < • - •■■■HiMliiM
Villeneuve prvi (williams-renault), Britanec Hill drugi (williams-renault) in Francoz Aleši

avgusta 1996
r
eportaža
Naselje vinskih kleti v Novem Tomažu	»
Car izginjajoče preteklosti

Kot da bi se čas med vinogradi Lendavskih >	. brez ijudi.
raeetku stoletja. Stare, s slamo krite vinske kle . onujajO več Ljudje so se že zdavnaj izselili v sosednje hiše, J uporablja, “febja. Stare hiše pa so namenjene le pogledu. ।	prazne,
1 'bče ne stopi vanje, da bi si v kleti nalil iz sodov v m . dajale so prazne. Pred leti, ko so bile hiše še bolj ohranj	,
*Mavnjih morda nekdo biva. Danes propadajoče zgradbe
’K v notranjost. Vrata so zaklenjena, ključi poza o je , ^are, s slamo krite vinske
v naselju Novi Tomaž/
Jtarnas v Lendavskih Gori-j Počasi propadajo. In prav »adanje jim daje neki
pili, jedli, se veselili in spočili po napornem delu v vinogradu. Preteklost se nam ponuja kot na dlani v vsej svoji lepoti in z opozorilom na neusmi-
J J
t f
, ^ben čar, občutek, da so u. preteklosti, da so v hišah živeli ljudje, ki so
Ijen čas, ki hitro uničuje vse, kar ni iz betona in železa.
V preteklosti so sr mnogi
ybethlehemsko zvezdo (8) ^avje je bogastvo lilije 0 Pob šUpa.na Andrej Gerenčer in Ken R. Smith podpisala pro-kongre rateniu mest Murske Sobote in Bethlehema, je član ame-hu ^°rvat fea V sy°jem nastopu posebej in prisrčno pozdravil tudi Li-ac>je tJ Se j' zabvali! za njen prispevek pri organizaciji podpisa li, Oh9 Vstala tr Za zbbžanje dveh držav- Lilijana je ob tej pozornosti gestier Se so'zna obrnila proti zbranim, ki so ji vneto z.aploska-?iivf,)(Pnia	zahvali smo lahko uvideli, da Lilijana
'VSe d° državnega in vladnega vrha, dajo poznajo mno-k . Stenja d^L111 gov°rijo o njej. V bethlehemskem komiteju za pripra-^iiid'J’ je rA!mest j® bila odgovorna za finančne posle ali odgovorna MpJ0’ saj je kj sama zase’ da »redi pejneze«. J oda njeno delo ni bilo r - a^klam * a *u<*' zaradi njenega imena in vpliva slovesnost ob ^in oo ° p°bratenju mest opravljena z državniškimi častmi.
S? Pa iTm J^šel iz Liub|ja’ ^^POko^’^3' LlliJana S^PavS?83 Ieta PaJ’e ?ivw01 žastOnn thlehemski žele-blj. .'Pod zan 1Ca vlade. Čeprav S Mej^enimi in čeprav “feni?a 'Ped ijn/ l5žave’ J'e še ve-%/^ija te^^'?'- Kot da sta J' ^ah^opa^0011051 pritem t%arVesela stvori J.ebila
ko bom na bolniški postelji. Lilijano Horvat je že naslednji dan njen osebni zdravnik popeljal v bolnišnico in spomnila sem se je ter ji zaželela, da bi bila tako kot v življenju tudi v bolezni močna, najmočnejša.
Sistem zdravstvenega varstva v Ameriki je gigant in nadvse občutljiva točka vladanja, saj še tako
stSie S(M k llNiv^ni ins Dji' 611 re'
vj|j skupa a'0 se H	fJ,p0sta-
bij sr Pod rni.
t9ia S koin tk^trj^Pe-
^nie,
Liiijana Horvat ima številna poznanstva, vse do vladnega vrha.
prizadevali, da bi naselje ohranili. Danes je žal pogosto premalo samo prizadevanje za ohranitev zgodovinske dediščine. Vse pogosteje je poudarjena finančna plat takih dejanj. Obnoviti celotno naselje, je prav gotovo velik zalogaj, zato bodo poskušali vsako leto obnoviti vsaj eno hišo. Vprašanje je, kako lastnike spodbuditi, da bi skrbeli za obnovljene hiše. V preteklosti tega niso
previdna napoved namere o reformi sistema zatrese ameriški svet in maje predsedniški vrh. Sistem zdravstvenega varstva v Ameriki deluje v nasprotju z visoko socialnimi zdravstvenimi sistemi v nekaterih
Reševalno vozilo pred drugim vhodom v bolnišnico, namenjenim za bolnike in nujne primere, ki jih v bolnišnico pripeljejo z reševalnim vozilom.
evropskjji državah in tudi pri nas po kapitalističnem načelu: koliko denarja, toliko storitev. In zdravstvene storitve so v Ameriki zelo drage, zato pri njih ni nič neobičajnega, če nekdo za zahtevno in dolgotrajno zdravljenje svojca proda stanovanjsko hišo in se vpiše med podnajemnike.
V bethlehemski splošni bolnici svetega Luke smo voditeljico skupine povprašali, zakaj je njihov zdravstveni sistem tako drag, in odgovorila je, da so v ceno storitve v bolnišnici všteti tudi stroški raziskovalnega dela, razvoja in nenehnega posodabljanja ter opremljanja z najsodobnejšo medicinsko tehniko. Bolnik, ki pride v to bolnišnico, mora za uporabo določene naprave plačati 70 dolaijev, 200 dolarjev za vsak dan oskrbe v njej ter nato še vse druge zdravstvene posege. Zavarovalnica za bolnika ali svojega zavarovanca plača le del stroškov, odvisno Seveda od tega, kako je bil posameznik zavarovan, preostanek pa si mora plačati vsakdo sam. V splošni bolnišnici svetega Luke dnevno pregledajo od 100 do 120 ljudi, manj kot polovica pa jih v
kovalci si bodo želeli ogledati stvari, ki so naše, ki ne dišijo po velikem svetu, ampak po naši preteklosti. Ponuditi jim bomo morali čim več zanimivosti, ki jih drugje ne bodo mogli videti.
V Prekmurju imamo sicer še nekaj s slamo kritih hiš, pogosto obkroženih z betonskimi zgradbami. Nekatere so v kar dobrem stanju, saj jih prizadevni lastniki nenehno obnavljajo. Tudi v turističnih naseljih so popularne »prekmurske hišice«, ki pa so prilagojene potrebam turistov, ki v
znali. Bo v prihodnje drugače? Marsikaj je odvisno tudi od razvoja turizma v občini. Obis-
bolnišnici tudi ostane. V Ameriki namreč ne poznajo zdravstvenih domov, kot jih imamo pri nas, arii-pak bolni prihajajo k svojemu zdravniku v zasebno ordinacijo, ta pa potem bolnika, če je to potrebno,
pospremi v bolnišnico, kjer sam ali zanj opravijo določene storitve ali
pa bolnika preda v oskrbo bolnišničnim zdravnikom.
Za bolnike v bolnišnici svetega Luke je zelo dobro poskrbljeno, ljudje iz naših medicinskih krogov pa bi lahko dodali, da celo malo preveč. Prav vsakega bolnika, ki ga pripeljejo v bolnišnico, takoj priključijo na monitor ter spremljajo njegove življenske funkcije, pa če je to zaradi narave bolezni potrebno ali ne. Po določenem posegu, ki ga opravijo v spodnjih ambulantnih prostorih, se potem bolnik vrača domov ali ga sprejmejo na bolnišnično zdravljenje. V enoposteljnih sobah imajo bolniki zelo visok bivanjski standard, sodobna oprema pa omogoča, da medicinska sestra, ki sedi v avli trakta, prek računalnika spremlja življenjske funkcije več bolnikov hkrati. V bolnišnici so triposteljne le sobe za intenzivno nego. Nam novo pa je tudi to, da v tamkajšnji bolnišnici ne poznajo” oddelkov kot pri nas, ampak imajo bolnike razporejene po traktu glede na to, kakšno nego in zdravljenje potrebujejo. Za bolnika, ki se od-
njih bivajo, in zato delujejo nekako plastično, kot slab ponaredek. Nekaj drugega pa je strnjeno naselje vinskih kleti, za današnji čas s funkcionalnega stališča gledano nekori-
loči za zdravljenje v bolnišnici svetega Luke, skrbi več medicinskega osebja, kot ga lahko imajo zaposlenega na eno posteljo naše bolnišnice. Sicer pa ima bolnišnica tudi izobraževalno funkcijo, saj se pri njih že več kot stoletje šolajo medicinske sestre. Tako kot povsod v šolskem sistemu v Ameriki, morajo tudi pri njih šblanje plačati.
Da bi izvedeli kaj več o tem, za katerimi boleznimi pri njih ljudje najpogosteje zbolevajo, je bilo premalo časa. Toda že srečanja z ljudmi tako na ulici ali javnih mestih so nam potrdila to, daje debelost v Ameriki nacionalni problem. Čezmerna debelost in z njo skoraj gotovo povezane druge bolezni niso
MAJDA HORVAT
Sodobno opremljena sprejemna ambulanta v bolnišnici sv. Luke za nujno prvo pomoč življenjsko ogroženemu bolniku.
stnih, zanimivih le za oko obiskovalca in zato nepotvorje-nih. Žal pa tudi prepuščenih propadanju.
Besedilo in fotografije: Jože Gabor
le problem srednje generacije ali starejših ljudi. Debeli so tudi najstniki in mladi. Odgovor je znan: način življenja, predvsem pa nezdravo prehranjevanje.
Za kosilo hitro pripravljena hrana iz kioskov, zalita s kokakolo ali drugimi sladkimi pijačami. Ameriška družina namreč zaradi deseturnega delavnika ali deljenega delovnega časa ne utegne kuhati kosila.
V opoldanskem premoru, namenjenem za kosilo, pa si toplega obroka v restavraciji večina tudi ne more privoščiti. Topla malica na delovnem mestu kot delavska pravica je za Ameriko še vedno neznanka.
vestnik, 15. avgustal^
14
port
Prva državna nogometna liga
AS Beltinci: Publikum 2 :1 (2 : 0)
Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1.500. Sodnik: Zirenstein (Portorož). Strelci: 1 : 0 Baranja (13), 2 : 0 Džafič (40), 2 : 1 Kambe-rovič (53).
AS Beltinci: Kuzma, Godina, Granov (Jeraj),. Neiman, Šabjan, Šarkezi, Baranja, Gajser, Džafič (Golob), Komar, Gutalj (Sirk). Rumeni kartoni: Godina, Gajser, Baranja, Granov.
Rudar : Mura 0 : 0
Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 800. Sodnik: Žunič (Kranj).
Mura: Černjavič, Kokol, Dvoršak, Ščulac, Breznik, Alihodžič, Bre-zič (Cirkvenčič), Stampfer, Škaper, Bakula, Belec. Rumeni karton: Stampfer.
Srečanje nogometnih sodnikov -—........... —
Sombotel pred Gradcem
1. SNL
Rezultati - 2. kolo
AS Beltinci: Publikum 2 : 1
Rudar: Mura 0 : 0
Olimpija : Korotan 0 : 1
Primorje : Koper 5 : 0
Maribor: 'Gorica 3 : 0
AS Beltinci 2 2 0 0	5:2 6
Maribor	2 110	3:0 4
Korotan	2 110	1:0 4
Rudar	2110	1:0 4
Primorje	2 10 1	6:2 3
Publikum 2 10 1	3:3 3
Olimpija 2 0 11	0:1 1
Mura	2 0 11	1:3 1
Koper	2 0 11	0:5 1
Gorica	2 0 0 2	0:4 0
Nogometni komentar
Nogometaši beltinskega Asa v vodstvu
in Soboto
državi. Srečanje nogometnih sodnikov pa ni samo tekmovalnega značaja, temveč omogoča tudi
Na igrišču v Bakovcih je bilo srečanje nogometnih sodnikov Sombotela iz Madžarske, Gradca iz Avstrije in Murske Sobote, ki ga je pripravilo soboško društvo nogometnih sodnikov. Vsa tri srečanja so se končala neodločeno: Murska Sobota : Gradec 2 : 2, Murska Sobota : Sombotel 2 : 2 in Sombotel: Gradec 3 : 3. Po streljanju enajstmetrovk so zmagah Madžari s 5 : 4 in tako postali zmagovalec turnirja. Vrtsni red: 1. Sombotel, 2. Gradec, 3. Murska Sobota. Srečanje so sr ogledali tudi Vili Pave, predsednik slovenske sodniške nogometne organizuacije, Marjan Uran, strokovni sodelavec nogometnih sodnikov pri slovenski sodniški organizaciji, in Vlado Škof, predsednik Območne nogometne zveze Murska Sobota, ter ga ugodno ocenili. Prvo tovrstno srečanje je
Pokal NZS (šestnajstina)
Nafta : Galeb 4 : 0
uspelo, odslej pa naj bi postalo . strokovno sodelovanje in izme-tradicionalno, vsako leto v drugi hjavo izkušenj. (FM)
Jubilej ....
Petdeset let NK Radgona
V Gornji Radgoni so proslavili 50-letnico nogometa, in sicer z delovno zmago. V športno- rekreacijskem centru na Tratah so predali namenu tribuno z 209 sedeži. Pri gradnji so veliko dela opravili prostovoljno. Po slavnostnem nagovoru predsednika kluba Bojana Erliha, ki je prikazal razvoj in uspehe kluba v preteklih petih desetletjih, so bila nogometna srečanja med Radgono in avstrijsko Radgono. Radgona je zmagala pri dečkih do 12 let s 4 : 2 in pri dečkih do 14 let s 7 : 0, medtem ko so bili pri članih boljši nogometaši avstrijske Radgone, ki so zmagali s 4 : 3. Srečanje mladincev Apač in Radgone se je končalo z zmago Apač s 5 : 1, tekmo med veterani Radgone pa so dobili beli z 9 : 6. Na slovesnosti so za dolgoletno
in uspešno sodelovanje med nogometnima kluboma Radgona in Avstrijska Radgona predsedniku z druge strani meje Walterju Hoitchu po-
delili plaketo.
Franc.Bobovec
Nogometaši Beltinec so v letošnjem tekmovanju v prvi državni nogometni ligi odlično štartali. V drugem kolu so doma premagali Publikum iz Celja, čeprav so nastopili oslabljeni brez Črnka in Tratnjeka, in drugič zapored zmagali. Beltinčani so tako kot na prvi tekmi v Murski Soboti presenetili z dobro igro tudi na srečanju s Publikumom, saj so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik in povedli z dvema goloma. V vodstvo so prišli že v šesti minuti, ko je večino dela opravil Gutalj, ki se je sprehodil med obrambo gostov in žogo podal prostemu Baranji, ki jo je natančno poslal v mrežo. Vodstvo je povečal junak srečanja na tekmi z Muro Džafič, ki je močno streljal, da je žoga oplazila Šporarja in se znašla za hrbtom vratarja gostov. Beltinčani so si ustvarili še nekaj idealnih priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili.^ 28. minuti se ni najbolje znašel Komar. V 30. minuti bi sodnik lahko dosodil enajstmetrovko, ko je bil v kazenskem prostoru podrt Komar. V 34. minuti je Turk izbil žogo izpred gola, ko je Šarkezi močno streljal. V 38. minuti Je močno streljal Džafič, vratar pa je žogo ukrotil. Celjani so imeli zrelo priložnost za gol v zadnji minuti pred odmorom, vendar se je močan strel Šporarja odbil od prečke. V drugem polčasu so gostje zaigrali napadalno in v 53. minuti je Kambero-
Pred povratno tekmo Mura : Lyngby (Danska)
Mura na pragu velikega uspeha?
Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 150. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelci: 1 : 0 Bedo (50), 2 : 0 Novak (75), 3 : 0 Bedo (86), 4 : 0 Nedelko (88). Nafta: Magdič, Hozjan (Varga), Gaševič, Novak, Baša, Bedo, Hranilovič, Nedelko, Gabor (Tratnjek), Bursač, Tompa.
Pertoci Bakovci: Železničar (MB) 1 : 2
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik: Šegula (Ptuj). Strelci: U0 Fras (13), 1 : 1 Krkeč (32), 1 : 2 Pipenbaher (35). Pertoci Bakovci: Šiftar, Berendijaš, Ošlaj, Kovačec, Buzeti, Kokaš, Gabor, Krančič (Žekš), Fras, Cipot, Erniša (Matuš).
Razpored tekem
1.	kolo - 24. 8. ’96 (17.00)
Pohorje: Dravinja Aluminij: Kungota Črenšovci: Bakovci Turnišče: Steklar Goričanka: Odranci Paloma: Brunšvik Unior: Kovinar
2.	kolo - 31.8. ’96 (16.30)
Dravinja: Kovinar Brunšvik: Unior Odranci: Paloma Steklar: Goričanka Bakovci: Turnišče Kungota: Črenšovci Pohorje: Aluminij
3.	kolo - 7. 9. ’96 (16.30)
Aluminij: Dravinja Črenšovci: Pohorje Turnišče: Kungota Goričanka: Bakovci Paloma: Steklar
Unior: Odranci
Kovinar: Brunšvik
4.	kolo - 14. 9. ’96 (16.30)
Dravinja: Brunšvik
Odranci: Kovinar Steklar: Unior
Bakovci: Paloma Kungota: Goričanka Pohorje: Turnišče Aluminij: Črenšovci 5. kolo-21. 9. ’96 (16.00) Črenšovci : Dravinja Turnišče: Aluminij Goričanka : Pohorje Paloma: Kungota Unior: Bakovci
Kovinar: Steklar
Brunšvik: Odranci
6.	kolo - 28. 9. ’96 (16.00)
Dravinja: Odranci Steklar: Brunšvik Bakovci: Kovinar Kungota: Unior Pohorje: Paloma Aluminij: Goričanka Črenšovci: Turnišče
7.	kolo - 5. 10. ’96 (15.00)
Turnišče : Dravinja
Goričanka: Črenšovci
Paloma: Aluminij
in. SNL 1996/97
Unior: Pohorje Kovinar: Kungota Brunšvik: Bakovci Odranci: Steklar 8. kolo - 12. 10. ’96 . Dravinja: Steklar
.Bakovci: Odranci Kungota: Brunšvik Pohorje: Kovinar Aluminij: Unior Črenšovci: Paloma Turnišče: Goričanka
9.	kolo - 19. 10. ’96 (15.00) Goričanka : Dravinja
Paloma^ Turnišče Unior: Črenšovci
Kovinar: Aluminij
Brunšvik: Pohorje
Odranci: Kungota Steklar: Bakovci 10. kolo - 26. 10. ’96 (14.00) Dravinja: Bakovci
Kungota: Steklar
Pohorje : Odranci Aluminij: Brunšvik Črenšovci: Kovinar
Turnišče : Unior Goričanka . Paloma 11. kolo-2. 11. ’96 (14.00) Paloma: Dravinja
Unior: Goričanka Kovinar: Turnišče Brunšvik: Črenšovci
Odranci: Aluminij Steklar: Pohorje
Bakovci: Kungota
12.	kolo - 9. 11. '96 (13.30)
Dravinja: Kungota
Pohorje: Bakovci Aluminij: Steklar
Črenšovci: Odranci Turnišče : Brunšvik Goričanka : Kovinar Paloma: Unior
13.	kolo - 16. 11.’96 (13.30)
Unior: Dravinja Kovinar: Paloma
Brunšvik: Goričanka
Odranci: Turnišče Steklar: Črenšovci
Bakovci: Aluminij Kungota: Pohorje
Nogometaši Mure iz Murske Sobote letos že tretjič zapored sodelujejo v tekmovanju za evropski pokal. Leta 1994 so prvič sodelovali v predkolu za pokal UEFE s švicarskim Aarauumom in obe srečanju izgubili z 0 : 1. Lani so sodelovali v predkolu za pokal pokalnih zmagovalcev in igrali z Žalgirisom iz Litve ter prvo srečanje v Vilniusu izgubili z 0 :2, drugo v Murski Soboti pa dobili z 2 : 1 (strelca Kokol in Alihodžič) in dosegli prvo mednarodno zmago. Obakrat pa so izpadli v prvem krogu. Zelo uspešno pa tekmujejo letos. V prvem krogu predkola za pokal UEFE so v Novem Sadu igrali s četrtou-vrščenim moštvom srbske lige Bečejem 0 : 0, v Murski Soboti pa slavili zmago z 2 : 0 (strelec obeh golov Škaper). V drugem krogu predkola so na Danskem igrali s četrtouvrščenim moštvom Lyngbyjem z rezultatom 0 : 0 in na treh tekmah še niso dobili zadetka. Tako imajo lepo priložnost, da v torek v povratni tekmi v Murski Soboti premagajo Lin-gby in se uvrstijo v redno kolo za
pokal UEFE, kar bi bil daleč največji uspeh pomurskega nogometa. To pa ne bo lahko, saj čaka po tem, kar smo lahko videli na prvi tekmi, Sobočane zahtevna naloga. Gre za uveljavljeno in izkušeno moštvo, ki prihaja iz dežele evropskih prvakov z dolgoletno tradicijo (Lyngbyje praznoval 75, Mura pa 73 let delo-
vič izkoristil lep predložek v kazenskem prostoru M znižal vodstvo. Čeprav so imeli Celjani v drugem polčasu ves čas pobudo, bi Beltinčani lahko sproti napadi dosegli še nekaj zadetkov, a so bili Prema 0 natančni. To zlasti velja za Komarja, Gutaljoin Goloba. V zadnji minuti igre je moral z igrišča za radi drugega rumenega kartona igralec Publikuma Cugmas. Nogometaši Mure so gostovali pri u darju v Velenju, ki je v prvem kolu presenetil z zma go v Novi Gorici, in iztržili točko. Tojepopor^ prvem kolu z Beltinci zelo pomembno, zlasti še, e je Mura nastopila oslabljena, brez Cifra, Baranj in Vučičeviča. Sobočani so tekmo začelipr^ obrambno in rezultat je bila sumljivo dosoJe>' enajstmetrovka v 12 minuti, ki pa je k sreči o bočanov Pavlovič ni izkoristil. Mura je nato vzp stavila ravnotežje in si v prvem polčasu us^ar! dve zreli priložnosti, ki pa ju Belec in Brezič^ izkoristila. V drugem polčasu so bili Sobočani o ši nasprotnik, večji del napadali, igrali povezami izvedli nekaj lepih akcij, vendar brez strelov-P vratom. Tudi v drugem polčasu Sobočani niso n: ristili dveh lepih priložnosti (Dvoršak, Belec)’ dtem ko je Hudarin Ščulčevo žogo izbil iz'8° črte. Z neodločenim izidom sta tako lahko bi i strani zadovoljni.	FeriMaU^
vanja). Gostje so tudi znani po tem, da igrajo bolje na gostovanjih kot doma. Vseeno pa je neodločen izid v predmestju K6-benhavna ugoden rezultat, ki daje ob dobri taktični in disciplinirani igri na domačem igrišču ter ob podpori gledalcev upanje na skupni uspeh in uvrstitev v redni krog za pokal UEFE. V tem času so si Sobočani že tudi nabrali nekaj potrebnih izkušenj, kar je tudi zelo pomembno. Na gostovanju na Danskem pa smo
tli
-K.-

Ena od akcij v Lyngbyju, kjer je najvišje skočil Bakula in odstranil nevarnost pred Černjavičevimi vrati.
Razpored tekem L MNL Lendava 1996/97
1. kolo-25. 8. ’96 Mostje : Polana Dobrovnik: Čentiba
. Opel Horser: Nedelica Renkovci: Panonija Bistrica: Kobilje Hotiza: Olimpija 2. kolo -1.9. ’96 Polana: Olimpija Kobilje: Hotiza Panonija: Bistrica Nedelica: Renkovci Čentiba: Opel Horser Mostje: Dobrovnik 3. kolo - 8. 9. ’96 Dobrovnik: Polana Opel Horser: Mostje Renkovci: Čentiba Bistrica: Nedelica Hotiza: Panonija Olimpija: Kobilje 4. kolo - 15.9. '96 Polana: Kobilje Panonija: Olimpija Nedelica: Hotiza Čentiba: Bistrica Mostje: Renkovci Dobrovnik: Opel Horser 5. kolo - 22. 9. ’96 Opel Horser: Polana Renkovci: Dobrovnik Bistrica: Mostje Hotiza: Čentiba Olimpija: Nedelica Kobilje : Panonija 6. kolo - 29. 9. ’96 Polana: Panonija Nedelica: Kobilje Čentiba: Olimpija
Mostje: Hotiza ' Dobrovnik: Bistrica Opel Horser: Renkovci 7. kolo - 6. 10. ’96 Renkovci: Polana Bistrica: Opel Horser Hotiza: Dobrovnik Olimpija: Mostje Kobilje: Čentiba Panonija: Nedelica 8. kolo - 13. 10. ’96 Polana: Nedelica Čentiba: Panonija Mostje: Kobilje Dobrovnik: Olimpija Opel Horser: Hotiza Renkovci: Bistrica 9. kolo-20. 10. '96 Bistrica: Polana Hotiza : Renkovci Olimpija: Opel Horser Kobilje: Dobrovnik Panonija: Mostje Nedelica: Čentiba 10. kolo - 27. 10. ’96 Polana: Čentiba Mostje: Nedelica Dobrovnik: Panonija Opel Horser: Kobilje Renkovci: Olimpija Bistrica: Hotiza
11. kolo-4. 11.’96 Hotiza: Polana Olimpija: Bistrica Kobilje. Renkovci Panonija: Opel Horser Nedelica: Dobrovnik Čentiba: Mostje
.Kotalkanje - Športno društvo Dokonča iz Lendave organizira 22. septembra tekmovanje v hitrostnem kotalkanju Alpe - Adrija z mednarodno udeležbo. V ta namen so sklicali tiskovno konferenco, ki bo 22. avgusta v hotelu Lipa v Lendavi.
Rekreacija - Športno in rekreacijsko društvo Dolnji Slaveči je organiziralo 2. mednarodni pohod po Dolnjih Slavečih. Sodelovalo je okrog 400 pohodnikov, največ iz Avstrije. Najmlajši udeleženec je bil 6-letni Matej Knap iz Dolnjih Slaveč, najstarejša udeleženka pa 81-letna Alojzija Teni iz Furstenfelda iz Avstrije. Pot, ki so jo prehodili, je bila dolga 11 km.
Nogomet - V Črenšovcih je bil od 5. do 11. avgusta seminar za nogometne trenerje B, ki bodo lahko vodili tekme od tretje državne liga navzdol. Tečaja seje udeležilo 27 nogometnih trenerjev iz severovzhodne Slovenije. Na seminarju so predavali znani nogometni strokovnjaki. (F. B.)
Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je Nafta s Kotoribo dosegla neodločen izid 2 : 2. Strelca za Nafto sta bila Bedo in Tompa. (F. H.)
lahko spoznali tudi« ga merila obnašanja ,stik vOd nogometu. Prvi' manjšo za štev obeh klubo teknlo v sko je bil tik pr bskih prostorih. kJ redsedni krajšem	dJtrener J je
kluba glavno hes	tssOn,M
gbyja Benny Len"a z ogle govoril o sV0J1ha derbija1?^ tekme prekmurskeg bivanja Muro in
Murski Sobot'- ^stves' na namreč v nov P |jtudi štartali, slabo P & nasp^° g strani ogledal • tjnci *. 4, doma izgoh^Ldvjem2'eo tako da ni bilo P ysekako njihovi kakovo sob šobili gostitelji n s0 bil'Jdi nov presenečenj pnčaniosvojizm veo niso imeli prav pOvr^f. veniji. saj so Sobotl Le), srečanjem v Murski...
virali hotel v P^vil0 nato pa so sl kijOjeOPr 5e tvi naže pre^JvM'’-vodstvo M^LpresP1111^^ odločili, da bodo PNaStad'° ravskihTo^^ Lyngbyja, k' SP vstopi^ J eg« dalcev (prodanih z.H nltle k-842), nismo ora og^J policista ah	le-en
rog igrišča je k0 brez > Fotografi so s.® prehaJa11 L if 'k P°
rišču. Kaj Jg žlezne ogr Jubip» rišč so visoke Z dafJ)) D vilni policis1 nešP°jalcev kljub temu zaraderjh ^d obnašanja n denarn’ (0ti:
Zato ne bo od ge na # stim gledale^- paj se pok«1 radi spozab J - j z jefli. na P°vra^^^ UEFE med Mu 20 avg" ‘ rtnO ki bo v torek. 2u Mufe, P^o 17.00 na stad'°' čejem. kot na tekmi z:	sodnik'
bodo vodih grsk	naSs
s0dnJk°om Zachariadisom	kouni$
bo Kostakis K	ob ^fSki
Cipra. Pred,„ niana bodo v hote' °s^\ Soboti ’zzre^anju za J nalavtekmova aVZoC) P. badc
Lyngby SMed drhgin,bna< pravljajo. Med	da na gflS
di!i ograjo od v sr^^ do bifeja
na kopahsk' stv odaJ° b proslaviti-



^K 15. avgusta 1996
► port
Konjske dirke v Ljutomeru Na derbiju zmagala Lenta, Rosso B drugi ,\a hipodromu v Ljutomeru so bile v nedeljo teli v dirke’k's''e °8'edalo okrog 4.000 ljubili kasaškega športa. Med osmimi dirkami je bil r, ?Predju zanimanja 6. slovenski kasaški derbi.
Eenta (Lovrenčič, MB), 1:20.6, pred Z n7Crnkovič’ Ljutomer), 1:20,5, Anto B (Vi-
E22A L’Espritom (Pavšič, Bled), Dori t’k Oso (Žnidarič, Stara nova vas), 1:24,0. radi -v (Marko Slavič ml. Ključarovci), ki za-tal in°Skodbe eno 'et0 n’ nastopal, je odlično štar-odstoi?? ^s°č metrih vodil, nato pa je omagal in uo drugih dirkah velja omeniti zmage De-u m, $ (M. Slavič ml.) med dveletniki na 1600 m k Quena (Heric) v tretji dirki na 1700 "OO m’i.'" Proudyja (T. Slavič) v šesti dirki na Vej, iv , V' Drugi je bil v tretji dirki Eskimo Zorkm - TretJa sta bila Lilly Lobell (D. Četni V Ci,etrti dirki in Amita (s-Jureš' v peti dirki' Doris f? blll: Lavinica (Antolin) med dveletniki, (Herici • S'av'č ml.) v drugi dirki in Lavishy Mark« L05®' dirki. Med letošnjimi derbisti so bili: zniagain av'č mlajši, Ključarovci - Leta 1988 je note a'ag°slovanskem kasaškem derbiju z Due-subotici, leta 1995 pa je bil prvi z Albatro-A"etika —	___________________ —
som na slovenskem kasaškem derbiju v Šentjerneju. Na letošnjem slovenskem kasaškem derbiju v Ljutomeru ni imel sreče, saj Dori Lobell po poškodbi očitno ni povsem okreval in je odstopil.
Vlado Žnidarič, Stara Nova vas - Leta 1991 je prvič sodeloval na slovenskem kasaškem derbiju v Gornji Radgoni in z Legulasom zasedel sedmo mesto. Na letošnjem slovenskem kasaškem derbiju v Ljutomeru je z Larioso zasedel peto mesto in tako izpolnil svoja pričakovanja.
Milan Seršen, Veržej - Leta 1992 je na slovenskem kasaškem derbiju v Ljubljani s Feno zasedel drugo mesto. Na letošnjem slovenskem derbiju v Ljutomeru je nastopil s Fendo, vendar se mu ni izpolnila želja, da bi se uvrstil med prvih pet kasačev.
Feri Maučec
Feri
Maučec
medalj tekmovalkam Pomurje
žavn^eken^u 3e b''0 člansko dr-™ 0 ^Lko prvenstvo. Sodelo-tekmovalcev iz
soh r V in društev. Med njimi VotJ^d' članice in člani AK °svoi?e iz Murske Sobote in
1 Pet meda'j- V teku na VinJ1'6 Presenetila Marija Šte-'6,1?’z osebnim rekordom W?Sed'a drugo mesto in po-Drugi mesti in
i medalji sta osvojili še v teku na 1.500 m nikv^^Ogin Mateja Draž-^čevtUkr081e’ 12’65 m’Šte' Ngstei? 'n Praznikova sta po-Mliirn'b dosegli še bronasti .^auečeva v teku na ''3,57), Dražnikova pa
v metu diska (37,26 m). Uspešna je bila tudi Mojca Meglič, kije v teku na 1.500 m zasedla nehvaležno četrto mesto, v teku na 800 m pa je bila peta. Pri članih je v teku na 100 m Damjan Špur zasedel deseto (11,19), Cveto Cvetko štirinajsto in Tomaž Horvat dvanajsto mesto. V teku na 200 m je Cvetko z osebnim rekordom 23,02 zasedel deseto, Horvat pa dvanajsto mesto. V teku na 5.000 m je bil Aleš Žalig dvanajsti.
V Črni na Koroškem je bil 16. tradicionalni tek Kralja Matjaža. Med okrog 200 tekači so sodelovali tudi številni člani TS Radenske. V mlajših kategorijah so se izkazali Nuša Trstenjak, Melita Vamberger in Daniel Perme. V
Seiemski tek
v športna prireditev Mutomeni
na Glav- Za šp°rl Ljutomer pripravila llrostn„ tek ln tekmovanje %Se> rolanju.Sejem-s.e^ udeležilo 67 K ‘v 13 ki so tekmo-so k-,e80riial1- Najštevi-^niTSRaden-D^tnetn uv°raj polovica- V cJe s°delovkl?OVanju rolarjev ^'nte^aioZStekmoval-tJ^Osti je Posebne po-drž 1 deležen Robert rolanaVni prvak v hitro’ teka vmag°ValC‘ Se' h, 8oriiat,. d v Posameznih eif^k°vičrcCicibani: Emil K'^»ke- * P' Kamenščak); i>ka) A?!!a P^ma (TS (Sp v’ Cck': Mitja Vun-st ^koo^^dak); deklice: v g .c Pomurje);
Jan Karba (Ceza-
njevci); st. deklice: Karmen Rauter (TS Radenska): mladinci: Bojan Bratkovič (AK Lenart); člani do 30 let: Geza Grabar (TS Radenska), članice do 35 let: Renata Štefanec (Ljutomer); člani do 40 let: Slavko Kumek (TS Radenci); veterani nad 40 let: Branko Perme (TS Radenska) in veteranke nad 35 let: Jožica Šiftar (TS Radenska). V hitrostnem ro-lanju je prvi prišel na cilj Robert Ferčak, ki je tekmoval zunaj konkurence. Zmagala je Tanja Koren (Lendava) pred Mano Kolarič (Murska Sobota) in Primožem Kristlom (Ljutomer). Prvo tovrstno tekmovanje so ljutomerski športni delavci odlično organizirali, odslej pa naj bi postalo tradicionalno.
Feri Maučec, fotografija: Nataša Juhnov
teku na 10 km je Slavko Kumek med veterani zasedel drugo, Branko Perme tretje, Zdravko Mauko pa peto mesto. Pri članih je bil Branko Švajger sedmi, Damjan Robar pa dvanajsti. V teku družin na 7 km je družina Šmidhofer zasedla drugo mesto. V osrednjem teku - polmaratonu - je Geza Grabar v svoji starostni skupini zasedel prvo, v absolutni kategoriji pa drugo mesto. Dr. Alojz Horvat iz Beltinec je bil osmi. Pri st. veteranih je Karli Vrbnjak zasedel četrto mesto. Med ženskami je zasedla Jožica Šiftar v polmaratonu med veterankami prvo, v absolutni kategoriji pa drugo mesto. Sonja Roman je s slovensko atletsko reprezentanco odpotovala na mladinsko svetovno prvenstvo v Sid-ney v Avstralijo. Tekla bo na 800 in 1.500 metrov. Geza Grabar
Mali nogomet “—
SRP
v Ljutomeru
V Ljutomeru je bil 15. turnir v malem nogometu za slovenski revialni pokal, ki ga je organiziral Meteorplast iz Ljutomera. Med sedmimi ekipami so se v finale uvrstili Bakara Idila iz Maribora ter Križevci in Meteorplast iz Ljutomera.
Rezultati: Meteorplast: Križevci 2 : 0, Bakara : Križevci 3 : 2 in Bakara : Meteorplast 1:1. Po streljanju kazenskih strelov je zmagala Bakara pred Meteorpla-stom in Križevci. Ekipi Pola iz Murske Sobote in Radenske Teh-nosima sta izpadli v predtekmovanju. Najboljši igralec turnirja je bil Kristjan Stojko (Meteorplast). (NŠ)
^Ort od tu in tam
’ he"Tt, v
krogu P0- odigral prijateljski tekr
L Milovan KrOgU P°' SjL ndava s3?Ja na območju ’bJZ'di:	1 doseženi na-
hilj^Sni/aVT^ni 1 : 3' 'On. 2 ■ L Žitkovci:
■ GrPbba : Mostje 0 :
Sir ■ 1 K, ' L' Dobrovnik OjS boi^Opel Horser ° L5'M. m.
%>vVodBheltipcihJe bil ekipni dvo b°'k' na mivki.
N.k3 LuiJ1Cami 'e zmaga-d.%iJevfinaiuZaJGobec’ Ke'
Sa-Sa /t2 : 1 premaSa' J^io^dtska 8^k°Pov^ek’ Bač' S><t ObnOta Za tretje
^dtska s”/ č,an druge b°b°ta Cven je
odigral prijateljski tekmi z Juro-vcem iz Medžimurja in Bistrico.
Prvo srečanje se je končalo neodločeno 2 : 2, na drugem pa je zmagal Cven z 2 :L (NŠ)
Kajakaštvo ———-Simon Kuzmič državni prvak
V Kopru je bilo državno prvenstvo kajakašev na mirnah vodah na 500 in 1000 metrov. Sodeloval je tudi član ŠD Scott iz Veržeja Simon Kuzmič in dosegel lep uspeh. Zmagal je v obeh disciplinah in postal državni prvak. Kuzmič se bo konec tedna udeležil svetovnega prvenstva v maratonu v Vaxholmu na Švedskem.
Med junaki
kegljaškega športa
Dvajsetletnica kegljavke Marike Kardinar
V začetku leta 1995 je svetovna prvakinja in rekorderka Marika Kardinar iz Dobrovnika v Lendavi proslavila pomemben jubilej - 20-letnico aktivnega kegljanja. Ob tej priložnosti so se na kegljišču Nafte predstavile sotekmovalke KK Čarde iz Murske Sobote, Branika in Konstruktorja iz Maribora ter Ema iz Celja: Zinka Veber, Zinka Horvat, Cilka Novak, Alenka Bezjak, Marica Varga, Tanja Gobec, Metka Lesjak in Marta Zupanc, svetovni prvaki Miro Steržaj, Hary Steržaj, Albin Juvančič in Franc Kirbiš ter svetovne prvakinje Ljuba Tkalčič, Biserka Perman in Sonja Mikac. Svojevrsten dogodek je bila predstavitev slavljenke Marike Kardinar, saj so se ob prvem lučaju na avtomatskem kegljišču namesto kegljev spustile njene kolajne. Bilo jih je devet s svetovnih prvenstev (6 zlatih, 2 srebrni in I bronasta). Velik odmev je imel na slovesnosti tudi telegram s čestitko Mariki Kardinar, ki gaje poslal predsednik države Milan Kučan. Ob velikem jubileju pa so spregovorili tudi predsednik KK Nafta Ivan Kramberger, tajnik Športne zveze Lendava Bojan Hojnik, župan lendavske občine Jože Ko-con in predsednik Kegljaške zveze Slovenije Avgust Likovnik. Ob tej priložnosti so Mariko Kardinar tudi razglasili za najboljšo kegljavko Slovenije za leto 1994. Marika Kardinar je imela ob jubileju 92 nastopov za državno reprezentanco, trikrat je bila svetovna prvakinja med posameznicami, dvakratna svetovna klubska prvakinja in dvakratna svetovna rekorderka.
podrl 1001, v Litiji 949, na Jesenicah 925 in v Kranju 872, kar je skupaj 3747 kegljev in prvič postal državni prvak med posamezniki. S tem šta se Kardi-narjeva in Steržaj uvrstila na svetovni pokal. Hary Steržaj je skupaj s klubskim kolegom Francem Kirbišem osvojil tudi naslov državnega prvaka v dvo-jicah s 3656 podrtimi keglji (Steržaj 1865, Kirbiš 1791). Marika Kardinar pa je skupaj s klubsko kolegico Ljubo Tkalčič v tekmovanju dvojic zasedla tretje mesto s 1698 podrtimi keglji (Kardinaijeva 856, Tkalčiče-va 842).
ekipi Radenske je bil Kovačič, kije dosegel povprečje 876,99 podrtih kegljev in zasedel tretje mesto pred Mirom Steržaj s povprečjem 874,63, ki je bil peti. Kegljavke Nafte so leta 1995 tekmovale v medregijski kegljaški ligi vzhod in med sedmimi ekipami zasedle šesto mesto z 9 točkami. Najuspešnejša tekmovalka v ekipi Nafte je bila
Miro in Hary Steržaj - junaka kegljaškega športa, dolgoletna državna reprezentanta ter dobitnika številnih odličij na državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanjih.
Marika Kardinar in Haiy Steržaj državna prvaka
V letu 1995 sta najboljša pomurska kegljavca in državna reprezentanta Marika Kardinar iz Dobrovnika in Hary Steržaj iz Ljutomera postala državna prvaka med posamezniki. Kardinarjeva je na Jesenicah podrla 443 in 445, v Slovenj Gradcu pa 454 in 439, kar je skupaj 1781 kegljev ter tako drugič zapored postala državna prvakinja. Hary Steržaj je v Medvodah
Kardinarjeva in Steržaj najboljša v ligi
Pomurska kegljavca Marika Kardinar iz Dobrovnika in Ha-ry Steržaj iz Ljutomera sta bila najzasluženješa, da je ženska ekipa Miroteksa iz Celja v letu 1995 postala prvak v prvi državni ligi s 34 točkami in enim samim porazom, moška ekipa Konstruktorja iz Maribora pa je zasedla drugo mesto z 31 točkami za kranjskim Triglavom 34 točk. Bila sta namreč najboljša tekmovalca v prvi državni ligi. Kardinarjeva je dosegla povprečje 444,30 ali za 11,62 več od drugouvrščene Urbančeve. Steržaj pa je dosegel povprečje 933,04 podrtih kegljev ali za 13,87 več od drugouvrščenega Urbanca. Kegljavci Radenske so v tekmovanju druge državne kegljaške lige leta 1995 zasedli sedmo mesto z 18 točkami med desetimi ekipami. Zelo uspešno so tekmovali na domačem kegljišču, saj so osvojili 14 točk, slabše pa v gosteh, kjer so dosegli le 4 točke. Najuspešnejši v
Marica Varga, ki je s povprečjem 388,40 zasedla sedmo mesto pred Ščapovo 371,13 in Ut-ruševo 363,79 podrtih kegljev.
Srebrna medalja Marike Kardinar na SP
V Balnskem na Češkem je bilo kegljaško tekmovanje državnih prvakov in prvakinj za svetovni pokal. Lep uspeh je dosegla slovenska državna prvakinja Marika Kardinar, saj je zasedla drugo mesto in srebrno medaljo. Državni prvak Hary Steržaj zaradi poškodbe ni nastopil. Kardinarjeva in Steržaj pa sta bila tudi najzaslužnejša, da je ženska ekipa Miroteksa iz Celja postala svetovni ekipni prvak, ekipa Konstruktorja iz Maribora pa je zasedla tretje mesto. V letu 1995 so Mariko Kardinar razglasili za najboljšo športnico Pomurja in Občine Lendava. Haryja Steržaja pa za tretjega športnika Pomurja in športnika Občine Ljutomer.
(nadaljevanje)
Teniški turnir Opel satellite ’96
Sobočani so se zopet izkazali
Sklenjen je bil zadnji od štirih moških satelitskih turnirjev v Sloveniji, ki ga je organiziral Teniški klub Murska Sobota. Prvi trije so bili v Portorožu, Ljubljani in Kranju. To je bil že peti mednarodni teniški turnir v Murski Soboti, od tega dva ženska in trije moški, s tem da sta bila zadnja dva masterska. Na turnirju je sodelovalo 24 najboljših tekmovalcev iz prvih treh turnirjev, med katerimi je bilo kar sedem slovenskih tekmovalcev, kar je največ doslej. Prepričljivo je zmagal Argentinec Gomez - Diaz. Najboljši slovenski tekmovalec je bil Krušič, ki je v polfinalu namučil zmagovalca Gomeza - Diaza, s katerim je dobil tudi prvi niz. Dobro sta igrala tudi Tkalec in Urh. V dvojicah sta zmagala Čermak in Hanak iz Češke. Prizadevni soboški teniški delavci so zopet odlično organizirali tekmovanje, za kar so prejeli številna priznanja udeležencev turnirja. Končni rezultati: 1. Gomez - Diaz (Argentina) 49 točk, 2. Chrz (Češka) 30, 3. Orešič (Hrvaška) 20, 4. Krušič (Slovenija) 19, 5. Urh (Slovenija) 13 točk.
Matjaž Pogačar - vodja tekmovanja: »Od vseh štirih turnirjev je bil najbolje organiziran turnir v Murski Soboti. Soboški športni delavci na čelu s predsednikom Darkom Pejnovičem in direktorjem turnirja Dušanom Lanščakom so največ naredili pri izvedbi projekta, tako da med tekmovanjem ni bilo večjih težav, organizatorji pa so se tudi izkazali kot izredni gostitelji. Zato niti ni čudno, da na turnirje v Mursko Soboto sodniki najraje prihajajo. Zadovoljni smo tudi z udeležbo in uvrstitvami sloven-
skih tekmovalcev, tako da je bil dosežen smisel satelitskih turnirjev. Najuspešnejša sta bila Krušič, ki je zasedel četrto mesto in ga je za boljšo uvrstitev izločil zmagovalec, in Tkalec, ki je dobil prve točke. Razočaral pa je Iztok Božič.«
Gomez - Diaz (Argentina) - zmagovalec turnirja: »Presenečen sem nad dobro organizacijo turnirja in gostoljubnostjo Sobočanov. To tembolj, ker sem zasedel prvo mesto. Na turnir v Slovenijo sem prišel z željo, da zasedem eno od prvih treh mest. Zmagal sem na treh turnirjih in prvo mesto zasedel s prednostjo 19 točk. Torej se mi je želja izpolnila, Murska Sobota pa mi bo ostala v lepem spominu. Če bo priložnost, se bom še rad vrnil v Mursko Soboto. S turnirjem pa so bili zadovoljni tudi
drugi igralci«. Tako je nasmejan razmišljal Argentinec po končanem turnirju v Murski Soboti, ki je na rang lestvici na 300. mestu.
Dušan Lanščak - direktor turnirja v Murski Soboti: »Mislim, daje letošnji drugi moški masterski teniški turnir v Murski Soboti lepo uspel. To je bil že peti po vrsti, ki gaje organiziral naš klub. Pohvale za dobro organizacijo smo dobili z vseh strani, tako od igralcev kot osebja. Povedali so, da so se na turnirju v Murski Soboti najbolje počutili. Zadovoljni smo tudi mi, saj med tekmovanjem ni bilo nobenih problemov. Tokrat nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Za letošnji turnir je tudi značilna velika udeležba slovenskih tekmovalcev, zlasti pa smo veseli, da je vedno večje zanimanje za tenis med gledalci«.	Feri Maučec
16
zvezde vam kažejo
OVEN
Ona: Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj ti bo vsega dovolj. Toda nikar se ne prenagli, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kakšno ukano ... On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral, vendar boš z rezultati vseeno le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo.
BIK
Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, se boš vendarle morala prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo videti precej lahkomiselno, vendar prvi pogled
presneto vara.
On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal. Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetnega položaja.
DVOJČKA
Ona: Če boš poskušala na vsak način ugoditi prijateljičini želji, se bo vse skupaj končalo karseda slabo. Vedno znova se spuščaš v stvari, ki se te sploh ne tičejo in kjer lahko ustvariš le še večjo zmedo,
kot je že.
On: Nikar se ne zanašaj na govorice, ki krožijo okoli tebe, ampak poglej raje vase in kaj hitro boš videl pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, daje človek sam sebi najboljši prijatelj.
RAK
Ona: Tvoje sprenevedanje ti ne bo prav nič koristilo, ampak se ti lahko še zelo maščuje. Obiskal te bo star znanec in ti predlagal sodelovanje z ob-ojestansko koristijo. Potrudi se in ne bo ti žal. On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile pa
tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomislil tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno zasuče.
LEV
Ona: Imela boš velike težave, ki bodo le posledica tvoje neutemeljene ljubosumnosti. Raje malo bolj zaupaj svojemu partnerju, saj ti je še vedno zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne izgubiš.
On: Zaradi svoje nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Predvsem pa bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za hip prepozno.
e zgodi se vsak dan
Hoja po žerjavici
žerjavicina
Beloruski par na posnetku seje udeležil hoje p . tradicionalnem festivalu v Minsku. Kot zatrjujejo Be o se tak0 vračajo k predkrščanskim obredom, simbolično pa človek očistil svojih grehov.
Tou, ka je olimpijade rejsan konec, sta P dotnov, našiva dva srebrniva, gda sta prnesla medalj® s0 pa so ji pričakali naši navijači kak se šika.
pa bili tak pričakani Murini fuzbaleri v ^vrop / na Danskon prišlo gledat, kak znajo jezero liljdi. Skoro telko se ji saksi po soboškoj tržnici, ge je tekmovalni na prlšo, ka ešče malo pa do bitja Prjl 'ela;
ji je skoro skouz daleč konci čakau,
de či
pa tak kakši
zaspejvau:
' -io Bela/ kak v Čečeniji. Gledan J od' kec prijde, Pa
sodnik
tak
Olimpijada
je minila,
z njo tudi tekmovalni duh, Športna sla nas je pustila, otepamo se starih muh.
Fotelje športne zapustili, spet premaknili sebe smo; v normalnih gibih se razvili/ da z mesta spravimo telo.
A duh prestiža je veselo, med nami močno še ostal, na tržnici se je začelo,
v Soboti,
kot športni val.
Stojnice ob cesti, v vrsti so stale mnogo let do zdaj/-naenkrat pa kot dolgi prsti/ se v cesto vlečejo kot zmaj.
Ko tekmovanje bo končano, bo’ prodajalec spredaj stal in kupcu kupljeno banano, v ozadje "štanta" bo prodal-
Džouž1
nase.
On: Prišel si tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Bila bi resnična škoda, če bi ti sedaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se raje posveti enemu partnerju, toda temu pošteno.
Nebotičnik V Kuala Lumpurju je najvišji v Aziji, s svojimi 421 metri višine pa tretji najvišji na svetu. V kratkem ga bodo odprli za javnost, v njem pa so amfiteater in muslimanska molilnica ter restavracije s hitro pripravljeno hrano.
DEVICA
Ona: Vse se lahko obrne še na veliko bolje, kot so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki ti bo v prihodnosti še mnogo pomenila.
On: Z veseljem se boš zagnal v nove poslovne podvige in uspelo ti bo! Toda srečo je potrebno tudi deliti, ne pa le pobirati sladkih sadov. In nikar ne spreglej navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal ...
TEHTNICA
Ona: V začetku prihodnjega tedna se ti obeta prijeten pogovor, izvedela pa boš precej več kot običajne čenče. Partner se bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila
ŠKORPIJON
Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil. a te je na koncu pustil na cedilu. Morala se boš odločiti ali mu boš kljub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Nenadna novica ti bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa ti bo nakopala še cel kup težav. Potrebno se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega, drugače ti bo še trda predla.
STRELEC
Ona: Presenečena boš, ko boš ugotovila, da se z nekim sodelavcem popolnoma ujemaš v nekaterih pogledih na življenje, predvsem v ljubezni. Izkoristi priložnost, ki se ti ponuja, saj imaš zelo lepe možnosti za uspeh.
On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v trajnejšo zvezo. Dobro pa bi bilo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe.
KOZOROG
Ona: Poigrala se boš s prijateljem, pri tem pa boš enostavno pozabila, da ga boš s tem tudi prizadela. Poskusi svojo odvečno energijo porabiti za kaj bolj ustvarjalnega. Nekdo te bo neprijetno presenetil. On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost vse bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev.
VODNAR
Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tistega, za kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znanec z novimi
težavami.
On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu.
RIBI
Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v ljubezenskem življenju. Obeta se ti teden, poln neobičajnih, toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse skupaj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda pomembno je uživati.
On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš sicer kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa tudi tvoja trenutna romanca ni tako skrita, kot si prizadevaš ...
Delavec čisti velike kamnite bloke ob 4500 let stari piramidi, v ozadju pa je videti »ukrivljeno« piramido.
Egipčani bodo kmalu želi sadove svojih najbogatejših »piramidnih polj«, kijih bodo,po 40 letih odprli za javnost.
Nelly Viennot, 34-ietna tajnica iz Poitiersa, sije nedvomno zagotovila ugledno mesto v francoski nogometni zgodovini. Kot prvo žensko so jo namreč imenovali za stransko sodnico na tekmi francoske prve nogometne lige med ekipama Pariš Saint - Gern-maina in FC Martiguesa. Nor-mandijko, mater 20 mesečne hčerke, je oče, sicer znan nogometaš v regionalnem prvenstvu, že v njeni mladosti »okužil« z nogometom.
Težave s kaiiielain'
poljsko glavno^bskih f, iz Združenih at vajset ur P , tov, nato pa ka je N10 živele na dezju,s vorno vozilo- preina ,e|j želeli odpeljat^ P Preden jih h^ž^ obiskovalci S le se vrtov, pa bodo mesečno karanten
POZABIL AlA
/<4?, M? To Z C ZA oue Kišn P/VA.
to™
/


avgusta 1996
i Pleskanje sten I Obnova prostora najpogo-l steie pomeni nov oplesk na 1 stenah. Za to opravilo boste j Potrebovali barvo, primerno 1 Me in še kak nasvet.
| Barvo nanašamo s čopi-I šem ali valjčkom. Čopiči im-j naravne in umetne šče-1 tine.
j & redko tekoče barve in 1 13 'šrunduliranje« so pri-1 ®ernejše umetne ščetine, j ter zaradi svoje posebne
°Wkezadržujejo barvo. Na-I ščetine pa sp bolj me-1 “'n odpornejše. Tudi va-I za barvanje so izdelani I ^ličnih materialov. Valj-I c 11 daljšimi dlakami lahko
zajamejo več barve, zato bomo manj pogosto sestopali z lestve, vendar so zaradi tega težji. Enako velja za širino valja. Visoke stene ali strop lahko pleskamo tudi brez lestve, če uporabimo podaljšek ročaja, vendar je takšno delo nekoliko
vsakogar nekaj
bolj naporno. Površine za grelnimi telesi bomo brez težav opleskali s tankimi valjčki z dolgim ročajem.
Pred barvanjem moramo prekriti vse razpoke ali luknjice v steni. Za to uporabljamo najrazličnejša polnila, ki se hitro
sušijo, večje razpoke pa prekrijemo s posebnimi ovoji iz u-me'tne mase. Madeže, ki so posledica vlage ali maščob, posebej obdelamo z izolacijskim premazom.
S širokimi valjčki za barvanje je nemogoče priti v kote. Prav tako pa ne bomo mogli ople-skati stikov za okni ali vrati. Za ta dela je treba uporabiti upognjeni ploščati čopič, s katerim opleskamo obe strani v kotu.
Robove vrat in oken zaščitimo s krep lepilnim trakom. Stekla na oknih prekrijemo s plastično folijo in se tako izognemo barvnim madežem.
Na posnetku so različna orodja za pleskanje.
Kuhajte z nami
Česa si želi srce? kijema,Organ v človeškem z mnogi-?Val° Proston^J njCm prepoz-to^tUdivr«^"' in l'Plje' H neutn a SniCI potrPežljiv ?^v&7otla mišica se S"e Se PribT->de U prsne8a koša. SoblZnol°0-000-kratv k" ^hrambe ?a dovaJa Potre-SdeS ",s°k. imenovan ’sledi smrt.
POjav’ Pj®.hrane trenut-
kako lahko sami pripomorejo k znižanju obolenj srca in ožilja in tako preprečijo nastanek srčne kapi.
Premajhna telesna aktivnost, preobilna prehrana, preveč mesa in maščob, čezmerna uporaba soli, pitje alkohola in kajenje, po drugi strani pa premalo sveže zelenjave, sadja, krompirja in kruha - vse to zagotovo škodi srcu in ožilju. Tako so ugotovili strokovnjaki za prehrano v Evropi, v ZDA jn Rusiji pa razmišljanje v tej smeri tudi m nic drugačno.
tm^človJ Zeje telesa’ hkra-bLS°k davek \Zaradl lega plača’ ^ovo\ hudo osla-zdravje.
!«ii?5ečilev srčne
Potruditi.
^trt m'l’j°na ljudi v Vtopi’ v«činoma moških ln letom, letno zadene ske W ^danes pa tudi žen-J? v manjšini. Obolenja S	° začela naraščati po
"'bL; čnost, starost in spol X^ii-	^^nimi povzroči-
^sbad ngresu internistov v ^na^^^čiji so stroko-
zbran'h Podati
,1' dejavniki niso več ^lin danes večinoma KjtVa Zaradi nepravilnega pre-4 • 1
a ^^injanja življenjskih l^trebno ljudi poučiti.
Kuhanje z zelišči in začimbami
Oboje ima v prehrani, še posebej, kadar pomislimo na srce in ožilje, ključno vlogo.
Sol: ker je glavna sestavina soli natrij, jo je treba uporabljati zelo previdno (ščepec!). Da pa bo hrana kljub temu okusna, je priporočljivo dodati kakšno drugo začimbo ali zelišče. Razen tega je hrano primerneje dušiti, ne pa kuhati v večji količini vode. Na ta način namreč dosežemo, da živila ohranijo sebi lasten okus. Lahko jih dušimo ali pečemo tudi v foliji, saj hranilne snovi tako najbolje ohranimo. Kuhinja naj postane prostor, kjer bomo preizkušali naše kulinarične sposobnosti. Kaj hitro bomo spoznali, koliko okusnejša je hrana, če ji dodamo mešanice začimb in zelišč.
Prav tako je priporočljivo in celo nujno zmanjšanje živalskih maščob. Resje, da svinjska mast izboljša okus in hkrati nasiti. Vendar pa je bolje, če bi se tak način pripravljanja hrane v bodoče opuščal. Tudi v smetani ali v hrani, pripravljeni z rumenjaki, mastnim sirom ali slanino, je velika količina maščob, ki se nabira na stenah ožilja in povzroča bolezenske spremembe.
Ni pa samo vrsta živil tista, ki prispeva k zdravi prehrani, tudi tehnični pripomočki so velikega pomena. Zatorej je priporočljivo uporabljati posodo iz žgane gline, razne vrste ražnjev, mikrovalovno pečico in tudi folijo za pečenje.
Za konec pa še en nasvet: manjše količine mesa, pripravljene na rastlinskem olju, veliko zelenjave in rib. Vse to pripomore k pravilni prehrani za zdravo srce in ožilje.
maščobo za kuhanje in za namaze. Namesto tega so bolj priporočljive rastlinske maščobe, zlasti olje, ker s pomočjo neza-sičenih kislin znižuje holesterin v krvi.
7.	Mleko in mlečni izdelki z malo maščob, kar spet povečuje količino holesterina v krvi.
8.	Ribe naj bodo na jedilniku vsaj dvakrat tedensko. Maščobne kisline omega 3, ki se nahajajo v morskih ribah, preprečujejo bolezni srca in ožilja.
9.
Zlasti skrbno je treba ravnati s soljo. Občutljivim osebam sol v kuhani in konzervirani hrani dviga krvni pritisk.
10. Zmernost pri uživanju alkohola in prave kave! Namesto tega so priporočljivi zeliščni čaji ter razredčeni sadni sokovi.
Eržika Vereš
10 pravil za varovanje srca in ožilja:
1.	Vzdrževanje normalne telesne teže z gibanjem, zmernost pri maščobah, sladkarijah in alkoholu. Normalna teža: velikost telesa v cm minus 100.
2.	V prvi vrsti je treba uporabljati rastlinska živila, saj so brez holesterola (holesterin je podobna snov kot maščobe).
3.	Hrana naj bo bogata z žitaricami, priporočljiv je zlasti polnozrnat kruh, in s surovo hrano, saj balastne snovi znižujejo ■ holesterin v krvi.
4.	Meso in mesni izdelki naj bodo na mizi največ trikrat na teden v manjših obrokih.
5. Drobovino pripravljamo enkrat na štirinajst dni, prav tako je primerno pojesti le tri jajca na teden - jajčni rumenjak vsebuje 300 mg holesterina, kar je dnevna količina, ki je potrebna organizmu.
6. Prav tako je treba varčevati z
Novo zdravilo proti aidsu
Ameriška agencija za nadzor nad živili in zdravili je dovolila uporabo novega zdravila, ki u-počasnjuje razmonoževanje virusa HIV pri bolnikih, pri katerih aids ni napredoval. Gre za viramun, ki so ga izdelali v nemški farmacevtski tovarni, v ZDA pa ga bo mogoče dobiti že od 1. avgusta. Deluje tako, da zavira nastajanje encima, potrebnega za razvoj virusa HIV. Ne uporabljajo ga samostojno, saj so klinične raziskave na 549 blnikih pokazale, da je najučinkovitejši skupaj z drugimi zdravili, kot sta AZT in DDL Najbolj pogost stranski učinek so kožni izpuščaji.
Cene rabljenih avtomobilov
Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 45 avtomobilov, prodali pa so štiri.
r	nrav Lm
Z	T,UJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
J «Lc>Ve rte! Rio )	' Eugees
b FUn President
?E0i»*PWn o ' Status Quo with the Beach Boys
' Backstreet Boys Afe “ HipHop Boyz
’	ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
■	N." Aleksander Mežek
'^u^OČ Biol?16"3 Blagne Zaman
LOBv, * SRfa5 - Edvin Fllser
S|^E*enaE v®EM Žlv> ' Faraoni
E Zap^Urs^SAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF t P0Ql >3 MENo i °?0CNA NAVADA - Brane Drvarič
sK|m nDn<.P,ulskl Instrumentalni ansambel &EačL RUZINAM - Ans. Vinka Cverleta
। ^Ep^ kovačl
N b- °*aka l3P0Ae do četrtka, 22. avgusta 1996, na naslov: Murski val, Ulica I	Murska Sobota, za glasbene lestvice.
^^.33-------------------------------------------------
|> ’s^dbo:
|  — ------------------------------------------------------
--------------------------zz
Znamk«, Renault 5 Campus Peugeut 406 Renault 4 GTL Jugo 45 Koral Peugeut 306 SL Lada Samara 1,3 Ford Orion 1,8 D GolfCLD
Zastava 126 P Jugo 55 Koral Honda Civic 1,4 GL
Cena
prev.km.
Letnik
1992	63.500	7.900 DEM
1995	11.700	35.500 DEM
1988	91.000	2.600 DEM
1989	65.000	3.000 DEM
1995	13.500	19.500 DEM
1993	21.000	7.300 DEM
1991	78.000	15.400 DEM
1990	98.000	12.8000 DEM
1990	45.000	1.900 DEM
1991	59.000	4.260 DEM
1988	92.000	9.800 DEM
Cene sadja in zelenjave
Zelenjava
jabolka pomaranče banane hruške breskve slive nektarinke marelice grozdje lubenice
Ifl.
Sobota 137 236 118 180 144 250 252 380 490 80
160
180
200
300
300
500
80
Tržnica
G.
Radgona 190
	kivi	590	-	530
	limone	250	299	250
Ljutomer	paradižnik	133	110	110
180	paprika	253	260	200
180	šolala	160	-	150
160	korenje	180	200	200
280	kumare	100	-	100
150	cvetača	236	250	250
200	zeleno zelje	66	120	80
260	čebula	105	200	150
290	česen	360	500	450
500	jajca	18	-	18
80	krompir	40	80	60
Surova
zelenjavna plošča
Potrebujemo: 5 srednje debelih paradižnikov, 4-5 sre-
dnjih mesnatih paprik, nekaj (odvisno od velikosti) svežih ali kislih kumaric, 15-20 dag korenčka, majhno čebulo, po možnosti nekaj redkvic in podobno.
Zelenjavno ploščo lahko ponudimo kot prilogo k hladnim mesninam za samostojni obrok ali jo že kombiniramo s trdo kuhanimi jajci (eno jajce na osebo) in koščki mesnin.
Zelenjavo skrbno očistimo, operemo in obrišemo. Med posameznimi vrstami izbiramo približno enako velike plodove. Korenček naribamo kot hren in ga pokapljamo z limoninim sokom. Drugo zelenjavo narežemo na čim enakomernejše in ne pretanke rezine in jo sproti nalagamo na velik plitev krožnik. Kosov zelenjave med seboj ne pomešamo.
Vrstijo naj se tako, kot so bili v celem plodu. Tako bo končni videz plošče lepši. Na sredo krožnika lahko položimo nekaj majhnih izbranih solatnih listov in nanje nakopičimo kupček naribanega korenčka. Okrog zložimo zeleno, nato rdečo zelenjavo. Če zelenjavno ploščo ponudimo z bogatejšo mesno zloženko, naj bo ta na posebni plošči.
Če gre za skromnejši samostojni obrok (malica, večerja), obložimo zunanji rob zelenjave s polovičkami trdo kuhanih jajc in rezinicami mesnin. Preden zelenjavno ploščo ponudimo, jo rahlo solimo in po želji pokapljamo z belim oljem.
Zelenjavne plošče pripravljamo vedno iz zelo kakovostne, zdrave, sveže in čvrste zelenjave. Pridelki z domačih vrtov imajo prednost.
V tem letnem času naj bodo pogosto na mizi, saj so vir zdrave, sodobne prehrane. Surova zelenjavna plošča je lepa za oko in zdrava za telo.
Cilka Sukič
Manekenka in predsednik
Ulice St. Petersburga, drugega največjega ruskema mesta, so polne reklamnih plakatov najrazličnejših tujih družb. Tudi v dneh, ko so bile v Rusiji volitve predsednika. Reklame za kozmetične izdelke so zasenčile obraze politikov.
							
AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK	POMOŽNA VOJAŠKA ENOTA	VRSTA GROZDJA	SLOVESNA URŠKA PESEM	MORSKI GLAVO-NOŽEC	SMER. NAGIBANJE RAZVOJA	RUSKI PISATELJ (VASIUJ)	HITROSTI KEMIČNE REAKCIJE
PROSTAŠKI ČLOVEK							
GUMICA j: ZA BRISANJE							
VERZNA STOPICA							
TITAN			PEVKA RUPEL OBDELANOST				
ANGLEŠKI GLASBENIK (BRIAN)				DOUNA (ZAST.) BEO-OJCI			
BREZREPA DVOŽIVKA					NIKELJ NIZOZEMSKI DRAMATIK (JOOST)		
VESTNIK	OBREDNO BESEDILO V STAREM TESTAMENTU	KRAJ, PO KATEREM SE DOVAŽA KDOR ROPA					
>RENOV1TEV							
'REDMESTJE SPLITA						PARADIŽ. EDEN	SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA				MELODIČNI OKRASEK RENATO VUGRINEC			
UMETNIK, KI DOBI VISOKO PRIZNANJE							
SOCIALNA ŽUŽELKA							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: Nairobi, adlatus, Smetana, liga, Ur, ora, kec, val, SLO, Levi, micelij, OT, zora, rel, Lem, Ita Rina, samotar.
18
elevizijski spored od 16. avgusta do 22. avgusta
PETEK
16. AVGUSTA k________
TV SLOVENIJA 1
950 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
1005 Pasje mesto, kanadska nanizanka -1025 Festival Lent '96
1150 Golf, da te kap, ameriški film
1300 Poročila
1305 Kolo sreče
1545 Mesta sveta, švicarska serija
1640 Kdo je bila Irma Pollak
1705 Gimnazija strtih src, avstalska nanizanka
1800 Dnevnik
1805 Moja ideja, nizozemska nanizanka 1835 Lingo, tv-igrica
1910 Risanka
1930 Dnevnik
2005 Forum
2020 So leta minila, angleška nanizanka 2050 Trdnjavske igre, francoski kviz
2220 Dnevnik
2250 Povest o treh draguljih, koprodukcijski film
040 Sova: V območju Somraka, ameriška nanizanka
105 Brane Rončel izza odra
235 Poročila
TV SLOVENIJA 2
1015 Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja
1040 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija
11.10 Pisave
1200 Stoletje filma: Ameriški film
1315 Glengary Glenn Ross, ameriški film 1455 Sorodne duše, angleška nanizanka 1525 Svet divjih živali, angleška serija 1555 Gradovi: Grajske kapele
1625 Veliki dosežki slovenske.kirurgije 1655 Upravnica, angleška nadaljevanka, 1/6
1845 Pasje poletje, zabavna oddaja
1925 Pasje mesto, kanadska nanizanka 1955 Mednarodni atletski miting
2230 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
2320 Novice iz sveta razvedrila
2345 Zavrtimo stare kolute
POP TV
10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Ma-gnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 2,4 otroka, nanizanka - 13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00 David Cooper-field, film - 16.00 POP 30 - 16.30 V družinskem krogu, nanizanka, nanizanka - 17.00 Derrick, nanizanka - 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 VR 5, nanizanka - 21.00 Highlander, nanizanka - 22.00 Škorpijon, film - 0.00 24 ur - 0.30 POP 30, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Deklica iz prihodnosti - 10.35 Polna hiša, serija -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Končan primer, ameriški film - 14.15 Živa resnica, dokumentarna oddaja - 14.55 Za otroke - 15.55 Dr. Guinnova, serija - 16.40 Poročila - 16.50 MiddlemaTh, serija - 17.50 Kolo sreče -18.25 To so moje sanje, dokumentarna oddaja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Izbor najlepše Slavonke - 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.40 Dnevnik - 23.00 Kronika splitskega festivala - 23.30 Svet narave, serija - 0.25 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.50 Koledar - 16.00 Tenis Croatina Open -18.00 Glasba - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tenis -22.20 Veseli duh, ameriški film - 23.55 Afi pozdravlja Davida Leana, ameriški dokumentarni film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.50 Knigtht Rider -11.30 Banana Joe, komedija - 14.40 Confetti TV - 14.45 Superman -16.30 Knight Rider -17.20 Krepka družina -17.45 Kdo je tukaj šef? -18.10 Polna hiša -18.35 Alf -19.05 Roseane -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Emer-gency Room - Junaki v OP - 21.05 Pogledi s strani -21.15 Drži se te kot smola, serija -22.05 Dr. Schvvarz in dr. Martin
TV AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Harald Juh-nke - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Derrick -20.15 Stari - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi -23.00 Andreas Vitasek - 0.35 Mado, podzemlje - 2.45 Pogledi s strani - 2.50 Kalifornijski klan - 3.35 Bogati in lepi - 4.15 čas za kulturo - 4.55 Videonoč
RTL
5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Ham-mer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski
magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 April, april - 21.15 Dobro jutro, Mallorca - 23.15 Life! - Veselje do življenja - 0.00 Dnevnik - 0.30 Grozno prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Tropska vročica - 2.50 Dnevnik - 3.20 Sternov tv-magazin - 5.10 Risanke
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Skippyjeve dogodivščine -9.35 Dopoldne - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julijin program -15.00 Poročila - 15.10 Narodnostne oddaje -16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Vera in Babs, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno, magazin - 18.55 Pravljica -J 9.20 Igre brez meja, najava - 19.30 Dnevnik - 20.25 Dallas - 21.20 Apropo - 22.15 Gangsterski naraščaj, nemški film - 23.50 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12.00 Siesta - 15.10 Filipove sanje, nemški film - 16.30Toldi, 1. del - 17.30 Regionalni program - 18.00 Nekje in nekoč - 19.05 Aca-puico H.E.A.T., serija - 19.50 Pratika - 19.55 Prišli bodo časi, dokumentarna serija - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.40 Športna stava - 23.00 Festival animiranega filma - 23.25 Oba, oba, francoski revijski film
SOBOTA
17. AVGUSTA
TV SLOVENIJA 1
900 Radovedni Taček: Pero
9i15 Jakec in čarobna lučka, risanka
925 Živalske pravljice
940 Pod klobukom
1010 Zgodbe iz školjke
1040 Učimo se tujih jezikov: Angleščina
1055 Pet tednov v balonu, ameriški film
1140 Piranski glasbeni večeri
1300 Poročila
1305 Lingo, tv-igrica
1510 Mesta sveta, švicarska serija
1605 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 6/18
1650 Ognjena moč, ameriška serija
1720 Operacija Strogo zaupno, nanizanka
1800 Dnevnik
1805 Alpe-Jadran
1840 Hugo
19.10 Risanka
1930 Dnevnik
2010 Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija
2100 Nil, reka bogov, ameriška serija
2150 Turistična oddaja
2215 Dnevnik
2245 Mc Callum, škotski film
000 Sova: Večni sanjač, ameriška nanizanka
025 Poročila
TV SLOVENIJA 2
1155 Trdnjavske igre, francoski kviz
1315 Mostovi
1345 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
1415 Gospod in gospa Smith, ameriški film
1545 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija
1615 Mednarodni košarkarski turnir, prenos iz Lucije
1745 SP v kolesarstvu za mladince
1830 Karaoke
1930 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
2005 Golf, da te kap, ameriški film, 2. del
2140 Sobotna noč
POP TV
10.00 Highlander, ponovitev - 11.00 VR. 5 -12.00 Ninja želve, film - 13.30 Grand prix magazin - 14.00 Obraz tedna, ponovitev -14.30 David Cooperfield, ponovitev filma -16.30 Argument, ponovitev - 17.00 Imamo jih radi - 17.30 Beverly Hills, ponovitev - 18.30 Meirose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur -20.00 Povratni ogenj, film - 22.30 Razprtije, nanizanka - 23.30 Oblečena za umor, film -0.30 24 ur, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
8.55 Poročila - 9.00 Za otroke - 10.30 Lakota Moon, ameriški film - 12.00 Dnevnik - 12.15 Briljantina, oddaja za mlade - 13.00 Vrtiljak smrti, dokumentarni film - 13.30 Vrtnar na balkonu - 14.00 Mladi Indiana Jones, serija - 14.50 Svetovni reporterji - 15.40 Palčki nimajo pojma - 16.40 Poročila - 16.50 Beverly Hills - 17.35 Meirose Plače - 18.20 Cirkus Emmet Kelly - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nore počitnice Lampoonovih, ameriški film -21.40 Arenafest - 23.30 Dnevnik - 23.50 Polnočna premiera: Čas za ples - 2.20 Arenafest, razglasitev zmagovalca
TV HRVAŠKA 2
15.50 Koledar - 16.00 Tenis - 18.20 Ruska mafija, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik -20.15 Tenis - 22.30 Oddaja klasične glasbe -23.30 Od duha k duhu, dokumentarna serija
TV AVSTRIJA 1
6.30 Počitniški program - 11.10 Disneyev festival - 12.05 Harry in Hendersonovi - 13.15
Življenje in jaz - 13.40 Čudovita leta - 14.00 Blossom - 14.25 Princ iz Bei-Aira - 15.40 Seaquest - 16.25 Beverly Hills - 17.10 Meirose Plače - 18.00 Nogomet - 19.30 Čas vsliki - 20.15 Hiti iz Clostertala - 22.00 Vojaki brez izbire, akcijski film - 23.40 Dva dobra tipa, film - 1.20 Chucky II, grozljivka -2.35 Meirose Plače - 3.20 Beverly Hills -4.40 Kaj je novega, Pussy?
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 10.00 Ljubi me nežno, vestern - 11.20 Cocktail, film - 13.10 Oh, Egon, komedija - 14.45 Brez poljubčka ne smeš iti spat, komedija - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogled s strani - 20.15 Advokatinja, TV-kriminalka - 21.40 Čas v sliki - 23.15 Pus-sy, kaj je novega, komedija - 1.00 Pogledi s strani - 1.05 Eduard, lomilec src, film -2.40 Videonoč
RTL
5.30 Otroški spored - 8.45 Marsupilami -9.40 DisneyevAladin - 10.10 Risanke - 10.20 Disneyev klub - 10.30 Woody VVoodpecker -11.10 Power Rangers -11.30 New Spiderman : 12.15 Karate Kid- 12.40 Polna hiša - 13.25 Življenje in jaz - 14.30 Krepka družina -14.55 Princ iz Bei-Aira - 15.25 Nanny - 15.55 Grozno prijazna družina - 16.50 Beverly Hills - 17.45 Meirose Plače - 18.45 Poročila -19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Tank, film -22.25 Kako prosim? - 23.25 RTL v soboto ponoči - 0.25 Snake Cobra, grozljivka - 2.00 Meirose Plače - 3.35 Beverly Hills - 4.20 Princ iz Bei-Aira - 4.45 Krepka družina - 5.05 Risanke
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 9.55 Saint-Exupery - 12.00 Poročila - 12.25 Ponovitve - 14.45 Odgovarjamo na telefone - 15.05 En norec jih deset naredi, madžarski film - 16.30 Igre brez meja - 16.50 Ceiia, serija - 17.55 Obrazi ljubezni -18.30 Kolo sreče- 18.55 Pravljica- 19.15Na-turexpo - 19.30 Dnevnik - 20.20 Deklamacija -20.25 Festival ob Millecentenariju - 22.45 Ekskluzivno - 23.10 Nočni program
TV MADŽARSKA 2
7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 1 p.05 Za otroke - 11.00 Življenje Bala-tona - 11.30 Madžarski odkritelji - 11.50 Narodopisje - 12.00 Pesem doni - 12.25 Tot-komlos, dokumentarni film - 12.55 Prometna varnost - 13.00 Teleavto - 13.30 Kratki filmi -15.05 Stiki brez meja - 15.30 Trend - 16.30 Horizont - 17.00 Nogomet, Ferencvaros : Kispest Honved - 19.05 Familija, zabavna oddaja - 20.00 Tema - 20.35 Bob Roberts, ameriški film - 22.15 Pregled tiska - 22.20 Giorgio Prasburger - 23.20 Potovanje na Sicilijo, italijanski film
NEDELJA
18. AVGUSTA
TV SLOVENIJA 1
905 Delfi in prijatelji, španska nanizanka
930 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka
955 Nedeljska maša, prenos iz Moravskih Toplic
1100 Atlas človeškega telesa, ameriška serija
1130 Srce dežele
1200 Ljudje in zemlja
1230 Mladinski pevski zbori
1300 Poročila
1305 Hugo
1435 Karaoke
1535 Nedeljska reportaža
1605 Dlan v dlani
1620 Poletje v školjki, slovenski film
1800 Dnevnik
1805 Po domače
1910 Risanka
1915 Loto
1930 Dnevnik
2010 Igre brez meja
2150 Martin Chuzzlevvit, angleška nadaljevanka, zadnji del
2250 Dnevnik
2300 Športni pregled
2350 Sova
Upravnica, angleška nadaljevanka, 2/6
V območju somraka, ameriška nanizanka
105 Poročila
TV SLOVENIJA 2
11.15 Angleška glasbena lestvica
1205 Videošpon
1250 V vrtincu
1335 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
1420 Pasje poletje
1500 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
1530 Tekmovanje v kajakih
1615 Mednarodni košarkarski turnir
1745 Motocikjizem za VN Češke
1915 SP v kolesarstvu za mladince
2005 National Geographic, ameriška serija
21.00 Večerni gost
2200 Woodstock, ameriški film
POP TV
8.00 Pink panter, risanka - 8.30 Spidi in Gogi, šov - 9.30 Prigode Ani in Nejčka krpice, risana serija - 10.00 Peter Pan, risana serija - 10.30 Edera, nadaljevanka - 11.30
Kuhajmo skupaj - 12.00 Med prijatelji oddaja o narodno-zabavni glasbi - 13.00 Avto-drom ponovitev - 13.30 Povratni ogenj, ponovitev filma - 16.00 Razprtije, ponovitev nanizanke - 17.00 Čudežna moc, film - 18.30 Louis & Clark, nove supermanove pustolovščine, naniznaka - 19.30 24 ur - 20 00 Ogenj in dež, film - 21.30 Na sever - 22.30 Grdi raček, nanizanka - 23.00 Lov na lisico, film 1.00 24 ur, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
8 55 Poročila - 9.00 Sezamova ulica, otroška serija - 10.00 Skrivnostni svet živali v tropskih gozdovih - 10.25 Za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13 10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro -14.15 Opera Box - 14.45 Drage majhne ladjice, dokumentarna oddaja - 15.15 Nedeljsko popoldne - 17.10 Poročila - 17.15 Side By Side, ameriški film - 18.50 Risanka 19.30 Dnevnik - 20.05 Sofijin izbor, ameriški film -22 30 Zakonski pristan, humoristična serija -23.05 Dnevnik - 23.05 Dnevnik - 23.25 Vodnik dobrega seksa, dokumentarna serija - 23.50 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.50 Koledar - 16.00 Tenis - 17.40 Značaj glasbe, dokumentarna serija - 18.20 Klasična glasba - 19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani jazza - 21.10 Šport - 21.30 Mare nostrum Croaticum - 22.30 Konec tedna s Kate, avstralski film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški spored - 7.20 Disneyev festival - 13.30 Športno popoldne - 16.20 Sahara, film - 18.05 Gola pištola - 18.55 Kuharski mojster - 19.05 Nor nate - 19.30 Cas v sliki -20 15 Slani baron, serija - 21.10 Na pragu stoletja - 22.05 Čas v sliki - 22.05 Drugače povedano - 23.10 Vizije - 0.50 Filmski kasi-no, Good morning, Babylon - 2.40 Flag, kriminalka - 4.40 Demonski, grozljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki - 9.05 Danes ponoči se bo zgodilo, komedija - 10.30 Kulturni teden -11 00 Skrivnosti nekega zakona, film - 1 u uo Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Ljudski miti - 15.00 Popotovanje je Mullerjeva zabava, komedija -16.30 Divje življenje - 17.00 Cas v sliki- 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki - 20.15 Rosa Roth, serija - 21.55 Columbo - 23.25 Cas v sliki - 23.30 Rosalie gre nakupovat, komedija - 1.00 Pogledi s strani - 1.40 Dober dan, Koroška
RTL
5.40 Marsupilami - 6.05 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 8.30 Otroški program -9.40 Disneyev Aladin - 10.35 V. R. Troopers - 11.30 Ljubezni ne moreš kupiti, komedija -14.10 Ekipa A - 15.05 M.A.N.T.I.S -15.55 SeaOuest - 16.50 Space Cops -17 45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila -19.10 Khc v si i -20 15 Dvakrat dva, komedija - 22.10 Spieglov tv-magazin - 23.00 Prime Trne - 23.15 Leteče oko -0.05 Od lastnika do lastnika - 3.00 llona Christen - 3.50 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno
TV MADŽARSKA 1
7.25 Otroški program - 8.00 Nedeljski magazin - 10.00 Grškokatoliško bogoslužje - 11.40 Otroški zbor madžarskega radia - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Vera in Babs - 14.45 Domoznanstvo - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17^5 Izmislimo si Madžrsko! - 18.00 Telesport -18 30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Kratki film - 20.30 Festival ob Mille-centenariju, prenos (do 23.00)
TV MADŽARSKA 2
7.40 Kje, kaj? - 8.05 Zaščita porabnika - 8.35 Zgodovina književnosti - 8.55 Vesoljske igre -9.25 Otroški filmi - 11.00 Šport - 13.00 Verske skupnosti v Ameriki - 14.00 Balaton - 14.30 Novi Reflektor - 15.05 Od mize in pos e je, serija - 16.00 Gasilski festival - 16.50 Mille-centenarij - 17.00 Gimnazija strtih src, senja -17.55 Turistični magazin - 18.30 Pc। poti -19 00 Deli telesa - 19.30 Pravljica - 19.50 Mojstrovine - 20.05 Igre brez meja - 21.30 Nogo; metni pregled - 22.10 Pregled tiska - 22.15 Soba z razgledom, angleški film
2120
2220
2250
2355
025
Vojna z mafijo, angleška serija
Dnevnik
Sova
Nevarne obline, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka
Svet poroča
Poročila
* OLUTL-HMh -
1125 Učimo se tujih jezikov: Angleščina
1140 Turistična oddaja
1155 Christy, ameriška nadaljevanka,
1240 1330
1530 1615
1645
17.10
1800 1845
1915
2010 2100
2145
2235
21
Osamljeni planet, avstralska serija Sobotna noč
Športni pregled Mednarodno tekmovanje v kam Noro zaljubljena, ameriška na zanka
S srcem in dušo, angleška Mor vanka, 3/4	.
Nevarne obline, ameriška nanizan Veliki dosežki slovenske kirurgi) Angleška glasbena lestvica Kratke etude iz tv-režije , Komedija zakonskega življenja, zilska drama	ml.
Zgodovinska kitajska mesta, a riška serija
Brane Rončel izza odra
PONEDELJEK
19. AVGUSTA
TV SLOVENIJA 1
925 Arabela se vrača, češka nadaljevanka
955 Woodstock, ameriški film
1300 Poročila
1305 Novice iz sveta razvedrila
1445 Utrip, Zrcalo, Forum
1525 Nedeljska reportaža
1555 Večerni gost
1655 Dober dan, Koroška
1725 Simpsonovi, ameriška nanizanka
1800 Dnevnik
1805 Radovedni Taček: Ime
1820 Živalske pravljice
1835 ABC-ITD., tv-igrica
1905 Risanka
1915 Žrebanje 3x3
1930 Dnevnik
2005 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
2030 Televizijska konferenca
POP TV
10.00 Santa Barbara, poh^/ponovi' in Gogi, šov-12.00 POP-k^'.pl3.00^ 12.30 Imamo jih radi, P°noVI ^,30 Ku* dežna moč, ponovitev filma ^supe^ skupaj - 15.00 Lois & ular,	„ _ 16A
ve dogodivščine - 16.00 P _ ^ gO l®L družinskem krogu, nanizan ta Ba' tor Derrick, nanizanka '	20^
-19.00 POP-kviz-19.30 2^ ^6 cj film - 22.00 Športna scena ^m.i«1 county ml., nanizanka - 24.
zanka -1.00 POP 30, ponovitev
TV HRVAŠKA 1 ra-8,J
7.25 Poročila -7.30 Santa Bar
Dobro jutro - 10.00 Pore।	_ 10.3®^
družina, ameriška naniza 11 qq izo hiša, humoristična serij k, zevalni program - 12.00 D na bežen, serija - 12-4?. j..i 8 - 15, .,iia-ameriškifilm - l4-40^ Juinnova.s mace živali - 15-40 iur	_ 6.5
16.25 Risanka - 16_40 ।orou 4 lemarch, serija - 17n5° u.jno-Obnova Hrvaške-18.55
vnik - 20.05 Dramska serija ^01® Sj dokumentarna oddaja ' * ’0ddaia Švedska - 22.10 Glasbena o ^i Dnevnik -	23.15 Lovčeva noc,
0.45 Poročila
TVHRVASKA2
peyt°n’ 4
17.20 Koledar - 17.3° ^no. Je, riška nadaljevanka - 1 • . bi bilo z'v:' grO" različno - 18.30 In t 2n.O5 serija - 19.30 Dnevni - Zvijem® W wn, serija-	20.35 Osebno^ v p
dokumentarna serija - abavno9 serija - 22.15 Zakladnica, oddaja
TV AVSTRIJA 1	30 cq^
6.30 Počitniški program - 3j
13.00 Otroški program - 1 • Knigh’
- 15.45 Superman - \ 7 45 KdoJe 5pos^ 17.20 Krepka družina - 1■ A|f 19.U, - 18.10 Polna hiša ' J. 20.00 % l^' anne - 19.30 časvsll^ia - 21-5^ Moj oče, junak, kome J f.|rn _ 23^ 22.00 Zaljubljena agent a, stern #5' ter - 0.25 Prekletstvo krvi, 3j5DoPr Čas v sliki- 23.35 Hunter
v Avstriji - 5.10 Hunte
di s strani -
v sliki - 12.35 Tedenski Pl 913.4OP
v sliki - 13.10 Ormnta^
sliki - 22.30 Večer kutun^^ 1.30 Pogled s strani - ■ ^eoh0 2.20 Bogati in lepi -
5.30 FotSO - S® “JosfeS"^
Točno ob sedmih - • q5 gpnng kU nami - 8.00 Poroc a 8'q5 Kalija dba - 9.00 Poročila 9 30 Moja 10.00 Bogati m lepi - 11 30 0^ -M - 11.00 Vroča nag^ _ if, 14« - 12.00 Opoldanski mag onjicek , 16 j teta - 13.00 Umon so njen^ ^„^ 3 M , bel Schafer - 15.00 pardy 5 Hans Meiser - 17-00	- 18^, MgO
nami - 18.00 Dobe 40
19.10 Eksplozvno - 1
- 20.15Columbo- 2\3 30 £^,00 Deset pred enajsto - ctl6ers ' 2,od
4.10 Hans Meiser-5-
6.00 Sončni vzhod čudovjeo0 2ivU
12.00 Poročila-1z- fi|rn_ 14-Bee Gees, glasben
S^J^avgusta 1996
19
elevizijski spored od 16. avgusta do 22. avgusta
*wcu, francoski film - 15.35 Muzej naroda ' 16.25 Opomini sv. Štefana - 17.00 Refor-Mtarsko bogoslužje - 18.20 O veri - 18.25 “Wki -18.35 Kviz - 19.05 Pravljica - 19.30 Pravnik - 20.15 Žerjavova krona - 21.15 Fe-™lob Millecentenariju, etnofolklorna gala »stava - 23.35 Govori se, okrogla miza -n« Dnevnik
^madžarska 2
13.05 DP v tenisu - 14.55 Računalništvo -■30 David Copperfield, 2. del - 16.25 No-"et.Vasas : MTK FC - 18.30 Modri an-»■ nemški film (čb) - 20.15 Telešport -35 Panorama, svetovna politika - 21.05 '®reca, igra na srečo -21.35 Ulovljeni *■ angleški film
T6l_
Avgusta
1805
1525
SLOVENIJA 1
Ha laponske Pravljice
12m n ^ek, lutkovna igrica
Um n tednov v balonu, angleški film Poročila
ABC - ITD., tv-igrica
Atlas človeškega telesa, ameriška serija
Komedija zakonskega življenja, bralka drama
Mostovi
Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka
dnevnik
Sredi gaiakon—	■
1S50
1635
1705
1800 18%
183q Hsriiza^ka^6 ZaV'ilevo’ avstralska fcecin d*
184) v3
’SI1O 0 sreče 19ao n anka 2005 nevnik
2030 gavoVsve 2120 r° 'S
£15 Dn^ar°cka 2245 r evnik
^Svarpg
^hrnoči?^'116’ ameriška nanizanka 2350 3ar|ka somraka, ameriška nani-n Or°čila
carobna lučka, risana se-
ameriška nanizanka
iz tv-režije
S
Svet bre meja
1^30 T^ihski^aH ’ posnetek koncerta
Vndt^drigaiisti
o modi in vizualni
rn® °bline, (1 Pi n » ■ । . 1
?°P kGlturidaja S gSsvet^^Pika 1®00 n Guinnr>i,ameriaka nanizanka 1^45 J, v3rne ohr ameriška nanizanka ?15 ir iki dnsoJn6’ ameriška nanizanka
>ošpo®Zkl slovenske kirurgije
zJ^ua°. angleška nadalje-?2oo Lee ^ zadnji de|
Pniateiji- jazz
Senca dvOniaA nitchoocka: a' ameriški film (čb)
adiv^0’ an9leška nadalje-
8^%tag
^Op0^	- 11.00 Ma-
O- l/^ode Ani 00 pOP-kviz, ponovitev >Ž°Grd,nr "^cka Krpice, nani-Sll 5-0qPonn?? k’ Ponovitev - 13.30
' 17 nn 0 Y družinskem kro-kNvb ' 18-Oo lnšpektor Derrick, ■K19.30^ Barbara - 19.00 22 on a' 20-00 Chicago ' 22 3n°n kodrom, oddaja o VSm, nX° Dosjeji X, nanizanka -K. ^Pop anka-O.3O24ur,po-> hbv. °' Ponovitev
^i^nb^aini orr> 8 Bolna hiša, serija -CCS, ser °9ra?1-12.00 Dnevnik-
< sZantr J2,45 Begunec, bri-Q<1<p°troke-15.45 Dr. Quin-
17.45 KniClla ' 1650 Middie-
IR sreče - 18-20 Do-igrain?5Hu9° - 19-30Dne-i8nsk 22.409Dalo tamburaši - 21.00 Tv-
,zabavno-
UrnL ' n)e' serija - 1930
S&' 13.00 p V130 Zaljubljena
Program -&L17-2O kr 45 Superman -16.30 V 18.10 p6pka družina -17.45
510®' 19nn 6a hiša -18.35 Alf -kn^Perzu'20 Cas v sliki - 20.00 jWvk^ - 22	21’05 P0tni
^<$5 K3'23 5c a2’3® Smrt prihaja po . 3'15 Dak v Sliki n,v sliki - °-00 25. IV	br°došli v s2’25 Schiejok vsak
Avstriii ' 5.15 Hunter
s° njen c^S^ejok vsak dan -Konjiček- 11.05 Av
strija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Milijonsko kolo -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15AktiX- 21.05 Reportaža- 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Kulturni drobci - 0.00 Načrt 9, film - 1.35 Pogledi s strani - 2.15 Kalifornijski klan - 3.05 Bogati in lepi - 4.20 Videonoč
RTL
5.30 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami -8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 SK-Babies -21.15 V imenu zakona - 22.15Quincy- 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Sledge Hammer - 1.30 Zlata dekleta -2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
TV MADŽARSKA 1
8.00 Otroški program - 8.55 Prisega novih oficirjev - 9.55 Čudovite živali - 10.15 Madžarska sonata in ples - 10.35 12 mesecev v gozdu - 10.55 Državni praznik sv. Štefana, ustanovitelja države - 12.00 Poročila - 12.05 Rezerviran čas - 12.40 Čudovite živali -13.00 Zdravilne rastline - 13.30 Sokolja pesem - 14.00 Lepo svetlo sonce, film - 16.00 Opusztaszer, prenos - 16.30 Madžarski kulturni spomeniki - 16.55 Procesija sv. Desnice, prenos - 18.50 Katoliška kronika -t. 19.15 Kviz - 19.45 Pravljica - 20.00 Dnevnik - 20.30 Sigetvarski martirji, tv-igra - 21.40 Superkon-cert - 23.30 Država - cerkev - kultura
TV MADŽARSKA 2
9.00 Otroški program - 12.10 DP v tenisu -14.55 Turistični magazin - 15.25 Festival animiranega filma - 16.00 Tiger še živi, italijanski film - 18.00 Princ Bob, madžarski film (čb) - 19.40 Madžarske kronske insignacije - 20.10 Čar športa - 21.35 Torek 21, kviz -22.00 Vreme, okolje - 22.10 Filmski program
SREDA
21. AVGUSTA
TV SLOVENIJA 1
1020
1050
1135
1230 1300
1305
1330 1530
1545
1635
1705
1800 1805 1840
19.10 1930
2005 2035 2240 2310
2350
035
100
Mladi Picasso, španska nadaljevanka, zadnji del
Roka rocka
National Geographic, ameriška serija
Mladinski pevski zbori
Poročila
Kolo sreče
Zgodbe iz školjke
Dlan v dlani
Dosje
Ljudje in zemlja
Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka
Dnevnik
Pod klobukom
Kolo sreče
Risanka
Dnevnik
Erikini cilji, angleška nanizanka Film tedna: Kotch, ameriški film Dnevnik
Sova
Nevarne obline, ameriška nanizanka V bran, ameriška nadaljevanka, 6/8 V območju somraka, ameriška nanizanka
Poročila
TV SLOVENIJA 2
1510
1610
1735
1800
1845
19.15
2340
Lee Ritenour in prijatelji, jazz Poletje v školjki, slovenski film Erikini cilji, angleška nanizanka Nevarne obline, ameriška nanizanka Veliki dosežki slovenske kirurgije V vrtincu
Mesečeva princesa, balet Koncert orkestra Mariborske filharmonije
POP TV
10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 Avtodrom, nanizanka - 13.00 Kuhajmo skupaj - 13.30 Acapulco H.E.A.T. - 16.00 POP 30 - 16.30 V družinskem krogu, nanizanka -17.00 Inšpektor Derrick, nanizanka - 18.00 Santa Barbara - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Riba po imenu Vanda, film - 22.00 Obraz tedna - 22.30 Dosjeji X, nanizanka -23.30 Magnum, nanizanka - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
družina, serija - 10.35 Polna hiša, serija -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Žrtev, britanski film - 14.40 Za otroke - 15.40 Dr. Ouinnova, serija - 16.40 Poročila - 16.50 Middlemar-ch, serija - 17.45 Kolo sreče - 18.20 Zaliv upanja, dokumentarna oddaja - 18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hrvaški turizem -20.40 Ekran brez okvira - 21.45 Seinfeld, se-
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15
Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Smešna SLOVENIJA 2
Nil, reka bogov, ameriška serija Vrnitev Valentina, ameriški film
rija - 22.10 Mojstrovine svetovnih muzejev -22.30 Dnevnik - 22.50 Sherlock Holmes, serija - 23.45 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.20 Koledar - 16.30 Hladnokrvni kaznjenec, ameriški film - 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Film - 21.40 VValker, serijski film - 22.30 Jazz
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.10 Alf - 11.30 Alfred, komedija - 13.00 Počitniški program -15.45 Superman - 16.30 Knight Rider - 17.20 Krepka družina - 17.45 Kdo je tukaj šef? -18.10 Polna hiša - 18.35 Alf- 19.05 Rosean-ne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet, Champ.ions league - 22.30 Poli-cajski klic - 0.00 Čas v sliki - 0.05 Ženska se bojuje za svojega otroka, film - 1.15 Čas v sliki - 1.45 Schiejok vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum - 13.00 Čas v sliki - 13.16 Na kraju dogodka - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Odvetnica, TV-kriminalka - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: ljubica - 23.20 Jackie O., film - 0.05 Njegova tajnica, komedija -2.20 Bogati in lepi - 3.40 Videonoč
RTL
5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer -6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfiel-dska zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 16.00 Jeo-pardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Rdeča
sled, drama - 22.10 Sternovtv-magazin - 0.00
Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer TV AVSTRIJA 2
- 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Skippyjeve dogodivščine -9.35 Dopoldne - 11.00 Disneyjevi filmi - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -15.00 Poročila - 15.10 Narodnostne oddaje -16.00 Poročila - 16.05 Ljudje v naravi - 16.30 Vera in Babs - 17.00 Vklopi - 17.30 Katoliški dijaški šport - 17.55 aritativni program - 18.05 Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle -18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica -19.15 Kviz za mlade zakonce - 19.30 Dnevnik -20.15 Columbo, kriminalka - 21.55 Koncert Celine Dion - 22.45 Moj najboljši prijatelj, nemški film - 0.05 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
14.40 Zamejski Madžari - 15.10 Alpe-Dona-va-Jadran - 15.40 Luknja v življenjepisu, film - 17.25 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Madžarska s kamero - 19.05 Življenje Marlene Dietrich, dokumentarni film - 19.55 Telešport - 20.05 Kultura - 20.20 Nogomet, Ferencvaros : Goteborg, v odmoru Dnevnik - 22.20 Policijska poročila - 22.30 Objektiv - 23.00 Pregled tiska - 23.05 Teroristi, dokumentarna serija
ČETRTEK
22. AVGUST
TV SLOVENIJA 1
11j00
1130 1200
1300
1305
1525 1615
1705
1800 1805
1840 19110
1930 2005
2120
2240
2310
015
1415
1505
1640
1705
1800
1845
Samo za punce, ameriška nanizanka
Svet divjih živali, angleška serija
Po domače
Poročila
Kolo sreče
Vojna z mafijo, angleška serija
Televizijska konferenca
Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka
Dnevnik
Delfi in prijatelji, španska nanizanka
Kolo sreče
Risanka
Dnevnik
Sienfeld, ameriška nanizanka
Spomini Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka
Festival Lent '96: Folkart
Dnevnik
Sova
Nevarne obline, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nanizanka
Poročila
Seinfeld, ameriška nanizanka
Martin Chuzzlewit, angleška nadaljevanka, zadnji del
Nevarne obline, ameriška nanizanka Svetovni poslovni utrip, ameriška oddaja
19.15
2005
2050
2210
Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
Dr. Quinnova, ameriška nanizanka Stoletje filma: Ameriški film Koncert Big Banda RTV
POP TV
10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Ma-gnum - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 POP-kviz - 13.00 Edera, ponovitev - 14.00 Riba po imenu Vanda, film - 16.00 POP 30 -16.30 V družinskem krogu, nanizanka - 17.00 Inšpektor Derrick, nanizanka - 18.00 Santa Barbara - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur -20.00 Beverly Hills, nanizanka - 21.00 Melro-se Plače, nanizanka - 22.00 Argument -22.30 Dosjeji X, nanizanka - 23.30 Magnum - 0.30 24 ur, ponovitev - 1.00 POP 30, ponovitev
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Smešna družina, serija - 10.35 Polna hiša, serija -11.00 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.20 Lazos de amor, serija - 13.05 Film -14.40 Za otroke - 15.40 Dr. Ouinnova, serija - 16.25 Risanka - 16.40 Poročila - 16.50 Mid-dlemarch, serija - 17.50 Kolo sreče - 18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Naše malo mesto, serija - 21.15 Družina Getty, dokumentarna serija - 22.10 Glasbena oddaja - 22.50 Dnevnik - 23.10 Grozljivka - 0.10 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.50 Koledar - 17.00 Za pest dolarjev, serija - 17.30 Ekran brez okvira - 18.30 In to naj bi bilo življenje, serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Reševalna 911, serija - 21.00 Izenačevalec, serija - 22.00 Ameriško srce, ameriški film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Počitniški program - 11.40 Maščevanje moža iz Teksasa, vestern - 13.00 Počitniški program - 16.25 Knight Rider - 17.40 Krepka družina - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 18.55 Kuharski mojster - 19.25 Money Maker - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Walker, kriminalna serija - 21.55 Po-seidonova vožnja, film - 23.45 Čas v sliki -23.50 Fat city, film - 1.25 Čas v sliki -1.55 Moja prva ljubezen, film - 4.50 Žena se bori za svojega otroka, film
9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -13.00 Čas v sliki - 13.10 Universum - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.00 Srečen konec na Wolfgangseeju - 15.35 Domotožje -17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Narodnozabavna glasba iz Tirolske -21.05 Max(i) Bbhm - 22.00 Čas v sliki - 23.00
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila-08.10 Pozdrav in napovednik-08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.10 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 DA in NE - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik-06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-12.00 Poročila BBC-ja-12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik-13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00. Dnevnik Radia Slov. -19.30 Mursko-morski val -22.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika
Nightwatch - 23.50 Etruščani v Alpah - 0.50 Pogledi s strani - 3.30 Videonoč
RTL
5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank -21.15 Nedelja & partnerstvo -22.15 Straža -23.15 Magnum - 0.10 Poročila - 0.40 Cheers - 1.10 Sledge Hammer! - 1.40 Zlata dekleta - 2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila - 3.30 llona Christen - 4.20 Hans Meiser - 5.15 Ekskluzivno
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Skippyjeve dogodivščine -9.35 Dopoldne - 11.05 Marienhof - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 14.50 Poročila -15.00 Mentalna higiena - 15.10 Narodnostne oddaje - 16.00 Poročila - 16.05 Ameba -16.30 Vera in Babs - 16.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado -	17.55 Program
madžarskih Židov - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 18.55 Za otroke - 19.15 Avtomobili - 19.30 Dnevnik - 20.25 Malo mesto, serija - 21.05 Deklamacija - 21.10 Prebujanje, koprodukcijski film - 23.05 Mostovi - 23.35 Porimix 1995 - 0.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
16.05 Mezoheki, 3. del - 17.00 Služba Alfa -17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 19.55 Puč, dokumentarni film - 20.10 Ura bogov -21.00Dnevnik- 21.100kolje- 21.15Krimina-listični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Prometna varnost - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Jenny Marx - hudičeva žena, film
- 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Poletna reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamutjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in. napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV dur-19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ-ja - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar -17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik Radia Slov. -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja-12.00 Poročila-12.05 Obvestila-12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)-19.00 Dnevnik Radia Slovenija
20
vestnik, 15. avgustaJjB
r onika
Nevaren prehod za pešce
Že več kot leto dni je ob glavni Partizanski oziroma magistralni cesti M 10-1 v Gornji Radgoni drog, kjer naj bi svetlobni znak z utripanjem opozarjal na prehod za pešce. Da, prav ste prebrali, naj bi, kajti dejansko je drugače. Kmalu zatem, ko so namestili svetlobni telesi, na katerih še ni zasvetila utripajoča luč, sta bili poškodovani, potem pa so ju odvili in ostal je prazen drog.
Slovesnost velikopolanskih lovcev
Petdeset let lovske družine
» Lovec in lov nista samo zelena obleka, puška na rami in streljanje,« je ob slovesnosti poudaril starešina Lovske družine Velika Polana dr. Arpad Koveš in dodal: »To je predvsem velika obveznost umnega gospodarjenja z naravnimi dobrinami in velika skrb za ohranitev ravnotežja živalskega sveta v prelepih gozdovih. Lovec mora imeti močno voljo in neizmerno ljubezen do narave, da lahko umno posega v harmonijo med živalmi in gozdom.«
Štefan Lutar in Rudi Toplak. Lovska družina iz Velike Polane ima 47 članov. Sedež družine je v Veliki Polani, lovišča pa so v sedanjih občinah Lendava in Čren-šovci, med reko Muro in Ledavo
Še preden so začele utripati luči nad prehodom za pešce v Gornji Radgoni, jih je nekdo poškodoval, zato so jih odstranili. Na nove pa so očitno »pozabili«.
Ta prehod je močno obremenjen, saj je z ene strani zdravstveni dom, z druge pa lekarna. Prav tam pa je stranska ulica Cesta na stadion. Ob prehodu bo v prihodnjih dneh velik sejemski vrvež. Radgončani se upravičeno sprašujemo, kako dolgo bodo odgovorni odlašali s postavitvijo nove utripajoče luči. Mar dotlej, dokler se ne bo
Ob praznovanju 50-letnice lovske družine Velika Polana so ob lovskem domu v Mali Polani pripravili slovesnost, katere so se udeležili tudi predstavniki zveze lovskih društev Prekmurja.
V kulturnem programu so nastopili tamburaši iz Beltinec, prekmurski lovski rogisti in ritmična skupina s Hotize. Podelili so tudi priznanja najzaslužnejšim članom. Za dolgoletno delovanje v lovski družini so ga dobili: Ivan Škalič, Ludvik Cigan, Jože Raš-čan, Jože Prša, Jože Utroša, Štefan Markoja in Rade Djukič. Za posebne zasluge v lovski družini pa so priznanja dobili: dr. Arpad Koveš, Ladislav Muršič, Martin Hanc, Jože Leček, Jože Koveš,
V lovski družini je 47 lovcev.
ter potokom Ginja. na 2440 hektarjev po J tega je 2209 hektarjev^’ 231 hektarjev nelovndi^
Člani lovske družin pje£ 1979 zgradili lovski do^ tem so se sestajah n članov. Ze leta 196 čili v lovsko tunsticn P . y ko so prišli prvi gostj® prihodnje si bodo se olj P^ vali za varstvo narav divjadi. V biltenu, i s » so poudarili, da kljub prizadevanju lovske komisije za varstvo “ vljajo, da so pri varovanj še vedno na začetku pot P tudi pri varovanju na® jvap pred običajnimi odpao^r vanju pred požiganjem ta ter odnašanjem m eji mladičev divjadi- . njihovih prednostnih ^!^ hodnje ekološko osve a« a|ioh V monografiji, ki s0 °aZVojlf obletnici, so’predstavil |. ^0 vske družine ter P^-LmiuF gospodarjenja z o banje staleža živali-
Besedilo in
zgodila nesreča?
JOŽE KOS
Športno-rekreacijsko društvo Dolnji Slaveči
Poroke
V Gornji Radgoni so se poročili: Janez Hamler, delavec, iz Zbigovec in Aleksandra Suzana Peterka, tekstilna konfekcio-narka, iz Apač; Matjaž Mauko, inž. elektrotehnike, iz Lomanoš in Irena Čarni, inž. kmetijstva, iz Lomanoš; Werner Robert Agnes Mittermuller iz Dornbirna v Avstriji, vratar, in Terezija
Sever, delavka, iz Blaguša. (L. KI.)
ČESTITAMO!
Tudi v Mlajtincih 50 let LD
V Mlajtincih je lovska družina praznovala 50-letnico. Šteje 24 članov in upravlja več kot 2.000 hektarjev lovnih površin. Lovno območje je pretežno ravninsko, zato je temeljna skrb mlajtinskih lovcev ohranjanje čistega okolja, biloškega ravnotežja, vzgajanje nizke divjadi in pomoč divjadi pri hranjenju v težavnih zimskih razmerah. Če bodo lovci uspeli doseči vse cilje, bodo izpolnili svoje poslanstvo: človek naj bi bil naravi prijatelj in ne uničevalec, jk
Popravek '
V prejšnji številki smo v podpisu k fotografiji mrliške vežice zapisali, da so v Renkovcih »dodatno zbirali 2.000 tolarjev na člana gospodinjstva«. Pravilno bi moralo biti: 2.500 tolarjev. Se opravičujemo!
Pohod navdušil Avstrijce
Športno-rekreacijsko društvo Dolnji Slaveči, ki ga vodi Štefan Dervarič, je bilo organizator 2. mednarodnega rekreacijskega pohoda po Dolnjih Slavečih. 12 kilometrov dolgega pohoda po gozdnih in poljskih poteh se je v avgustovski soboti udeležilo 400 pohodnikov od blizu in daleč. Še posebej navdušeni so bili Avstrijci, kijih je prišlo okrog 100. Med njimi je bila tudi 81-letna Alojzija Teeni iz Furstenfelda. Čila gospa je z dobro voljo in nasmehom prehodila vso pot od štarta do cilja in bila deležna odkritega občudovanja vseh ostalih pohodnikov.
Ponudbo predsednika društva, ki jo je izrekel na zadnji kontrolni točki, da jo z avtom zapelje do cilja, je galantno zavrnila. »Koša-
rica« od gospe častitljivih let gospodu Drvariču le-tega ni potrla, saj je bil po svoje srečen, da je prireditev izjemno uspela.
Pohvaliti gre izredno dobro markirano pot ter ponudo jedi in pijače na kontrolnih točkah. Vroč dan in razgiban teren (hoja navkreber in nizdol) sta namreč vplivala na redno izgubljanje tekočine v telesu, ki jo je bilo treba seveda nadomestiti. Sicer pa so prvi pohodniki, ki so štartali okrog 13. ure pred gostilno Pujtar v Dolnjih Slavečih, pričeli prihajati na cilj med 16. in 17. uro. Na cilju so vsi dobili spominčke, skupine z najmanj 15 udeleženci pa so prejele pokale. Uspelo prireditev je z vidnim zadovoljstvom spremljal tudi župan občine Kuzma Ludvik Kočar in tudi pohva-
lil delo marljivih or^oVeP^ Ti se že priP^Jstriji^31" hode v sosednji A« ditev»» tudi na podobno P domačem tereggZANA F,CK
Ena izmed kontrolnih točk, na katerih so se udeležen^ -pohoda okrepčali in tako nadomestil izgubljeno tekoč F. Matko
Zgodilo se je
Smrtna nesreča v Rakičanu
V nedeljo, 11. avgusta, ob 1.20 je na cesti med Rakičanom in letališčem prišlo do hude prometne nesreče. 36-letni Bela Kučan iz Murske Sobote se je z osebnim avtom Fiat peljal sam pravilno po desni strani ceste iz Rakičana proti letališču. V tistem hipu je nasproti (iz smeri letališča) pridrvel s kombiniranim vozilom Craysler 26-letni Ciril Jakob iz Rakičana. Njegov avto je na dvignjenem cestnem prehodu čez železnico zaneslo na levo in je po nekaj metrih nekontrolirane vožnje čelno trčil v Kučanov avto. Bela Kučan je na kraju nesreče umrl; Jakob, ki naj bi bil vinjen, in njegovi sopotniki: 20-letni G. H., 26 let stara T. G. in 15-letna A. Č., vsi iz Murske Sobote, pa so se hudi poškodovali.
Sreča v nesreči v Gaberju
Veliko srečo v nesreči je imela 33-letna Aranka Zver iz Male Polane. V sredo, 7. avgusta, popoldne se je z osebnim avtom peljala iz službe. Zunaj Gaberja, pri nekdanjem mlinu, ji je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil državljan Romunije. Ta je v rahlem ovinku nenadoma zavil na levo na nasprotni vozni pas in čelno trčil v avto Zverove. Njen avto je odbilo v obcestni jarek in obtičala je vkleščena v razbito pločevino. Iz nje so jo osvobodili lendavski gasilci. Imela je srečo v nesreči, saj ni dobila hudih poškodb, ampak jo je odnesla z nekaj odrgninami.
Nesreči v Rakičanu in Gaberju sta nov dokaz, da največkrat »nastrada« tisti, ki ni nič kriv!
Umrl na rekreacijskem teku
V Občini Črenšovci je boleče odjeknila novica o smrti komaj 14-letnega B. M. iz Črenšovec. Ta seje bil v soboto okrog 21. ure podal s prijateljem na rekeracijski tek po cesti med Črenšovci in Srednjo Bistrico. Med tekom mu je nenadoma postalo slabo in je izgubil zavest. Med prevozom v bolnico je umrl. - Črenšovčanom je hudo tudi zato, ker se je
lani zgodila podobna tragedija na maratonskem teku v Radencih. Tudi tedaj je usahnilo mlado življenje njihovega sovaščana.
Drevo ga je pokopalo
Delavci Gozdnega gospodarstva Maribor so podirali drevje v gozdu, katerega lastnik je Zavod za gozdove R Slovenije. Eno drevo seje zataknilo za veje sosednjega drevesa in ni in ni hotelo pasti. 41-letni Anton M. iz Ženjaka pri Lenartu pa seje odločil posekati tudi to drevo. To pa je bilo zanj usodno: drevo, ki je obviselo, je padlo na delavca in mu povzročilo izredno hude poškodbe, zaradi katerih je med prevozom v bolnišnico umrl.
Trčenje v Murski Soboti
V križišču Ciril-Metodove in Severjeve ulice v Murski Soboti je prejšnji četrtek prišlo do hude prometne nesreče, v kateri seje hudo poškodoval 34-letni pešec Roman Č. iz Murske Sobote. Nesreča se je zgodila, ker voznik osebnega avta 17-letni Andrej S., ki pa še nima vozniškega dovoljenja, ni upošteval prometnega znaka stop. Trčil je v osebni avto, ki gaje vozil 39-letni Vladimir K. iz Krneč, nato je Andrej Š. zapeljal še na pločnik, kjer je s prednjim delom avta zadel v pešca Romana C. Ta sije zlomil levo stegnenico. Zdravijo ga v bolnici.
»Srečanje« s prometnim znakom
5. avgusta ob 4. uri seje zgodila huda prometna nesreča v Radehovi pri Lenartu, v kateri se je poškodoval 18-letni Sandi J. iz Lenarta. Bil je sopotnik v osebnem avtu Renault 5 GL, ki ga je na regionalni cesti Ptuj-Lenart vozil 21-letni Rudi M. V blagem ovinku v Radehovi je avtomobilist zapeljal na desno in zdrvel s ceste, nakar je sopotnik udaril z glavo v drog prometnega znaka.
Moped pustil in pobegnil
Na Zagajskem Vrhu pri Gornji Radgoni je neznanec ob 1.40 z mopedom zapeljal v skupino pešcev, ki so nič hudega sluteč šli po desni strani ceste, in lažje poškodoval 41-letno Silvo M. z Za-gajskega Vrha. Fant seje ustrašil: moped je pustil in se izgubil v noč. Policisti so mu menda že na sledi.
V Logarovcih ponarejene marke
V diskotekah je ponavadi velika gneča in »priložnost« za kak nečeden posel. Posebno hrupno je tudi v diskoteki v Logarovcih, kjer je enemu od gostov uspelo vnovčiti 100 ponarejenih »mark«. Policisti in kriminalisti seveda skušajo ugotoviti, kdo naj bi to storil. Nikoli se ne ve: kaj pa je le eden v verigi razpečevalcev?
V Logarovcih je zagorelo
V petek, 9. avgusta, okrog 20. ure je zagorelo na gospodarskem poslopju K. R. v Logarovcih. Vse kaže, daje ogenj posledica igre dveh 5-letnih otrok z vžigalnikom. Zaradi hitrega posredovanja domačih in gasilcev se ogenj k sreči ni razširil, zato je gmotne škode le za 100.000 tolarjev.
Opozorilo, naj vžigalice in vžigalnike ne puščamo na mestih, ki so dostopna otrokom, najbrž ne bo odveč. V mnogih gospodinjstvih so namreč šibi-ce, predvsem pa reklamni vžigalniki na nezavarovanih mestih. Sreča je, da ni več nesreč.
Izsiljevala naj bi prednost
Kolesarka 66-letna Kristina Z. iz Renkovec seje v nedeljo ob 10.25 peljala po cesti v Turnišču in izsilila prednost pred 66 let starim voznikom osebnega avta Štefanom T. Ta ni uspel pravočasno ustaviti in je trčil vanjo. Voznica kolesa je utrpela hudo poškodbo, saj si je zlomila rebra in poškodovala lobanjo, zato ji poskušajo pomagati v soboški bolnici.
Zavrnjeni homoseksualci
Uprava za notranje zadeve nam je sporočila, da je v sredo, 7. avgusta, okrog 23.30 pripeljal v Dolgo vas iz Madžarske avtobus našega Kompasa Herza. V avtobusu je bilo okrog 20 potnikov, državljanov različnih držav, ki so potovali na konferenco mednarodne lezbične in gejevske organizacije v Ljubljano. V skupini so bili tudi trije tujci: državljan ZDA Lovel Scott Long, državljan Romunije Coman Relu Adrian in državljan Kameruna Lya Ngatchov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop po določilih 10. člena zakona o tujcih, saj so imeli vsi skupaj le 300 ameriških dolarjev, Kamerunčan pa povrh še ni imel vizuma. Torej so trojico zavrnili in predali madžarskim organom. O dogodku ne bi posebej
* pisali, saj enako ravnajo tudiz na dar so se ob to ravnanje »spo »istospolnih«. Postopek poltotl^yl^z MufS* na koncu sporočila zapisali na
ta.	■
Iščejo avto, našli pištolo odp6*^’'
V noči s 5. na 6. avgust je : hiše n J roma ukradel z dvorišča stano znam6^ 8^' dnjem Kamenščaku osebni a M’ Kadett, bele barve, registrska s
Za storilcem poizvedujejo. g, av£u |U’ Gornjeradgonski PoliclsKPetnega P'^ hišno preiskavo na domu — |j pl1'1 , jpi 1‘ Zagajskem Vrhu našli in nato ‘ prj jo lo in štiri naboje. Nadaljevanje prekrške.	.	jijs*
Pozor pred zvitima ta^ee^č tatvi”
Na območju Slovenije je vjjj so> . menjalnicah in na poštah. S	ue,^'
izvršujeta dve ženski, ki sta si P ni. Sta morda sestri? Obe ima	spete
naravno skodrane lase, visok s .^la metrov. Ena je stara okoli 4 ^bta, , čop, ki ji sega skoraj do polov stara okrog 30 let. „ialnica^ t vt° (t
Pa njuna zvijača? V me & zahtevata najprej menjavo ne^ i]0 v1 Ko jima uslužbenci štejejo ^vatu P1 u premislita in namesto tolarje uslužb^^ipi^^in to. To počneta toliko časa, navadi ^jsJ* ts ustreči njunim željam, ker Pr »^0^ zahtevanih deviz, včaslh7Jvzetost zahtevata nazaj marke. Z ja si A,) štetjem denarja izkoristita sta ” j pi£ j gotovine z menjalniškega P	ju j6	pS
sami? Očividci vedo poveda . os	-jj
nico čakal starejši prižganim motorjem m tuj kratk^.^i as ju je čakal moški temne p k,jvnostn las. Za zdaj ni znano, ali sta skn pri nas koga naplahtali- Iti menJalcenl opozorili, kaj se vam (zlas di, če vas bosta ženski zme
^Mj5. avgusta 1996
A dan je bridki moral priti, ločitve dan, oj dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman ... S. Gregorčič
ZAHVALA
V 60. letu nas je zapustil dragi mož,oče, stari oče in brat
Janez Flisar
iz Vinske grabe 6
7 >	Moravske Toplice
sorod3 T*''0 'n bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem nikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga
trenutk^601'-' M njegov* zadnji poti in nam v težkih svete * - °b strani- Hvala za darovano cvetje, sveče, župnij11^6 ter p'sna *n ustno izrečena sožalja, gospodu in no UzaP°8rebni obred, pevcem za odpete žalostinke Fljs?re°n’^tvu Posebna hvala družinam Ludvika
rJa, Aleksandra Kučana, Viljema Pečka in Evgena Škerlaka.
____	Žalujoči vsi njegovi
Lepo je živeti, dokler imaš za koga. Ko ti pa črna zemlja pokrije, kar si imel najrajši, in ostaneš sam kot drevo brez listja...
V SPOMIN
22. avgusta bodo minila tri leta, odkar me je zapustil moj najdražji in edini sin
l<l0, Vlado Fartek
ecembra bo minilo devet let, odkar me je zapustil
dragi mož
Vladimir Fartek
iz Murske Sobote
Prisrčna hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite pri njunem preranem grobu in v spomin prižigate svečke.
Vuju ne bom pozabila - mama oziroma žena
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 75. letu meje zapustil dragi in ljubeči mož
Jože Horvat
iz Črenšovec
Juša Kramarja 53
^hvaljn^C* se s tiho žalostjo in bolečino v srcu tatice m Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ste mojega dragega moža v lepem številu ^tje, Sv ' * njegovemu večnemu počitku, darovali vence, ^Pla^6’ Za SVete ma®e’ men' Pa izrazili sožalja. Hvala 6 °dpetnU Za Pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za °°Sebn0 Zai°stinke, gospe Rozi pa za besede slovesa.
lajša|aZkhVai° izrekam zdravnici Eriki Zelko, ki mu je .pečine in me tolažila v najtežjih trenutkih in Li2japZ7'jenja- Hvala tudi Agi Žalig, svakinji Rozini fša za neizmerno pomoč in tolažbo pa tudi
pogrebništvu Ferenčak.
. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujejo žena Gizela in vsi, ki so ga imeli radi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si mirno, brez slovesa, tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je po težki bolezni nepričakovano in za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
Irena Franko
roj. Kerčmar
s Ob b0) ... >z Sebeborec koliko eC' 'zguP' se iskreno zahvaljujemo vsem 'Ste jo p01’ Sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, u^tje, sv na njeni zadnji poti, darovali vence, ^no SojCF. 'n v dobrodelne namene, nam pa izrekli
Od^°Vesa bvala g. duhovniku Balažiču za besede a'®rano za odpete žalostinke. g. Severju za IS|no, nekdanjim sodelavcem kolektiva Mure in pogrebništvu Banfi.
še enkrat iskrena hvala!
a‘ujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Petnajst let že v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni.
V SPOMIN
15. avgusta mineva 15 let, odkar smo se poslovili od
Karla Ficka
iz Boreče 5
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Nikoli te ne bomo pozabili
Vsi tvoji
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
Ana Prša
iz Velike Polane 13 la
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrinam, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobre namene ter nam izrekli sožalje. Hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Kratka so bila tvoja leta mladosti in sreče med nami, zato z besedami ni mogoče opisati bolečin, ki jih je zapustila tvoja prerana smrt.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 21. avgust, ko nas je pred tremi leti zapustil naš dragi Ernest Fujs iz Puconec
Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in svečo ali z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči tvoji najdražji
Oh kako hitro čas beži, že dve leti te več ni, na tvojem grobu rožice cvetijo, a v spomin ti svečke le gorijo.
V SPOMIN
13. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, mož, sin, brat in sorodnik
Viljem Zelko
iz Mačkovec 5la
Vsem, ki se ga še spominjate, mu podarjate cvetje ah prižgete svečo - iskrena hvala!
Vsi njegovi
Minilo žalostno je eno leto, ko zapustil si dom in svoje drage vse. Na grobu tvojem svečke gorijo, v mislih nate cvetoče rože solze rosijo.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 14 avgust, ko nas je za vedno zapustil nas dragi
Štefan Jerič
iz Gančanov
Tiho in žalostno je ob tvojem grobu, vendar polno lepih solminov in dobrot, kar so nam dali tvoje srce m pridne roTe Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena hvala.
8	Žalujoči tvoji najdrazji
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustila naša draga teta, sestrična, svakinja in botra
Rozalija Koraj
roj. Hozjan
iz Lendavskih Goric 551
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter izrekli sožalje. Hvala g. kaplanu in g. župniku za obred, pevkam za odpete žalostinke in osebju Doma starejših Lendava. Posebna hvala sestrični Mariški Lutar z možem in sosedi Dragici Nagy z družino.
Žalujoča nečakinja Marika z družino
ZAHVALA
1. avgusta 1996 je v 66. letu umrla
Irena Sever
roj. Filo
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, nam izrekli pisna ali ustna sožalja, podarili cvetje in sveče. Posebna hvala kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, kjer ste ji lajšali zadnji mesec dni življenja, g. Ludviku Novaku pa za besede ob slovesu.
Z bolečino v srcu: mož Branko, hčerka Jasna z družino ter bratje Karl, Bernard, Claude z družinami
motorna vozila
RENAULT 5, letnik 1991, in Alfo 33, karavan, letnik 1988, prodam. Tel.: 46 635. m8911
AVTOPRIKOLICO, večjo, zaprto, z dodatno vgrajeno streho in panoji, primerno za sejemsko prodajo, prodam. Tel: 45 358 ali
26 603. m8938
JUGO Z-101, ŠKODO 120 L in Fiat 126 P prodam po delih. Tel.: 27 382, zvečer, m 8 946
KOMBI Mercedez 208 b, odlično ohranjen, letnik 1992, in opel corso 1.5 D, letnik 1990, prvi lastnik, ter novo prikolico za frezo prodam. Tel: 57 312, dopoldan, in 22 751, popoldan. m8956
PRIKOLICO ZA AVTO, nosilnosti 500 kg, prodam. Tel.: 44 205. m8958 OPEL KADETT 1.3 S, starejši letnik, prodam. Cena po dogovoru. Tel: 22 387. m8978
ZASTAVO 101 S, letnik 1978, sod, 500 I. in kad, 500 1, prodam. Brezovica 13. m8981
MERCEDES 813, letnik 1974, keson 6,40 m, 42 ccm, registriran do aprila 1997, nosilnost 2,6 t, primeren za mednarodne prevoze, prodam. Tel.: 62 631. m8982
OPEL ASCONO, letnik 1980, prodam. Sodišinci 52, tel.: 46 435. m8992
živali
NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo. uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10-odstot-ni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168.
MLADE NESNICE, pasme HISEX, tik pred nesnostjo, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6OO5
KOZE, nečistokrvne, breje, kozličke ter dva kozla prodam. Tel: 49 168. m8863
SVINJO, domače reje, za zakol, prodam. Tel: 76 483. m8915
NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, cepljene, prodam. Tel.: 40 184. m8934
KRAVO S TELETOM, kravo brejo, dve telici breji ter telici za pripust in prikolico, dvoosno, domače izdelave, mešalec za beton, rabljen, brez motorja. kanalete, 10 kosov (15, široke), prodam. V najem pa dam prostor, velik 100 m2. Tel: 40 257. m8944
TELICO, kontrola A, brejo sedem mesecev, prodam. Pečarovci 77. m8947
NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne! stare osem tednov, prodam. Tel: 48 056. m8950
PUJSKE, stare sedem tednov, težke od 15 do 20 kg, prodam. Horvat, Lipa 7Ib, tel.: 42 597. m8959
BREJE SVINJE in pujske, prodam. Tel.: 87 100, Frančka Koroša, Trg Slavka Osterca 21. Veržej. m8968
PUJSKE prodam. Skakovci 60, Cankova. m8969
PUJSKE prodam. Tel: 23 997. m8975
NESNICE, mlade jarčice, lahko naročite pri Ivu Tibautu, Babinci 49, Ljutomer, Tel.: 82 401. Dostava na dom. m8985
posesti
MEDETAŽNO HIŠO na mirnem in lepem kraju v Murski Šobiti prodam. Možnost zamenjave za hišo v Ljubljani. Tel.: 21 041. mfš
HIŠO na Cankovi z lokacijskim dovoljenjem za lokal (trgovina ali gostilna) prodam. Plačilo možno na obroke. Tel: 24 757. m8913
HIŠO z gospodarskim poslopjem na 11-arski parceli prodam. Cena po dogovoru. Tel: 061 754 435. m8919 DVE NJIVI prodam. Melinci 7. m8923
STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti na 5,6-arski parceli, primerno za nadomestno gradnjo, prodamo. Tel.: 21 921. m8928
POSLOVNE PROSTORE v Ljutomeru na Glavnem trgu, 120 m2, damo v najem. Tel.: 81 560. m8929 STANOVANJSKO HIŠO, staro 22 let, obnovljeno, v Gederovcih ugodno prodamo. Štefana Kovača 18, M. Sobota, tel.: 24 042. m8933
VINOGRAD S KMETIJO na 7-arski parceli v Čentibi (v Zoknjaku) in dva soda prodam. Tel: 78 426. m8937 POČITNIŠKO HIŠO, primerno za stanovanje, z vinogradom in sadovnjakom v Lendavskih Goricah prodam. Tel: 75 384. m8941
ENOSOBNO STANOVANJE, v cen tru Murske Sobote, prodam. Tel: 32 290. m8954
vestnik, 15. avgustajj^
22
estiiik
POSLOVNE PROSTORE, 2 x 280 nr, in hišo, 3 x 120 m2, v tretji gradbeni fazi, prodamo. Plačilo po dogovoru. Tel.: 27 942. m8957
DVOSOBNO STANOVANJE v pritličju v središču M. Sobote prodamo. Tel.: 21 040. m8961
VINOGRAD s kletjo v Lendavskih Goricah na 15-arski parceli prodam. Tel: 42 171, Žerdin. m8979
NOVEJŠO, delno podkleteno hišo s podstrešnimi sobami in z možnostjo poslovnega prostora v okolici Murske Sobote prodam. Tel.: 43 273. m8987
kmetijska mehanizacija
ŽITNI KOMBANJ CLAAS DOMI-NATOR 106 z adapterjem za koruzo in dva petvrstna adapterja prodam. Tel: 062 721 147, zvečer. m8926
OBIRALEC KORUZE znamke Zmaj prodam. Tel: 68 178 ali Slaptinci 7, Videm ob Ščavnici. m8927
SILOKOMBANJ Lifan, malo rabljen, prodam. Tel.: 70 217. m8930
TRAKTOR ZETOR 4718 prodam.
Murski Petrovci 24a, tel.: 46 405. m8942
ENOREDNI OBIRALNIK koruze SIP in kombajn Epple 211 za rezervne dele prodamo. Bokrači 14, tel.: 45 392. m8943
KOMBANJ ZA SILAŽO LIFAM prodam. Nuskova 2 ali tel: 57 153. m8948
TRAKTOR SENDT 7010 PS s pogonom na vsa štiri kolesa, s prvim nakladalnikom, cisterno za prevoz gnojnice, 600-litrsko, obračalni plug, visok klirens, dva-, tri- in štiribrazdni, vrtalko Stebrana, 3 m, kombanj za silažo, kombanj za izkopavanje krompirja, viličar, 1,5 tone, in Wapp za pranje (250 barov) prodam. Tel: 0609 642 194. m8949
KROŽNE BRANE, 24 diskov, in pre-dsetvenik Metalna, širina 2,20 m, prodam. Lemerje 62. m8966
TRAKTOR URSUS 335, registriran, s priključki, pljugi, branami, koso in vozom z gumijastimi kolesi ugodno prodamo. Gorica 46 ali tel: 45 364, popoldan. m8974
SILAŽNI KOMBAJN SK 80 prodam. Tel.: 87 582. m8983
DVOREDNI OBIRALNIK KORUZE kupim. Tel.: 82 041, zvečer. m8984
razno
VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: mlinček, likalnik ali radio. Tel: 062 221 106 ali 062 631 164, po 16. uri. m8914
LUŠČENO KORUZO prodam. Ema Boriš, Tišina 7. m8918
KAVČ, raztegljiv, 160 x 190, s predali in enojno posteljo, 100 x 200, ugodno prodam. Tel: 32 400, pozno zvečer. m8921
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 26950 - 6, izdane pri HKS Panonka. Branimir Kuzma, Skakovci 36. m8932
VEČNAMENSKO VRTNO UTICO in garažna hrastova vrata prodam. Tel: 26 128. m8935
HIDRAVLIČNO STISKALNICO za grozdje, 150-litrsko, avtoprikolico z nosilnostjo 1000 kg, ter rabljene gume, 16 x 600, prodam. Gregorčičeva 44, Murska Sobota. m8940
VINO, šmarnico, prodam. Tel: 72 147. m8951
PREKLICUJEM spričevalo o končani poklicni šoli za voznike motornih vozil, izdano na šoli za voznike motornih vozil Ljubljana Ježica. Franc Kodila, Pečarovci 48. m8952
Z NEKAJ VOLJE do dela si lahko korenito izboljšate življenjski standard. Tel: 55 605. m8920
NATAKARICO, redno ali honorarno, zaposlim. Stanovanje in hrana v hiši. Tel: 76 O41.m8976
TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo pisarniškega materiala iščemo. Pogoj najmanj srednješolska izobrazba in zaželjene nekaj prakse s prodajo. Tel.: 31 404. m8988
storitve
ARMSTRONG, spuščeni stropi, prodaja materiala, najugodnejša prodaja fluorescentnih svetil: Galat Maribor. 062 227 099. m6876
ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, vertikalne zavese - izdelava, montaža in servis. Inf. po tel.: 0609 616 170,.m8962
KOMUNALA LENDAVA obvešča cenjene uporabnike svojih storitev, da izvajajo pogrebne storitve (prevoz, oprema, potrebščine) odslej tudi v Žitkovcih 3la, Štefan Beko, tel.: 79
PONUDBA SKB banke
Za brezskrbno
poletje
SKB banka PE Murska Sobota, Ekspozitura Murska Sobota, Agencija Lendava
TrTEkspozitura Ljutomer vam v avgustu nudijo brezplačen zakup sefov.
MOBITEL BENEFON FORTE prodam za 75.000 SIT in žganje po 600 SIT za liter. Tel.: zvečer 23 932. m8953
BARVNO TELEVIZIJO Melodija, viderekorder in sesalec za prah prodam. Tel.: 24 903. m8960
OTROŠKI kombinirani voziček, rabljen štiri mesece, prodam. Tel.: 21 959. m8963
VINO, kakovostno, belo, v steklenicah, 300 1, prodam. Tel.: 22 440. m8964
RAZENJ za pečenje odojkov in piščancev prodam. Tel.: 45 293. m8967 JERMENICO in 200 1 sod za nafto, »feder klin« in »špingl« prodam. Karel Huber, Gornji Slaveči 89. m8973 PEČ za peko odojkov, aparat za kavo, električni žar z pečico prodam. Tel: 76 041. m8977
VERTIKALNI MIZNI REZKAR ZA LES, os premera 30 mm, prodam. Tel.: 81 404. m8986
ŠTEDILNIK, dva gorilnika na plin, dve električni plošči, prodamo. Tel.: 22 247. m8991
Gostilna SIPLIC Puževci
vabi v petek, 17., in v soboto, 18. avgusta, na domače koline z bujto repo.
V soboto vas bo zabaval DUO FENIKS.
Priporočamo se!
BETONARNA PETELIN
GOR. RADGONA tel: 069 / 61755
PO UGODNIH CENAH
VAM NUDIMO
-BETON -BETONSKE IZDELKE
-PREVOZ BETONA
-ČRPANJE BETONA
□B TAKOJŠNJEM PLAČILU NAD 100.000 sit VAM PRIZNAMO POPUST.
delo
NATAKARICO takoj zaposlimo. Okrepčevalnica Pinki, Črenšovci, tel.: 71 055. m8912
376. Prav tako so odprli skladišče pogrebnih potrebščin v Dobrovniku v stari mrliški vežici. Informacije pri grobarju Ludviku Somiju. m8965
FRIZERSTVO PICOLO, Prežihova 5, M. Sobota, tel.: 24 652, se priporoča s svojimi ugodnimi storitvami: »trajna« 3.500 do 4.000 SIT, »vodna«
I 000 do 1.500 SIT, FEN FRIZURA 1-500 do 2.000 SIT. mS9S9 ROLETARSTVO RUGELJ, LAVCI, tel.: 32 920: ROLETEZ MONTAŽO od 3.500 do 4.000 SIT m-, žaluzije od 2.800 do 3.500 SIT/ m2 in lamelne zavese 3.500SIT/m■
m8990
PRE ROKOVATI J E
POKLIČITE 090
B2 d
Za	Windows ti,
t!,	-5 čekov brez obrasli •
Murska Sobota,	ut 42 937-^
Naj bo vaše poletje še lepše!
Dodatne informacije: zeleni telefon SKB banke, telefon 080 15 15.
Gorička vas
9204 Šalovci 3 TeL:(069) 59 033
V ZALOGI SOLATNI ZABOJI 40 x 60 x 23 cm
090
OEM* 44-4] VČASIH JE TREBA SREČO POKLICATI!
Ste osamljeni, naveličani vsega? Prijatelji in prijateljice že čakajo na vas.
156 SIT/min
štirikolesni pogon
servo volan z nastavitvijo po visim zapora diferenciala zadaj
bočne ojačitve
zračna blazina (US full size)
1 leto garancije za neomejeno
število km
električni pomik oken in zunanjih ogledal
zatemnjena stekla centralno daljinsko zaklepanje široke bočne obloge v barvi karose paket dodatne osvetlitve prtljažnik na strehi
pokrivalo za prtljažni prostor Alu-platišča (GRIZZLY) klima
u
I
i-f j
J>
2
PE Murska Sobota
Kocljeva 6
Tel.: 069/32-495
SKB BANKA B.B.
Ekspozitura
Ljutomer
Stari trg 7
TeL: 069/83-312
Agencija Lendava
Mlinska 5
Tel.: 069/75-810
V najem dajemo PISARNIŠKE IN SKLADIŠČNE PROSTORE na Ljutomerski cesti v Gornji Radgoni. Interesenti, pokličite po telefonu, številke so: 062 223 536, 223 870, 223 558.
.599
' VIČOCI SEX V ŽIVO
00.599.281 5
ZGODBE
1
o o
B
35
U ■
SUPER V,RO®E
C3
CD
ODPRTO:
O 0)
* Motor 2,5 L Cena: 46.882 DEM
* Motor 2,5 TURBO DIESEL
Cena: 50.362 DEM
CHRYSLER LEASING D+8^
CHRYSLER KREDIT D+6'
Pooblaščeni prodajalec: BRANSBERGER E. s.p.
Dolga ulica 79, Černelavci 9000 Murska Sobota	,0
tel. 069/ 21 238, faks 069/ 21


S
TUDI V LENDAVI
Podjetje za prodajo in servis kmetijske mehanizacije BEBB iz Strukovec je pred kratkim odprl novo prodajalno tudi v Lendavi, v Mlinski ulici 1. V trgovini, ki je odprta vsak dan do 18.00 in ob sobotah do 12.00, je na voljo pestra ponudba vrtnih kosilnic, motornih škropilnic, kosilnic na nitko, motornih
Žag, motokultivatorjev, visokotlačnih strojev na mrzlo in toplo vodo ter strojev iz rezalnega, škropilnega in zalhalnega programa.
LADA CENTER * AVTOTRGOVlNA -
62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: 062 6	afe-
. g. dO od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto oo
LEASING ZAj-
10.000 DEM POSOJILA
OBROK SAMO 270 DEM X 48 MESECEV
TUDI ZA KMETOVALCE
NIVA 1700
OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled.
15.170 DEM
O
S
SISTEM STARO ZA
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič
LIMUZINA 1300/4V	1
* avton^^^tV-
* vulkani*^.—
bleski sejen po čelen Lotmerki
eportaža
Ko se Lotmerk spremeni
v mravljišče
Prleški sejen po čelen Lotmerki je tisti so od domače obrti ^prikažejo »štanti«, na katerih se prodaj . s tradicional-’'*a. Dan, v katerem se skozi Ljutomer vJ	župan. Dan,
*i opravili, in kjer zagotovo ne umanjka 11	. a na »glovnen
dosti poje in še več popije. Dan, ko muzik* ig
««in ko na račun pridejo zabave zeljni ljudje.
Zjutraj me je zbudila »pleh-
®uzika«. Toda nikar ne mislite, ahsta »lotmerška«, ki že dolgo občinske duhove - enkrat z
Revami po instrumentih, dru-zzabtevo po prostoru ... Ne, igrala fulneška godba
Pihala, ki je prispela v svoje, «?5ari ^u8i, pobrateno me-
V »gužvi« so se drenjali še fulneški godbeniki, pred njimi pa brhke češke mažoretke. Najbolj prijeten »štant« je bil blizu hotela, tam, kjer je Žumanov »pro-dova svojo lončarijo«. Pa še znanci in sorodniki in nikamor ne prideš. V »gaso« so letos str-
izdati. Jah, pa najboljše ajdove kvasenice! Pravi Prlek ne more mimo. Nato se prebiješ ob mestni hiši do glavnega odra, mimo katerega se vije povorka. Ujameš tretji in četrti voz, na. njem člani Turističnega društva Mak iz Pristave prikazujejo sta-
brnel lotmerški an PrenašalJe nat0 še ves ]^onkUr 'ejemsko d°ga-enco pa so mu na

starem trgu delali murskovalo-vci. Tudi lotmerška kabelska televizija je ovekovečila mega dogodek.
Okrog devete so bili že vsi »štanti« zasedeni, iz vseh kotov so mrgoleli ljudje. Mimo glavnega odra, kjer si lahko videl organizatorje (od turističnega društva, radia Maxi, Agencije za . šport in Občine Ljutomer), se je pot vila mimo posode pa spodnjih gat pa suhe robe in usnjenih izdelkov vse do knjigarne, ki je ponujala knjige za 500 tolarjev. Seveda, primerne množični publiki, torej v stilu Steelo-ve. Od Čarlija, kjer so imeli dežurni tabor mur-skovalovci, pa nazaj do glavnega trgaje šlo nekajkrat počasneje. Naenkrat si se znašel med množico, ki te je pritiskala malo sem in malo tja.
Oh, pa si se skušal prebiti mimo avtomobilov in mimo ljutomerskih prodajalcev sadja, pa nič, Blokada.
aseniee	-------------
’ absolutno prleška jed
Sejen bil je živ.
pali kič. V redu. Naj bo razlika. Zanjo so poskrbeli mlajši člani organizacijskega odbora, kot so poskrbeli še za marsikaj drugega. Ljubi mir, ne smem vsega

re običaje. Naprave, stare 300 let, ki jih.vsaj enkrat na leto potegnejo na piano. Pajčevina daje vtis avtentičnosti. Za traktorji kočija, vanjo vpeti dve kljuseti vozita ljutomerskega in fulneš-kega župana. Maxijev Lebar povabi na voz župana Ludwiga von Bratušo (kot ga poimenuje) in fulneškega pana. Vljudnostne besede in izrazi vzhičenja. Župan dokazuje, da je kmečki sin. Predsednica občinskega sveta ne pride, zato pa je na vidiku načelnik upravne enote. So ljudski? Ko se politiki odstranijo, povorka krene naprej. Godci, fulneški fantje, burne ovacije gledalcev. In nato tamburaši. Zažigajo po naše. Senca pa je samo pod »marelo«. Povorka te

Gneča. Ne gre ne naprej ne nazaj.
s sejmom in Lotmerkom? Nič.
Proti večeru, ko doma ustvariš glasbeni zid s Chopenom, greš še enkrat ven. Na odru so od Štrka, Šarma, Ekarta, Vara-šancev. Preroda (ansambli) do Manje Šalamun, Nuše Mecilo-šek, Mihe Balažiča, Sergeja Su-
Nad Lotmerkom seje začela delati tema. Ljudje so vedno bolj veseli. Vse manj je treznih. . Srečaš nekaj veselih znancev.
Ko se ob dveh zjutraj odpravljaš proti Madžarski, v Ljutomeru še vedno prepevajo. Toda bliža se konec. Še en sejen je
TD Mak prikazuje kmečka opravila.
kiča do Eve Sršen in Happy ar-my z Madžarske, dueta Brozo-vič-Werner in Irene Vrčkovnik. No, vsaj z enega odra »zažiga-
mimo. Mimo še en ljutomerski občinski praznik.
Ko boste to brali, bodo mimo tudi Kučanove konjske di-
OKNA, VRATA, POLKNA, OKEN,

O^- 5
Lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261
hiša DRAGI
hiša JELKA (modif.)
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva, tel/taks.: (069) 22 921
1 UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer
Častni gostje
odnese. Hitiš domov, golaž, ki so ga pripravili lotmerški lovci, že diši skozi vhodna vrata. S polnim želodcem pa nazaj na sejen. Nekateri že spuščajo cene, drugi »hondlajo«, ti pa greš po melono. Pa kaj ima melona
jo« muziko. Bistvena sprememba s preteklimi leti, ko je vsaka gostilna »nabijala« svojo muziko in je »muzikaški« kaos premešal človekove bobniče tako, da si si lahko zaželel samo še miru.
rke in mimo bo otvoritev ceste Krapje-Veržej. Smo v minevanju.
A. POTOČNIK
FOTOGRAFIJE: NATALIJA JUHNOV
Tretje keeebranje v Murski Soboti
101 hrošč iz vse Evrope pri nas
Svet se razvija, v skladu s tem vsak dan nastajajo novi, modernejši avtomobili. Ti avtomobili so si vedno bolj podobni, včasih že eno-lolični, na cesti pa moraš dobro pogledati, da ugotoviš, ali je to opel ali BMW ali kakšen avto, ki je nastal v azijskih deželah. Obstajajo pa avtomobili, ki so si že desetletja podobni, in kot ima staro vino svoj čar, tako ga dobivajo tudi ti avtomobili. In VW-hrošče moramo prav gotovo šteti med tiste vrste avtomobilov, ki sodijo prav v vrh priljubljenosti, čeprav so jih v Evropi že zdavnaj nehali izdelovati in čeprav še zdaleč niso tako udobni kot mogoče nekateri nasledniki.
In hrošči vseh mavričnih barv in najrazličnejših unikatnih oblik in izvedb so ta konec tedna preživeli v Pomurju. Zbral se je 10 i hrošč, ki je prikeeebral iz števil-
nih klubov Slovenije, iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, prvič so se srečanja udeležili tudi hrošči iz
Hrvaške, od najdlje pa je k nam prišel hrošč iz Velike Britanije. Kot zanimivost pa je potrebo do-
Domišljiji lastnikom hroščev pri barvah in izvedbah ni konca ne kraja. Nekateri pa so prav taki kot pred 42 leti.
dati tudi to, da si je Srečanje oge-dal glavni urednik revije VW Scene, največje revije za volkswagno-va vozila na zračno hlajenje.
Tokrat je prišel drugič in pravi, da sem zelo rad prihaja, ker so mu tu všeč ljudje, predvsem pa srečanje, razpoloženje, ki ga znajo narediti keeebri. »Veš«, je povedal, tudi konec tedna so v Evropi srečanja, kjer se zbere tudi po tisoč hroščev, ampak vaše ima dušo.« In s tem se strinjajo tudi drugi, ki vsako leto znova prihajajo na srečanje, s sabo pa pripeljejo tudi svoje prijateje.
Keeebri so odkebrali naprej, novim srečanjem in novim dogodivščinam naproti. Verjetno pa je prav malo dhi v letu, ko se v našem Pomurju zbere toliko mladih ljudi iz Evrope, katerim lahko pokažemo našo pokrajino. Če že, potem za to srečanje prav gotovo velja pregovor, da se dober glas sliši v deveto vas. In tako se s pomočjo kluba Keeeber dober glas o naši pokrajini zanesljivo sliši tudi v tujini.
Fotografija in besedilo: ANR
Mlin po mlinu
Dolgoletno letno delo Turističnega društva Sv. Jurij ob zaokroža z uspehom. 7. septembra otvoritev prvega mlina na okolici. Delo spremljajo velike finančne težave, vendar jim kljub e skoraj nemogoče.
Tam, kjer izvira Mura
vci-Lipnica-Gradec-Bruck an der Mur-Judenburg-Zeltweg-Murau-St. Michael-Muhr-Un-termuhr. Od tam so že lepo vi-
Kako je, če se podaš tja, kjer je začetek največje reke, ki teče tudi skozi našo pokrajino? V mislih imamo seveda Muro. V naših očeh jo vidimo predvsem tako, kot se vije, recimo od Gornje Radgone skozi Petanjce, Krog, Veržej ... do Murskega Središča. Njena struga je vijugasta, na več mestih so sipine {prodi, plevalja), voda je videti precej umazana; kljub temu pa lahko srečate na obrežju številne ribiče in sprehajalce oz. »pik-nikovce«; od Petanjec do Bistric pa se po njej radi spuščajo čolnarji.
Petčlanska ekipa njenih »oboževalcev« se je pred kratkim podala k murskemu izviru, tja, kjer se torej začne njena pot. Kar precej daleč je to, saj je števec na avtomobilu pokazal 346 kilometrov, potem ko smo se ustavili na parkirišču v vasici Untermuhr (po naše Spodnja Mura), od koder je potrebno -dalje pešačiti - do izvira še kakšne tri ure. Do tja pa vodita dve različni in približno enako dol-
le čim bliže Murini strugi, to pa je relacija M. Sobota-Gedero-
dni vrhovi alpskega pogorja (Ankogel idr.),*na katerih je večen sneg (ledeniki). Pokraji-
Naša ekipa se je odločila za vožnjo po poteh, ki so poteka-
Naša ekipa tik pred izvirom reke Mure, ki ga kaže puščica. V ozadju so vidni ledeniki, ki so stalen »vodni vir« za Muro. Seveda je tu voda čista, tako da smo jo lahko brez skrbi pili.
na spada k deželi Solnograški
Projekt so predstavniki TD. po besedah Preds^n'ka koi^ščaM^ dobili na osnovi nekdanjega starega Bačevega mlina na n radjjo je stal še najdlje (do leta 1960). Izvajalec del pri mlinu, 1 8.g ^fote' leta, je g. Leskovar s Stare Gore, kjer mlin tudi stoji- ^rjAanOv tefs veliko denarja, ki so ga po večini zbrali s prispevki oko^stva-močjo občine. Župan Slavko Mihalič je tudi podpreds'e otvoritvi, ki bo 7. septembra, pa se bodo ukvarjali z vpiasanerjcVg in pridobitev izkoristili v turistične namene. Poleg baročne c ljudi' je mlin namreč premalo za večje zanimanje turističnih age ^00 n® bi ta pridobitev morala spodbuditi turistično dejavnost. ,vseIp sp°° gotavlja popolne turistične ponudbe. V mislim imamo P	-
ditev kmečkega turizma in širitev gostinske ponudbe. predstaV pj Na otvoritvi mlina, ki bo 7. septembra, bodo sode ojpli11 vladnih organizacij, tako na občinski kot republiški ravn^ pripo^0^ bo g. Lasbaher, upokojeni župnik, ki je izdatno finan izvedbi projekta.
gi poti, če je začetek potovanja, denimo. Murska Sobota.
Poletna akcija
Rože zate...
Posebna ponudba:
• Računalnik VEGA: 142.990 SIT + p. d. procesor Pentium 100,1.3 Gb Ouantum, 8 Mb RAM, CD NEC 4x, SB 16, zvočniki 120W, 1 Mb gr. kartica, 3.5' monitor AD114", tipkovnica, miška. 2 leti garancije.
• Internet vstopne točke
Mesečna naročnina znaša 1500 SIT (vštete 3 ure), vsaka nadaljnja ura 180 SIT (33.6 Kbps).
• Možnost ugodnega posojila (TOM + 5 %]
• Akcijska prodaja matričnih tiskalnikov EPSON
Otareanna
q • Laserski tiskalniki PANASONIC ! KXP - 6500, 600(1200) dpi ... 79.900 SIT + p. d.
KXP-6150, 300(600) dpi ... 59.900 SIT + p. d.
ačunalniška hiša svetovnih imen
V Radencih, v Kapelski ulici številka 28, je večja stara, a lepo obnovljena nadstropna hiša, na okenskih policah pa šo grmi enobravnih rož surfenij. V pritličju so rože, za katere skrbi natakarica Ivica Pavličič, v nadstropju pa so rože policistke Slavice Žalik.
Tako kot mnogi turisti, ki hodijo tam naokoli in fotografirajo, smo tudi mi pritisnili na sprožilec. Ob rožah je Ivica. - Foto: Š. S.
(Salzburško).
In le malo niže, na nadmorski višini 1898 metrov, je »uraden« izvir Mure. Izvirov je pravzaprav več in so še nekoliko višje, vendar tam »vrelci« včasih presahnejo. Pot do tiste prave, začetne točke Mure pa je dokaj položna, tako dajo lahko »premagate« brez posebne planinske opreme - v navadnih copatih ali čevljih.
Besedilo in fotografija: JOŽE GRAJ
Razvili gasilski praP^
Že nekaj let so gasilci gonila sila Lemerja pa tudi ^^j^pas0^^ manjka. Tako so lani prevzeli novo gasilsko vozilo, v n. jd pr3? gasilski prapor in se tako postavili ob bok tistim imajo. Slovesnosti se je udeležilo veliko gasilcev iz sose $ društvuJ gUdi šli pa so tudi gasilci iz Slovenske vasi v Porabju. ^ronLjce 70^^^ bral Alojz Čelak, prapor pa je razvil direktor zavarova prOgPa Cipot. Nato so nanj pripeli svoje trakove različni pokrovi	safneZi’1
zlati in srebrni žebljički, za katere so prav tako Pr*sPeVhartnorfar' valci. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji m
Moja domača banka	14
/O Pomurska banka &
Murski So
. , 005 Tečaj' Menjalniški tečaj.Pomurske banke 6. avgusta 17“: j 4 ; 8. 1996 od 00. ure. Srednji tečaj Banke Slovenije velja
od 00. ure dalje.
Država
Enota
od 6.
Pri Zverovih v Bučečovcih so rože takorekoč na vsakem koraku. Najdemo jih seveda tudi na oknih in terasi njihovega gostišča Gorica. Človek bi pomislil, da jih zaliva le šefica Marija, pa ni tako: tudi mož Ivan, sicer direktor Vipola, rad poskrbi, da niso žejne.
Tiskalniki H P in EPSON, monitorji EIZO, Sony, ADI, skenerji, potrošni material...
Na fotografiji je Marija v svojem cvetličnem raju. So ljudje, ki se ustavijo v gostilni ne le zaradi okrepčila, ampak zaradi »druženja« z rožami. - Foto: Š. S.
Avstrija Francija Nemčija Italija Švica
ZDA
100
100
100
100
100
1
Banka Slovenije
1.266,9298
2.608,7415
8.914,5075
8,6845
10.948,7981
131,8723
Nakup
_L233J>_° 2.531,0° KA81L00.
8,26
|0.53jMl
127,4°

Veliko mirneje boste preživeli boste vedeli, da so vrednostni P' , dokumenti varno shranjen •

je najvarnejša oblika shranieVf^ p^a raznih dragocenosti in vrednostn tj
Sef lahko najamete v Pomurske banke v M. Soboti, NAJEM MOŽEN TUDI SAMO ZA * g|f
CENA ŽE OD 490 DO 15 f-i	.
(odvisno od velikosti se