Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 24 (669) - Trst - 27. novembra 1964 40 lir! post1-Grappi
Voli izidi v irzašOl pomol
KPI napreduje
v imenu nove enotnosti
Tovariš Longo
o volilnem uspehu
TOVARIŠ LONGO, generalni sekretar KPI, je v zvezi z volilnimi izidi 22. in 23. novembra 1964 izjavil:
«Izidi pokrajinskih in občinskih volitev predstavljajo velik uspeh za našo partijo, za delavski razred in za vse tiste, ki se bojujejo za novo politiko.
Naša partija je napredovala, To napredovanje je toliko bolj pomembno, ker se je uresničilo v času hude protikomunistične in protisovjetske gonje.
:<Naš uspeh pomeni zavrnitev protikomunizma, klevet in laži. Naš uSpeh potrjuje, da so pro padli poskusi demokristjanov in njihovih zaveznikov, da ne bi razpravljali tudi o notranjih problemih, tj. o problemih, ki najbolj zanimajo ljudske množice.
«Utrditev in napredovanje naše partije pomeni, da vedno šir Še množice odobravajo našo politiko enotnosti, politiko miru in demokratičnih svoboščin, politiko socialističnih perspektiv.
<To priznanje in odobravanje smatramo kot vzpodbudo za na-daljevanie po začeti poti in iskanje najširše ljudske in demokratične enotnosti.
«Volitve, ki so za nami. postavljajo v ospredje nujnost iskanja novih in pozitivnih reševanj Problemov, ki presegajo okvir 'levega centra». Po obsodbi ekonomske in socialne usmeritve ter politike ločitve demokratičnih sil, katero izvajata krščanska demokracija in levi center, so nujne revizija vladne politike in rake rešitve, ki bodo upoštevale vol io, ki so ie izrazili volivci.
«Nasa uveljavitev in naše napredovanje odpirata pot k ustvaritvi novih večin. Naša partija bo tE"n, kjer je v večini kakor tudi lam- kjer zavzema odločujoče po-/lcrje. podpirala najširšo liudsko ln demokratično enotnost, naj-tejnfr'še sodelovanje demokra-rtnih in levičarskih krajevnih uprav. Naša partija je pripravlje-n-j razpravljati v kraievnih okvi-štv:Z vsemi ljudskimi predstavni-Prečf namenom, da se ne le pre-novaniaeSnrCf IiSke rešitve a'r ime-v P r j m e H tf lat " T n *h komisarjev
unrav^t°èc™rVanÌh teŽ'
nom.da se preprečUo smenene k centrizmC «Vabimo vse
tudi z name-rešitve li-
ske organizacije, naj s teiT1; 11" hlemi seznaniio vso h, pr°' stranke in člane vseh političnih str.ui- Vi;e tu z namenom, da sku naJ ^ ni imi noiščemo načine za jesevanie problemov demokrati-,mh m levičarskih uprav, ki bo-° ’zraz volje volivcev.
«V imenu vodstva narti je se (Nadaljevanje na 4. strani)
KPI je napredovala. Številke jasno in nesporno govore. Četudi jih tisti, katerim to napredovanje ni pogodu, skušajo prikrojevati po svoje in delati primerjave, ki naj bi jim prinesle zaželene rezultate, le-teh ne morejo dobiti, ker jih ni.
Komunistična partija je na pokrajinskih volitvah napredovala v primerjavi s parlamentarnimi volitvami, ki so bile 28. aprila 1963. Takrat je prejela 25,6% vseh glasov, na volitvah 22. novembra 1964 pa 26.2%. Primerjava sedanjih volilnih izidov z izidi u-pravnih volitev ki so bile leta 1960, daje sledeč rezultat: 700 tisoč glasov več za KPI. Tedaj je KPI prejela 5 milijonov 883 tisoč glasov, tokrat pa 6 milijonov 887 glasov.
Demokristjani so nazadovali. Od 38,2% vseh glasov, ki so jih prejeli 28. aprila 1963 so prešli na 37,36% glasov. Prejeli so 350 tisoč glasov mani kot na upravnih volitvah leta 1960. Tedaj so dobili 9 milijonov 860 tisoč glasov. sedaj pa 9 milijonov 476 tisoč.
Na levo se je pomaknilo poldrugi milijon volivcev več kot 1ebn 1960. Od teh jih ie prejela ^’PI 700 tisoč. Socialistična stranka proletarske enotnosti pa' 740 tisoč. KPI in PSIUP sta pridobili več glasov kot pa jih je izgubila PSI.
«Levi center» tDC-PSI-PSDI-PRI) ie nazadoval. Stranke te-««a centra sr, nreiele manj glasov kot leta 1963 in mnogo mani kot leta 1960. Te stranke so i/cmbile tudi 111 sedežev (DC 59, PST 78, PRI 2).
KPI ie tudi na občinskih volitvah v velikih mestih nridob:-1a okoli 300 tisoč glasov in 68 novih sedežev. Napredovala ie tudi v 700 večjih občinah, kier ie dobila okoli 500 novih sedežev: skumi z drngimi levičarskimi silami pa okoli 1000 novih sedežev.
Demokristiani so v velikih mestili izgubili nad 40 sedežev i i v 700 več!ih občinah skupaj nad 300 sedežev.
Tjudi «levi center- ie na občinskih volitvah v velikih mestih in
v okoli 700 večjih občinah nazadoval.
Vse to ie dovoli /govoren dokaz. da lindske množine obsoia-io nnlitikn demokrjstianov. da
se veča io težave tudi na vladnem nndročiu in Ua Ip nuinn not retili a taka levičarcVa večina, ki bo i-rraz nove politične usmeritve v
državi.
Tak ie +orei nolnžai v Tialiii na snlnčno. Seveda niso volilni ore- j mlH novsod emiri. V nplraterih nolrraijnab 'e KPI ostala na orei-šnUh noziciiah. v nekaterih ie tudi nekoliko nazadovala. Med temi nokraiinami ic tudi trža-slr q Pr; nas nismo nanredn-ralp
odstotek glasov ««a KPI ip nekoliko nižji od odstotka na prcj-
šjih volitvah. Toda v pokrajinskem svetu smo obdržali vseh šest sedežev, , podeželske občine bodo še nadalje upravljale enotne demokratične uprave, v repen-tabrski občini je SL dobila samo dva glasa več kot Skupna demokratična lista SL, je na splošno zelo malo pridobila, demokristjani in fašisti pa so nazadovali. Demokristjanski načrt o razbitju «rdečega obroča», ki obdaja Trst, je propadel Prav po zaslugi naših volivcev. In v tem je naša zmaga !
Izjava vodstva
tržaške federacije KPI
Vodilni komite Tržaške avtonomne federacije KPI, ki se je sestal 24. novembra in razpravljal o volilnih izidih, je izdal sledeče poročilo:
«Vodilni komite izraža svoje zadovoljstvo za veliko napredovanje KPI, ki je presegla število glasov od 28. aprila 1963.
Čeprav je bil izid pokrajinskih volitev v Trstu manj zadovoljiv, je treba ugotoviti, da smo komunisti kljub posebno ostremu napadu na našo partijo, povečali število glasov v primerjavi s pokrajinskimi volitvami leta 1960, in da smo v pokrajinskem svetu, čeprav je prišlo do rahlega znižanja glasov v primerjavi z deželnimi volitvami spomladi letos, obdržali šest sedežev.
Pokrajinske volitve
stranke 22 23.XI.1964	%
1960
%

48.186
69.266
16.054
4.310
21.866
23,09
33,19
7,69
2,06
10,48
11.190
5,36
23.306
4.094
7.000
2.615
797
11,17
1,96
3,35
1,25
0,38
46.903 22.6/
70.986
14.114
4.970
28.238
11.105
6.920
5.580
4.794
34,32
6.82
2,40
13,65
5,/3
3,35
2,70
2,32
Deželne volitve	
10 11.V.1964	C/ 1 9
50 272	23,57
68.935	32,34
16.393	7,68
5.049	2,37
25.168	11,81
12.431	5.83
20.703	9,71
3.966	1,86
6.957	3,26
2.597	122
772	0,35
Zelo pozitivno je treba tolmačiti nadaljnje postopno upadanje fašističnih glasov v Trstu, kjer je tudi v tej volilni kampanji prišla do izraza šovinistična špekulacija.
Izid volitev za pokrajinski svet
je potrdil poraz antikomunizma in KD, ki je izgubila -en sedež, ne nudi prebivalstvu nobene demokratične perspektive pri upravljanju i Nadaljevanje na 4. strani)
Pokrajinske volitve v Italiji
Vsedržavne stranke	1964		I960	
	glasov	%	glasov	%
Komunisti	6.600.887 i	26,2	5.883.708	24,27
Social, proletar. enot. /	737.079	2.9		—
Demokristjani	9.476.812	37,36	9.800.228	co •N O
Socialisti	2.866.346	11,3	3.495.519	14,42
Socialdemokrati	1.674.871	6,6	1.399,814	5,77
Republikanci	297.800	1,17	304.843	1,25
Liberalci	2.018.780	7,95	981.104	4,04
Fašisti	1.265.919	4,99	1.440.492	5.94
Monarhisti	236.952	0,93	693.721	2.86
Razne druge liste so prejele skupno 189.952 t.j. 0,74% glasov. Volilo je 25.365 398 (leta 1960 je volilo 24.239.795 volivcev). Gornji podatki se nanašajo na 74 pokrajin. Na Goriškem letos niso volili.
2 • DELO ---------
Volilni izidi v Italiji
27.-11.-1964
Komunisti zelo napredujejo
Volilni izidi KPI, PSI in DC v velikih italijanskih pokrajinah. Podatki se nanašajo na pokrajinske volitve. V oklepaju objavljamo volilne izide na pokrajinskih volitvah leta 1960).
TURIN: KPI 312.420 (245.201); PSI 136.774 (144.373); DC 418.901 (418.288).
MILAN: KPI 520.193 (420.984); PSI 393.102 (360.551); DC 717.874 (726.835).
BENETKE: KPI 111.813 (96 tisoč 571); PSI 61.882 (85.072); DC 182.874 (188.770).
GENOVA: KPI 205.178 (165 tisoč 058); PSI 103.371 (127.170); DC 214.543 (237.660).
BOLOGNA: KPI 271.134 (250 tisoč 020); PSI 51.938 (69.463); DC 137.998 (149.115).
FLORENCA: KPI 307.410 (267 tisoč 323); PSI 70.302 (93.974); DC 197.730 (217.105).
PERUGIA: KPI 134.888 (120 tisoč 241); PSI 46.911 (67.348); DC 102.846 (109.504).
RIM: KPI 480.019 (366.841); PSI 170.485 (193.046); DC 499 tisoč 010 (492.076).
NEAPELJ: KPI 302.365 ((282 tisoč 199); PSI 96.352 (95.003); DC 406.950 (388.516).
BARI: KPI 177.477 (161.283); PSI 73.065 (91.294); DC 262.628 (260.982).
CAGLIARI: KPI 84.368 (83 tisoč 494); PSI 27.168 (44.461); DC 133.740 (144.639).
V odstotkih glasov so komunisti napredovali v naslednjih pokrajinah :
Turin (od 22,3 na 24,9); Alessandria (od 29 na 30,9); Asti (od 16,3 na 17,8); Cuneo (od 6,6 na 7,1); Novara (od 21,9 na 24.1).
Milan (od 22,3 na 24,3); Bergamo (od 8,5 na 8,9); Brescia (od 15 na 15,8); Como (od 11,8 na 12,9); Mantova (od 26,9 na
31.3)	; Pavia (od 33,2 na 34,8); Sondrio (od 7,6 na 10,3); Varese (od 15,4 na 18,8).
Benetke (od 22,5 na 25); Belluno (od 10,4 na 11); Padova (od 13,2 na 14,9); Treviso (od
8,2	na 9,6); Verona (od 11,9 na
12.3)	; Videm (od 13,2 na 14,39). Genova (od 25,4 na 29,5); Imperia (od 21,4 na 23,5); La Spezia (od 31,7 na 34,8); Savona (od 28,5 na 31,2).
Bologna (od 44,8 na 45,6); Ferrara (od 40,4 na 43,45); Forlì
(od 37,8 na 40,39); Modena (od 44,5 na 47,1); Parma (od 34,4 na 34,9); Piacenza (od 30,1 na 30,7); Ravenna (od 40 na 42,10); Reggio Emilia (od 46,1 na 46,7).
Florenca (od 40,8 na 44,1); A-rezzo (od 33 na 39,6); Grossetto (od 38,6 na 40,9); Livorno (od
44.2	na 47,8); Lucca (od 16,7 na
19,4); Pisa od 34,6 na 42,3); Pistoia (od 40,5 na 44,5); Siena ( od 51,8 na 54).
Perugia (od 35,1 na 39,6); Terni (od 34 na 39,2).
Ancona (od 28,3 na 30,6); A-scoli Piceno (od 24,1 na 26,7); Macerata (od 19,7 na 21,2).
Rim (od 24,9 na 28); Latina (od 21,9 na 22,4); Rieti (od 19,1 na 20,4); Viterbo (od 29,2 na 29,9).
Aquila (od 13,7 na 18,4); Chie-ti (od 15,7 na 17,5); Pescara (od
25.2	na 27,2); Teramo (od 25,6 na 25,8).
Neapelj -(od 24,5 na 25,5); Caserta (od 17,4 na 17,7).
Bari (od 25,6 na 28,4); Brindisi (od 21 na 27,8); Taranto (od 27,1 na 29,7); Matera (od
27.7	na 28,3); Reggio Calabria (od 20,1 na 20.7); Cosenza (od
22.8	na 24).
Cagliari (od 23,9 na 24); Nuoro (od 17,4 na 17,6); Sassari (od 17 na 17,5).
Komunisti niso napredovali samo v naslednjih pokrajinah:
Cremona, Vicenza, Trst, Fro-sinone, Campobasso, Avellino, Benevento, Salerno, Lecce, Potenza, Catanzaro.
Demokristjani so nazadovali v naslednjih pokrajinah :
Alessandria, Novara, Milan, Cremona, Mantova, Pavia, Benetke, Trst, Videm, Genova, Imperia, La Spezia, Savona, Bologna, Ferrara, Porli, Modena, Parma, Piacenza, Reggio Emilia, Florenca, Arezzo,. Grosseto, Livorno, Lucca, Pisa, Pistoia, Perugia, Terni, Ascoli Piceno, Macerata, Prosinone, Latina, Rieti, Viterbo, Campobasso, Aquila, Chieti, Pescara, Teramo, Avellino, Caserta, Salerno, Brindisi, Lecce, Matera, Reggio Calabria, Catanzaro, Cosenza, Cagliari, Nuoro, Sassari.
OOOOOOOOOOOOOOOpOOOOOOOOOOOOOOO)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoO
w
Zahodnonemška vlada namerava ukiniti sodne postopke proti nacističnim kriminalcem
Zahodnonemška vlada je pred kratkim izjavila, da ne bo več preganjala nacističnih zločincev in da bodo maja prihodnjega leta zastarali vsi vojni zločini.
Ta sklep bonnske vlade so z ogorčenjem sprejeli po vsej Evropi, saj je znano, da so v Zahodni Nemčiji po vojni poklicali na odgovornost zelo malo vojnih zločincev in jim sodih. Veliko vojnih zločincev je pa zasedlo odgovorna mesta v državni upravi, v sodstvu in policiji, celo v vladi. Nešteto nacističnih zločincev pa se še vedno skriva pod tujimi imeni ah pa so hm obla-
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Mednarodno srečanje slavistov
Med 29. in 31. oktobrom je imela mednarodna komisija za zgodovino slavistike, ki je bila po sklepu nacionalnih slavističnih komitejev ustanovljena 1. 1958 na prvem povojnem mednarodnem slavističnem kongresu v Moskvi, svoje drugo zasedanje. Prvo zasedanje je bilo pred štirimi leti na Dunaju. Na njem so sklenili, da bo vsako zasedanje izmenoma v slovanski oziroma v neslovanski državi. Skoraj protislovno pa zveni, da se je mednarodna slavistična problematika zdaj ponovno obravnavala na germanskem jezikovnem območju, to pot v Zahodni Nemčiji. Starodavno univerzitetno mesto Goettingen, ki je pred kratkim združilo k skupnem sestanku vse evropske univ. rektorje je nudilo gostoljubnost tudi slavističnim strokovnjakom. Organizacijo zasedanja je prevzel tamkajšnji slavistični oddelek z vodjo prof. dr. M Braunom na čelu. Od trinajstih mednarodnih članov te komisije se jih je zasedanja udeležilo samo osem: razen omenjenega zastopnika Zahodne Nemčije in razen predsednika
te komisije prof. dr. Jagoditscha, zastopnika Avstrije, še zastopniki Anglije (prof. d. Auty), Češkoslovaške (prof. dr. Horalek), Francije (prof. dr. Bernard), Jugoslavije (prof. dr. Boršnikova), Vzhodne Nemčije (prof. dr. Bielfeld) in Poljske (prof. dr. Urbančik). Iz raznih vzrokov pa so izostale Bolgarija, Italija, Madžarska, skandinavske države in Sovjetska zveza.
Zasedanje je osvetilo in rešilo vrsto osnovnih strokovnih vprašanj, osnovalo organizacijo dela in določilo vrsto delovnih nalog. Vzpostavilo je mednarodne stike tudi v zvezi z nekaterimi konkretnimi zadolžitvami, na pr. za slavistični slovar, bibliografijo in evidenco nad mednarodno pomembnim gradivom. V zvezi s poslednjim je v načrtu tudi mednarodno zbiranje korespondence za monografijo o Miklošiču.
Naslednje mednarodno zasedanje te komisije bo leta 1966 v Pragi, kjer bo čez dve leti nato tudi naslednji mednarodni slavistični kongres.
sti dovolile odhod iz države, ko jim je pretila nevarnost aretacije.
Bonnsko pravosodno ministrstvo je nedolgo tega objavilo, da sp zavezniška in zahodnonemška sodišča izrekla od leta 1945 do zdaj le 10.500 razsodb ■ nacističnim zločincem. Na smrt je bilo obsojenih le nekaj sto zločincev, ostali pa so že zapustili zapore.
V državah, ki so bile žrtve hitlerjevskih zločinov, imajo na spiskih ogromno število nacističnih zločincev, ki jih bonnska vlada z najrazličnejšimi pretvezami ni hotela izročiti. Samo Poljska ima na seznamu 20.000 zločincev, dobila pa jih je le okrog 2000. Varšavski dnevnik «Tribuna Lu du» piše, da elementarni občutek pravičnosti veleva, da noben hitlerjevski zločin ne ostane nekaznovan, ne gjede na to, kdaj mu pridejo na sled. Tudi Madžarska je sprejela zakon, po katerem voi ni zločini ne zastarajo niti po 20 letih.
Sklep zahodnonemške vlade dokazuje, da imajo nacisti še vedno velik vpliv v Zahodni Nemčiji in da boto imeli še večjega, ko bodo prihodnje leto lahko legalno nastopali v javnem življenju države. Ni izključeno, da se bo takrat še bo1 j razbohoti) nemški revanšizem, ki je že doslej vzbujal zaskrbljenost v svetu, zlasti med žrtvami hitlerjevske agresije.
»Critica Marxista"
objavila To^liattijeve govore
Revija «Critica marxista» št. 4-5 (julija-oktober 1964) objavlja govore tovariša Togliattija: o politiki nacionalne enotnosti (11. april 1944), o napredovanju v demokraciji (24. september 1944), o obnovi Italije (29. december 1945), o srednjem sloju (24. september 1946), o boju komunistov za demokracijo in socializem (10. januar 1947) in o demokratični in napredni ustavi (11. marec 1947).
Revijo dobite v časopisnih kioskih,
LiiUillllol lil dUIIIMI IlUol
ii boju za ir in socializem
Proces polarizacije komunističnega dela delavskega gibanja in njegova čedalje bolj očitna delitev na napredne in dogmatske sile je še bolj poudaril vprašanje enotnosti in solidarnosti socialističnih sil na svetu. Osnova te polarizacije so razlike v pogledih in stališčih do vrste bistvenih vprašanj sodobnega sveta, ki so življenjskega pomena ne le za delavsko gibanje, pač pa tudi za vse napredno človeštvo. Na prvo mesto je treba postaviti razlike v obravnavanju in presoji tako velikih vprašanj kot so vojna in mir, način reševanja spornih mednarodnih problemov, aktivno miroljubno koeksistenco itd. predvsem pa nadaljnji razvoj revolucionarnega delavskega gibanja in socializma na svetu.
Vzlic hudim krizam in pretresom, ki jih je človeštvo doživljalo v nedavni preteklosti, je sodobni svet v zadnjem desetletju ali dveh vendarle dosegel pomemben napredek. To je bila doba, ko je proces razpadanja kolonialnega sistema dosegel svoj višek, ko so na mednarodno prizorišče stopile številne nove ,o-svobojene dežele, ki so v svoji notranji graditvi ubrale socialistične poti, ko se je v visoko razvitih industrijskih državah povečal vpliv delavskega razreda na potek družbenih gibanj, ko so se v odnosih med državami uveljavila nova načela, ko je socializem kot svetovni proces dočakal močno uveljavitev. Vendar pa svet še vedno doživlia resne preizkušnje in nevarnosti, ki prihajajo ne le od najbolj reakcionarnih sil imperializma in ostankov kolonializma, pač pa tudi od dogmatskih sil v delavskem gibanju. Zatorej je danes delavskemu gibanju bolj kot kdajkoli potrebna enotnost zavesti o vlogi in odgovornosti, ki jo ima za usodo sveta in socializma.
Izkušnje iz preteklosti so pokazale, da je šla enotnost delavskih, naprednih in demokratičnih sil in gibanj skozi različna bolj ali manj uspešna obdobja, da pa je bila zmerom eden izmed bistvenih pogojev za hitrejši in učinkovitejši napredek družbenih odnosov. V današnjih, močno spremenjenih razmerah, ko se vsaka partija, vsako gibanje in vsaka dežela razvija po lastnih poteh in ko je boj za socializem na mednarodnem torišču tesno povezan z bojem za mir na svetu, je dobila enotnost mednarodnega delavskega gibanja drugačne, širše in bolj vseobsegajoče oblike. Ne more se več razvijati na temelju absolutizacije izkušenj posameznih partij in držav.
Enotnost mednarodnega delavskega gibanja v temeljnih vprašanjih boja za mir in socializem je močna opora delavskim in drugim Ičvim in naprednim silam v njihovem boju za družbeni in ekonomski napredek svojih dežel in za uvedbo pravičnejših, bolj demokratičnih in enakopravnejših odnosov v mednarodnem življenju, toliko boli, ker sile socializma čedalje bolj dajejo pečat široki skali dogajanjem na domačem in svetovnem področju.
Neenakomeren družbeno ekonomski razvoj sodobnega sveta, dejstvo, da se socialistični družbeni odnosi razvijajo ali so se začeli razvijati v deželah z zelo različno in neenako ekonomsko bazo, povzročata ne samo različne praktične rešitve in poti socialistične graditve, pač pa tudi različne nazore in teoretične obrazložitve takšnih razvojnih smeri. Normalno je, da se mednarodno
delavsko gibanje v oblikovanju načel, na katerih sloni njegova enotnost, zaveda tudi takšnega stanja ter pri tem prvenstveno upošteva samostojnost in enakopravnost različnih sil mednarodnega delavskega gibanja. Drugače povedano, enotnost mednarodnega delavskega gibanja je potrebno v sedanjem obdobju, bogatem najrazličnejših izkušenj socialistične graditve in družbenega napredka, dosegati na načelih spoštovanja samostojnega razvoja partij in gibanj.
Razlike v praktičnih rešitvah in teoretičnih pojmovanjih, tudi če so v zvezi z bistvenimi problemi razvoja socializma, ne bi smele biti jabolko spora med posameznimi partijami in gibanji ali celo vzrok za razna izobčenja. Toda odpravljati jih tudi ne bi smeli z nenačelnimi kompromisi, ki naj bi prinesli navidezno enotnost, saj bi to samo oteževalo ugoden proces demokratizacije odnosov v mednarodnem delavskem gibanju in realnejše ter nedogmatsko obravnavanje procesov sodobnega sveta. Ta nasprotja je potrebno premagati na temelju vsestranskega in znan-I stvenega obravnavanja aktualnih družbenih gibanj, zlasti gibanj v .mednarodnem delavskem gibanju, s proučevanjem različnih poti in smeri družbene preobrazbe, da se tako obogati zakladnica iskušenj boja za socializem, z medsebojno in enakopravno diskusijo, ki ne bi bil njen namen vsiljevati stališča katere-
koli prizadete strani.
Po drugi strani moramo enot-nost mednarodnega delavskega gibanja dosegati tudi s skupno odgovornostjo vseh delavskih in . naprednih sil za neovirani razvoj sveta, za najširšo uveljavitev socialističnih družbenih odnosov, za utrjevanje miru kot enega izmed bistvenih pogojev za nadaljnji in uspešni razvoj socializma.
Dandanes, ko je ohranitev svetovnega miru hkrati tudi bistveni pogoj za uveljavitev in zmago socialističnih družbenih odnosov, postaja temelj enotnosti delavskega gibanja veliko širši in sve-obsegajoč. širi in povečuje se število delavskih sil in organizacij, ki so zanteresirane za enotnost v smislu splošnega družbenega napredka. Razlike med njimi v tem, kako in po kakšni j poti doseči ta napredek, ki so Ì nujna posledica zgodovinskih in j drugih okoliščin, v katerih vsaka izmed njih deluje, v primerjavi z osnovnimi vprašanju sodobnega sveta niso tako zelo pomembne. Tako široka platforma angažiranosti pri reševanju najbistvenejšega problema sodobnega sveta, ki pušča ob strani razlike v manj pomembnih vprašanjih, omogoča najnaprednejšim silam v delavskem gibanju, da se v boju za mir in družbeni napredek opro tudi na druge napredne sile. S tem si mednarodno delavsko gibanje v svojem bo-m za mir in nove odnose pridobiva med demokratičnimi in naprednimi silami sveta čedalje več zaveznikov.
Tako dobiva tudi internaciona-lizem, ki ie bil zmeraj podlaga enotnosti delavskega gibanja, no- 'j ve dimenzije. S tem da združu- j je v skupnih prizadevanjih vse napredne sile, ki se bore za napredek v družbenih odnosih, dobiva obliko široko zasnovanega > socialističnega internacionalizma — sodelovanja in medsebojnega razumevanja vseh sil, ki se bore , za demokracijo in socializem, za . enotnost mednarodnega delav- j skega gibanja.
Po «Komunistu»
27.-11.-1964
DELO • 3
Slovensko gledališče na Tržaškem
Od skromnih začetkov },Dramatičnega društva'1 do cvetočega razmaha v Narodnem domu
MARIO SILA je v «Gledališkem listu Slov. Narodnega gledališča za Trst in Primorje» št. L, sezona 1945-46, objavil sestavek pod naslovom «Slovensko gledališče na Tržaškem». Iz tega sestavka povzemamo naslednje :
Od prvih skromnih počet kov slovenske gledališke umetnosti na Tržaškem pa do velikih uspehov «Dramatičnega društva» v
WL<
Narodni dom v Trstu po požigu leta 1920
Trstu, ki je doseglo svoj višek Zadnja leta pred svetovno vojno in prenehalo s svojim delovanjem šele oh požigu «Narodnega doma» v Trstu, nas loči kakih S5 let. (Sestavek je bil napisan leta 1945. Op. uredn.).
Skozi vso to dobo so se Slovenci na Tržaškem trudili, da Pripomorejo svoji mladi, a čvr-s‘o postavljeni gledališki umetnosti do večjega razmaha in nedvomno bi stala danes na čisto drugačni stopnji, da ni med to dobo posegla ne samo vojna vihra dvakrat vmes, ampak tudi nied prvo in drugo svetovno vojno prekleta fašistična kuga, ki naj bi nas podavila vse in z na-'ni tudi naše mlado kulturno hotenje, ako se ne bi pravočasno in odločno postavili v bran in dokončno uničili to pošast. Za-
'lo< »OOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
Nova knjiga o Ivanu Trinku
Založništvo tržašega tiska, je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu, izdalo 514 strani obsegajočo knjigo “Ivan Trinko». Knjigo je uredil
uvodAndrfj BudaL N.ieg°v Je tudi nie i Vn ^aterem je orisano življe-
neških Seiovencefev‘\bUdÌtelja ^
ne k, j„ hran, pr'j »«»«bSS
v Gorici, ponatis črtic in slik iz be-nesko-slovenskega pogorja pod naslovom «Nasi paglavci». Nadalic so v njej objavljena še sledeča Irm kova dela: «Boter petelin in njegova zgodba, Narodne stvari» “Beneška Slovenija», Hajdimo» v Bežijo», «Peter Podreka» in zgodo-^nski oris «Beneška Slovenija», p Bga je opremljena s 14 slikami, ecenzijo bomo objavili v eni iz-prihodnjih številk.
radi boljšega pregleda smatram potrebno razdeliti razvojno dobo naše odrske umetnosti na Tržaškem na štiri razdobja in sicer tako-le:
I. doba sega od prvih počet-kov, tj. od 1860 do ustanovitve «Dramatičnega društva» teta 1902.
JI. doba sega od leta 1902 do izbruha prve svetovne vojne (1914).
III.	doba sega od leta 1918 tj. od konca prve svetovne vojne do leta 1920, ko so fašisti požgali «Narodni dom» (1918-1920).
IV.	doba sega od leta 1920 do leta 1927, tj. do razpusta slovenskih društev ( 1920-1927 ).
V šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja se pričenja prebujenje našega življa v Trstu in okolici, tj. doba, ki gre približno od leta 1860 do 1902, ko se je v Trstu ustanovilo «Dramatično društvo». Posamezna prosvetna društva ( pevska, bralna, godbena itd.) so na svojih prireditvah postavljala na sporede veselic sprva kako deklamacijo ali enoclejansko burko, poz,-neje pa tudi kako večjo igro. Čimbolj je začelo društveno življenje napredovati, tem bolj je naše ljudstvo čutilo potrebo po obširnejših ter vsebinsko boljših igrah. To dobo imenujemo «čitalniška doba».
Prvi večji igri, ki sta bili upri-' zor jeni v Trstu, sta «Županova Micka» in «Mlinar in njegova hči».
Za postanek in razvoj dram-
■■■liiliw
Ansambel «Dramatičnega društva» v Trstu v sezoni 1909-10. Od leve proti desni: Vavpotič, Mekindova, Grmekova, Rajner, Hlača, Grgiča Lesič, Jaka Štoka, Avgusta Danilova, Robert Pohar, Puci jeva, Ger-bič, železnik-Silova, Podkrajšek, Vaio Bratina
bil tisti, ki je moral zorati trdo ledino, ko so se postavljaj temelji bodočega slovenskega gledališča v Trstu. Poleg njega so se trudili za razvoj dramske umetnosti še mnogi drugi. Naj omenim od teh še Dragotina Starca s Kontovela, Josipa Negodeta od Sv. Ivana, Karlo Ponikvarjevo, Grmekovo, Grebenca, Ponikvarja, dalje Raž-ma iz Bazovice, Sosiča z Opčin, Miklavca in Kureta od Magdalene idr.
Jaka Štoka, Grebenc, Karla Ponikvarjeva in njen soprog ter Odinalova (Modičeva) so okoli devetdesetega leta združili najboljše mestne in okoliške diletante ter dali slovenskemu gledališču prvo pobudo. Tako so prvič uprizorili «Čevljarja barona» in «Rokovnjače». «Slovensko pevsko društvo» je pod vodstvom kapelnika Bartelja sodelovalo pri uprizoritvi obeh ome-
Danes, ko svet hiti naproti vse-večjemu napredku in novostim, ni časa za nekdanje običaje in za vse kar «diši po starem». Tega ne opazimo samo pri tehniki, ampak tudi pri umetnosti. Tudi slikarstvo je izbralo svojo novo pot, ki jo umetniki več ali manj uspešno nadaljujejo in izoblikujejo v modernem duhu. Tudi med tržaškimi slikarji — in tu mislim predvsem na | slovenske slikarje — preveva ta duh; med tistimi slikarji pa, ki so si izbrali ta način, je nedvomno no prvem mestu akademski slikar Avgust Černigoj. To je pokazal tudi z deli, ki jih je pred kratkim razstavil v baru «Alcione» v Trstu. Moderno opremljene stene tega bara je Černigoj okrasil z dvanajstimi lepljenkami. Mislim, da ni neumestno, če poudarim, da nas je prav s temi deli slikar Černigoj še enkrat presenetil in da so bila razstavljena dela prava novost za Trst (in ne samo za Trst). Tema lepljenk ni bila strogo določena, saj je vsaka izmed njih imela svojo značilnost. Naj omenim samo najuspelejše:	«Nacistične plinaste
celice», «Francoska H bomba», «Trpljenje Judov» itd.. Pri vseh teh lepljenkah se je umetnik poslužil najrazličnejših pripomočkov. Skoraj vse slike, ki so bile na razstavi so nosile fotografije časopisnih glav, slike človeških figur, rotacijskih tiskarn, delce plat nenih vlaken itd. Vse to pa je bilo sestavljeno v čudoviti harmoniji, ki je dajala podobo nekega «collage». Ra-
zen teh pa smo srečali eno, ki se nekoliko razlikuje od ostalih. Pri tej sliki je umetnik uporabil razne, koščke iz Železa in jih sestavil skupaj. Pred očmi se nam je ponavljal rjavi madež na po-zlačnem polju. To je bil višek Černigojeve polimaterične umetnosti. Vsako izmed teh del je povedalo nekaj aktualnega, ki se pojavlja skozi umetniški spektrum. Morda še nismo našli točnega izraza za to umetnost, kajti slikar se poslužuje predvsem fotomontaže. Vsaka slika pa je nekako ironizirala z aktualni dogodki in jih obenem na svoj način poveličevala.
Pri Černigojevih lepljenjkah pa igrata vlogo dva važna činitelja: fotografija in barvana slika v pravem pomenu besede. Oboje se lijema v vseh odtenkih in tvori nekak skupni subiekt. Dialektika teh lepljenk, ki niha med fotografijo in barvano sliko, poudarja v resnici neko drugo delikatnejšo dialektiko.
Čeprav ni lepljenka novost, kajti poznali so jo in uporabljali že za časa kubizma in futurizma, izraža pri Černigoju njegovo nadebudnost pri iskanju nekaj novega, kar naj daje tudi preprostemu občinstvu nekako sodobno slikarsko sintezo.
Priznati moramo, da smo bili v resnici presenečeni nad zadnjo razstavo Černigojevih del in da smo lahko gotovi, da bomo na njegovi novi razstavi našli zopet nekaj novega....
SERGIJ VERČ
ske umetnosti na Tržaškem gre | njenih iger. Takrat društvo še največja zasluga prvemu režise- j ni imelo lastne dvorane zato so rju in zelo dobremu igravcu Ja- | igre uprizarjali ali v «Teatro Fe-kobu Štoki s Kontovela. On je : niče», ali pa v nekdanjem «Tea-
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Černigojeva umetnost
(Nekaj ugotovitev po zaključku razstove v «Alcione»)
tro Armonia» (pozneje «Teatro Goldoni»), ki je stal na koncu ulice Torrente (sedaj Carducci). Režiral je Jaka Štoka, ki je tudi sam igral glavne vloge.
Leta 1904 se je «Slovensko gledališče» dokončno vselilo v tedaj pravkar dograjeni «Narodni dom» in pričelo z rednimi predstavami, sprva samo ob nedeljah in praznikih, po letu 1910 pa tudi ob četrtkih. Predstave so bile dobro obiskane, posebno tiste, pri katerih so sodelovali tudi pevci in orkester. «Dramatičnemu društvu» se je posrečilo dobiti nekaj podpor od zasebni-
Novi Kulturni dom v Trstu, ki ga bodo slovesno odprli. 3. decembra letos
kov in tudi ob zaključku bilance se je ta ali oni denarni zavod spomnil narodnih potreb in tako je bilo mogoče nastaviti nekaj poklicnih igravcev.
V eni od sezon je vodil režijo Anton Verovšek, v drugi sezoni je prevzela artistično vodstvo in režijo Gusti Danilova. Imeli smo včasih tudi znamenita gostovanja hrvaških igravcev. Dobro se še spominjam Fijanovega «Hamleta» na slovenskem tržaškem odru in tudi slavna hrvatska tgravka Ružiška-Strozzi je s sijajnim uspehom nastopila pri nas. Naj ne bo pozabljeno tudi večkratno gostovanje našega največjega igravca Borštnika. Nje gov nastop v Strindbergovem «Očetu» je ostal nam vsem starejšim igravcem in našemu občinstvu v neizbrisnem spominu.
Leta 1910 je bil angažiran za režiserja Hrvat Leon Dragutino-vič, zelo inteligenten igravec in nedvomno najbolj sposoben režiser, kar jih je bilo na našem odru. Njemu gre velika zasluga, da se je slovensko gledališče tako visoko povzpelo. Pomembnejši igravci tiste dobe so bili — (Nadaljevanje na 4. strani)
WET-PETJE-FOlKlORA-KNJlOE-RtVjlE.KINI^
! ICuUuma l
o	<
Uwnika i
o
£
E
Q.
£
<
Q3
£
<
UJ
<
§ obeh strani je bila izražena želja, da bi se stiki med književniki v bodoče še bolj razširili. Podpisani sporazum predvideva med drugim tudi
V MOSKVI so pred krat- > kim podpisali sporazum o so- 53 delovanju Zveze pisateljev g Sovjetske zveze in Zveze knji- m Zevnikov Jugoslavije. Sporazum bo veljal dve leti. Z
2 izmenjave delegacij književ-i nikov. Obiski naj bi dajali možnosti za razgovore o vnaprej pripravljenih temah. Določeno je tudi bilo, da bodo storili vse potrebno, da bi prevajali najpomembnejša dela obeh literarnih področij.
♦
ZA NARODOV BLAGOR, znano delo pisatelja Ivana Cankarja je gledališče v Novi Gorici uvrstilo v svoj letošnji program. S tem delom omenjeno gledališče slavi desetletnico- svojega delovanja. Slovensko gledališče v
2 Trstu pa je, žal, prav letos
pozabilo na Cankarja. In vendar bi občinstvo prav gotovo rado gledalo Cankarja, raje kot npr. «ljudsko komedijo» Ruzzanteja.
♦
V LJUBLJANI bodo zgradili spomenik slovenski moderni. Zamisel o postavitvi tega spomenika je že. stara. Na sestanku pripravljalnega odbora, ki se je vršil pred kratkim, so govorili o pomenu tega spomenika. Dograditev tega spomenika bi povezali z obletnicama dveh velikanov slovenske moderne v letu 1958: s 50-letnico Cankarjeve smrti in z 90-let. nico Župančičevega rojstva.
♦
V LENINGRADU je izšla «Kronika mojega življenja» Igorja Stravinskega v ruskem prevodu. Knjigi, ki je v originalu pisana v francoskem jeziku, je Stravinski dodal nekaj besed, namenjenih “ «sovjetskim bravcem». Knjiga
5 je izšla pri založbi MUZGIZ.
o
♦
SEKRETARIAT ZA ŠOLSTVO Socialistične republike Slovenije je na podlagi jugoslovansko-italijanska sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964, razpisal tri štipendije za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani. Štipendije so namenjene učiteljem osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistim osebam, ki želijo poučevati na navedenih šolah.
V TOKIU, kjer so priredili četrto mednarodno .bienala grafike, je prejel prvo nagrado (300 tisoč jenov) slovenski umetnik Andrej Jemec. Na bienali razstavlja 88 umetnikov iz 44 držav. Razstavljenih je skupno 521 grafik.
♦
NA REKI je začela izhajati
nova kulturna revija v ita- g lijanskem jeziku. Imenuje se «La battana»! Revija se bo zavzemala za razvoj nadaljnjega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi umetniki.
< m 5
ž o Ò
0
1 > K
—4
9-vaoi)noj-3riad-i3iva-»aiV3i-v8svio-R'
LORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA TEATER-BALET-PETJE-FOI.KLOXA-KNJIGE-REVJIE-KMO-ODRl-RAZSTAVE-Oi.ASBA-«EAIER-BALET PETJE.FOI.KLORA-KNJIGE.REV.IIE-KINO-ODRI-RAZSlAVE-GLASBA-TEATeR-BALET-PETJE-FOLKLORA.KN
27.-11.-1964
-DELO • 4
Demokristjanski načrti so propadli
Občinske volitve na Tržaškem
DOLINA
Demokratična občinska lista....... 1542	glasov
Italijanska socialistična stranka	....	446	»
Italijanska socialdemokratska stranka	.	138	»
Slovenska lista.................... 773	»
Krščanska demokracija.............. 469	»
Na Demokratični občinski listi so bili izvoljeni :
Dušan Lovriha, Bolčič Josip, Kuret Milan, Hrvatič Bazilij, Pra-šelj Josip, Slavec Drago, Smotlak Vilko, Sancin Josip, Klun Just in Kralj Vera.
V občinskem svetu bodo še 2 svetovavca PSI, 5 svetov. SL
in 3 svetov. DC.
DEVIN - NABREŽINA
Enotna občinska lista...................1168 glasov
Krščanska	demokracija .......	1392	»
Italijanska	liberalna stranka..............261	»
Italijanska	socialistična stranka ....	382	»
Italijanska	socialdemokrat ,ka stranka .	187	«
Slovenska	lista......................... 738	»
Na Občinski enotni listi so bili izvoljeni :
Škrk Albin, Criscenti Mario, Furlan Dušan, Grgič Rudi, Marušič Josip, Vižintin Abdon. V novem občinskem svetu bodo imeli demokristjani 7 svetovavcev, liberalci 1, socialdemokrati 1, socialisti 2 in Slovenska lista 3.
REPENTABOR
Demokratična enotna lista..............159 glasov
Slovenska lista.......................161	»
Na Demokratični enotni listi so bili izvoljeni:
Baiss Egidij. Prič Milan in Guštin Albin.
Ker v tej občini velja večinski volilni sistem bo SL imela 12 svetovavcev v občinskem svetu, čeravno je prejela samo 2
glasova več kot Enotna lista.
ZGONIK
Lista demokratične enotnosti.......... 457 glasov
Krščanska demokracija.................2S8 G »
Slovenska lista.......................44.6? »
Na Listi demokratične enotnosti so bili izvoljeni :
Guštin Josip, Cibic Vladimir, Doljak Ivan, Godina Ivan, Grilanc Karel, Hrovatin Albin, Husel Franc, Kralj Albin, Milič Boris, Milič Danilo, Pegan Just in Colja Franc.
SL bo imela 3 svetovavce.
Izidi pokrajinskih volitev v zgornji tržaški okolici in v podeželskih občinah
Volišče 292 - Gropada-Padriče
TRŽAŠKA OKOLICA:
Volišče 94 - Bani
KPI 82 - DC 27 - PSDI 12 - In- i dip. 2 - MSI 3 - PSI 19 - PLI 9 - j PRI 2 - SL 25 - PSIUP 4 - UNE L ! Volišče 214 - Lonjer-Katinara KPI 335 - DC 68 - PSDI 24 -Indip. 10 - MSI 11 - PSI 49 - PLI 12 - PRI 1 - SL 82 - PSIUP 15 -UNE 1.
Volišče 283 - Opčine
KPI 211 - DC 165 - PSDI 43 -Indip. 11 - MSI 33 - PSI 42 - PLI 26 - PRI 5 - SL 75 - PSIUP 9 -UNE L
Volišče 284 - Opčine
KPI 174 - DC 146 - PSDI 30 -Indip. 11 - MSI 37 - PSI 48 - PLI 89 - PRI 4 - SL 89 - PSIUP 9 -UNE 3.
Volišče 285 - Opčine
KPI 109 - DC 159 - PSDI 26 -Indip. 8 - MSI 36 - PSI 41 - PLI 52 - PRI 3 - SL 67 - PSIUP 5 -UNE 2.
Volišče 298 - Opčine
KPI 178 - DC 71 - PSDI 19 -Indip. 11 - MSI 17 - PSI 26 - PLI 9 - PRI 5 - SL 78 - PSIUP 6 -UNE 3.
Volišče 318 - Opčine
KPI 97 - DC 324 - PSDI 48 -Indip. 11 - MSI 62 - PSI 30 - PLI 45 - PRI 11 - SL 35 - PSIUP 7 -UNE 3.
Volišče 291 - Trebče
KPI 314 - DC 24 - PSDI 4 -Indip. 14 - PSI 6 - PSI 21 - PLI 0 - PRI 0 - SL - 72 - PSIUP 4 -UNE 0.
KPI 245 - DC 32 - PSDI 7 -Indip. 4 - MSI 7 - PSI 40 - PLI 4 - PRI 2 - SL 75 - PSIUP 16 -UNE 0.
Volišče 293 - Bazovica
KPI 269 - DC 44 - PSDI 7 -Indip. 11 - MSI 8 - PSI 54 - PLI
10	- PRI 3 - SL 143 - PSIUP 10 -UNE L
Volišče 70 - Križ
KPI 166 - DC 107 - PSDI 16 -Tndin. 11 - MSI 12 - PSI 12 - PLI 2 - PRI 6 - SL 37 - PSIUP 12 -UNE 0.
Volišče 288 - Križ KPI 245 - DC 60 - PSDI 16 -Indip. 8 - MSI 7 - PSI 43 - PLI
11	- PRI 2 - SL 83 - PSIUP 12 -UNE 3.
Volišče 289 - Križ KPI 127 - DC 275 - PSDI 33 -Indio. 6 - MSI 32 - PSI 34 - PLI 20 - PRI 10 - SL 32 - PSIUP 2 -UNE 2.
Volišče 286 - Prosek
KPI 304 - DC 68 - PSDI 11 -Indip. 2 - MSI 9 - PSI 76 - PLI 8 - PRI 1 - SL 75 - PSIUP 7. Volišče 287 - Prosek
KPI 343 - DC 145 - PSDI 28 -Indip. 8 - MSI 21 - PSI 32 - PLI 7 - PRI 4 - SL 60 - PSIUP 15 -UNE 5.
Volišče 320 - Prosek KPI 116 - DC 186 - PSDI 15 -Indip. 12 - MSI 20 - PSI 20 - PLI 3 - PRI 13 - SL 52 - PSIUP 3.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA :
KPI 1135 - PLI 209 - DC 1335
-	PSDI 214 - Indip. 43 - PRI 29
-	PSI 269 - MSI 130 - SL 771 -PSIUP 63 - UNE 6.
Rezultate posameznih volišč v podeželskih občinah bomo objavili prihodnjič.
OBČINA DOLINA:
KPI 1674 - PLI 31 - DC 458 -PSDI 120 - Indip. 29 - PRI 9 -PSI 278 - MSI 46 - SL 727 - PSIUP 77 - UNE 5.
OBČINA MILJE
KPI 4151 - DC 2683 - PSDI 621
-	Indip. 76 - MSI 190 - PSI 319
-	PLI 373 - PRI 257 - SL 77 -PSIUP 116 - UNE 13.
OBČINA REPENTABOR:
KPI 123 - PLI 8 - DC 35 - PSDI 9 - Indip. 1 - PRI 2 MSI 11 - SL 156 - PSIUP 6 - PSI 48.
OBČINA ZGONIK:
KPI 362 - PLI 4 - DC 67 - PSDI 13 - Indip. 5 - PRI 4 - PSI 74 -MSI 10 - SL 227 - PSIUP 19 -UNE 0.
0 prepovedi slovenskih imen
V zvezi s prepovedjo slovenskih krstnih imen, do katere je prišlo pred kratkim v Gorici, je poslanka Marija Berpetič, skupaj z nekaterimi drugimi poslanci KPI vprašala predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra, kaj nameravata ukrèniti, da se razveljavi fašistična zakonodaja, ki prepoveduje dajati neitalijanska imena italijanskim državljanom slovenske narodnosti. V vprašanju je pou-darjemo, da je absurdno vztrajanje pri fašističnih zakonskih določilih.
Kot je znano so nekemu otroku slovenskih staršev na goriškem matičnem uradu vsilili ime Andrea namesto imena Iztok, ki so ga izbrali prizadeti starši.
V vprašanju |je nadalje rečeno, da so se podobni primeri dogodili tudi v Trstu.
_____________Cržaška knjigarna
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - TELEFON 61-792
PRIPRAVLJA
Teden naše knjige
Izreden popust od 10 do 50 odstotkov
pri vseh slovenskih knjigah, razen šolskih Izkoristite to priliko !
Od 30- novembra do 5. decembra 1964
Okrnitev programa Radia Trst «A»
Poslanka Marija Bernetič je poslala pismeno vprašanje predsedniku ministrskega sveta, ministru za pošto in telekomunikacije ter ministru za državne udeležbe glede odpustov in skrčenja programa na radijski postaji Trst h.
Poslanka želi vedeti, če so ministrski predsednik in omenjena ministra obveščena o tej zadevi in kaj nameravata ukreniti. Pri tem poudarja, da gre za oddaje v slovenščini, ki so namenjene etnični manjšini v deželi Furlani j a-Julijska krajina. Zaradi tega opozarja na resnost zadeve in ukrepov, ki omejujejo možnosti slovenskega prebivalstva pri uporabi tako važnega sredstva za informacije in kulturno življenje. Zaradi tega poziva pristojna ministrstva, naj posredujejo, da bodo preprečila odpuste osebja in skrčenje programa na radijski postaji Trst A,
Otroški vrtec v Križu
Tržaški občinski odbornik za javna dela je odgovoril na vprašanje, ki mu ga je 21. okt. letos predložila občinska svetovavaka Jole Burlo v zvezi z zadevo slovenskega otroškega vrtca v Križu. Naši sveto-vavki je sporočil, da so dela za obnovitev omenjenega vrtca v polnem teku.
Problem uradnikov bivše ZVU
Senator Vidali je poslal pismena vprašanje predsedniku ministrskega sveta in ministru za upravno reformo glede vključitve primernega števila uradnikov bivše ZVU v deželno upravo.
Prihodnja številka UDELAU bo izšla čez 14 dni, tj. v petek 11. decembra.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOC
Nadaljevanje
Longo
toplo zahvaljujem vsem voliv- i cem, ki so nam s svojim glasom izrazili svoje zaupanje, vsem tovarišem, prijateljem in simpatizerjem, ki so s svojim delom in s svojimi žrtvami prispevali k novemu velikemu uspehu komunistične partije. Delovali smo v težkih okoliščinah, toda lahko trdimo, da smo deležni velikega priznanja, saj smo povečali moč, v-Jiv in prestiž naše partije, ki je danes bolj kot kdaj koli prej odločilna sila v bojih za svobodo, demokraciio in napredek, velika enotna sila delovnih ljudi.»
Tržaška fed. KPI
pokrajine, če bi nameravala nadaljevati po stari poti.
Zato je veljavna zahteva KPI, da se mora ustvariti nov odnos do komunistov, kateri tudi v tržaškem pokrajinskem svetu predstavljajo silo, ki je neobhodno potrebna, da se izvaja politika v korist ljudskih množic.
Kar se tiče izidov občinskih volitev, je propadel načrt, da se zrušijo demokratične uprave — čeprav je KD na to špekulirala — ker so se tovariši socialisti obvezali, da ohranijo demokratični značaj prejšnjih uprav. V devinsko nabrežin-s'ki občini pa bi bilo absurdno, da bi LSS sklenila taka zavezništva, ki bi še bolj povečala nevarnost raznarodovanja Slovencev.
Vodilni komite se zahvaljuje slovenskim in italijanskim volivcem za ponovno zaupanje KPI, vsem tovarišicam in tovarišem ter mladim komunistom, ki so se zavzeli za uspeh partije, pozdravlja vse izvoljene člane na občinskih listah in se obveznje, da se bo zavzemal za čim hitrejšo ustanovitev občin skih odborov, ki naj se čimprej lotijo reševanja upravnih vprašanj; pozdravlja komunistično skupino v pokraiinskem svetu, ki jo sestavljajo .j-i.L-i tovariši: Mario Colli, Giuseppe Burlo, Gabrijela Gerbec, Galiano Donadel, Laura Weis in Giorgio Rossetti.
Vodilni domite poziva vse člane partije in mladinske zveze, da v čim krajšem času dovršijo včlanjevanje za leto 1965 ter da vanju pritegnejo nove sile.»
Gledališče
poleg Dmgutinoviča in njegove iene Stefice — Angela Janova (poznejša subretka), Mekindova, Pucljeva, železnik-Silova, Vaio Bratina, Gradiš-Daneš, Veble in njegova iena, potem še sijajni «buffo» Rainer-Hlača (ki je bil I pozneje sodnik v New Yorkn) in končno moja malenkost ( Mario Sila. Op. uredn.) Repertoar j je bil skrbno izbt'an in na takšni i višini, da bi se z njim lahko ponašalo vsako gledališče.
V sezoni 1912-13 je «Dramatič- | no društvo» uprizorilo 20 dram ! in komedij, 10 operet, 4 opere, vsega skupaj nič manj kot 86 , predstav. V tej sezoni so bile
uprizorjene sledeče drame: «Molali» (dvakrat) «Črni madež» ! (dvakrat), «Ljubezen bdi» (dvakrat), «Mlinar in njegova hči» (enkrat), «Razbojniki» (dvakrat), j «V somraku» (enkrat), «Psiche» \ (dvakrat), «Vstajenje» (drakrat), «Velika srenja» (enkrat), «Rezervistova svatba» (dvakrat).
Sezona 1913-14 je bila zadnja pred prvo svetovno vojno. Med j vojno je delovanje ohromelo. Ne- I kateri kulturni delavci, ki jim ni bilo treba k vojakom., so si sicer prizadevali, da bi vzdržali limet-niško udejstvovanje. Josip Ribi- j Čič ie s svojo otroško igro «V kraliestvu palčkov» prebil led. Ta igra je šla večkrat na oder. sai so io izvajali otroci. Tudi brata Albert in Karlo Širok sta se med vojno trudila uprizoriti kakšno igro. Omembe vredno ie med vojno le sijajno uspelo go- | stovanie zagrebške opere v «Politeama Rossetti». Mogoče je dal j ravno siiaini uspeh tega postava- I nia Tržačanom nobudo, da se je proti koncu volne. tj. septembra 1918 začelo vrehuiati tudi slovensko gledališče. Odboru «Dramatičnega društva» se ie vosre-čilo pridobiti za sodelovanje Mi- j lana Skrbinška.
V sezoni 191°-2ri. ki je bila —- 1 žalibog — zadnja, sta režirala izmenoma Mario Sila in Emil Kralj. Ta sezona se je začela s Finžgar levo «Verigo». V tej sezoni je bilo na sporedu 29 dramskih del in nad 60 prestav-Zadnja predstava pred vožigotn «Narodnega doma» je bila No- ; vačanova «Veleja».
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL.
UREDNIK:	ANTON
TORREBi.ANCA 12
MIRKO KAPELJ -