Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 24 (669) - Trst - 27. novembra 1964 40 lir! post1-Grappi Voli izidi v irzašOl pomol KPI napreduje v imenu nove enotnosti Tovariš Longo o volilnem uspehu TOVARIŠ LONGO, generalni sekretar KPI, je v zvezi z volilnimi izidi 22. in 23. novembra 1964 izjavil: «Izidi pokrajinskih in občinskih volitev predstavljajo velik uspeh za našo partijo, za delavski razred in za vse tiste, ki se bojujejo za novo politiko. Naša partija je napredovala, To napredovanje je toliko bolj pomembno, ker se je uresničilo v času hude protikomunistične in protisovjetske gonje. : socialističnega internacionalizma — sodelovanja in medsebojnega razumevanja vseh sil, ki se bore , za demokracijo in socializem, za . enotnost mednarodnega delav- j skega gibanja. Po «Komunistu» 27.-11.-1964 DELO • 3 Slovensko gledališče na Tržaškem Od skromnih začetkov },Dramatičnega društva'1 do cvetočega razmaha v Narodnem domu MARIO SILA je v «Gledališkem listu Slov. Narodnega gledališča za Trst in Primorje» št. L, sezona 1945-46, objavil sestavek pod naslovom «Slovensko gledališče na Tržaškem». Iz tega sestavka povzemamo naslednje : Od prvih skromnih počet kov slovenske gledališke umetnosti na Tržaškem pa do velikih uspehov «Dramatičnega društva» v WL< Narodni dom v Trstu po požigu leta 1920 Trstu, ki je doseglo svoj višek Zadnja leta pred svetovno vojno in prenehalo s svojim delovanjem šele oh požigu «Narodnega doma» v Trstu, nas loči kakih S5 let. (Sestavek je bil napisan leta 1945. Op. uredn.). Skozi vso to dobo so se Slovenci na Tržaškem trudili, da Pripomorejo svoji mladi, a čvr-s‘o postavljeni gledališki umetnosti do večjega razmaha in nedvomno bi stala danes na čisto drugačni stopnji, da ni med to dobo posegla ne samo vojna vihra dvakrat vmes, ampak tudi nied prvo in drugo svetovno vojno prekleta fašistična kuga, ki naj bi nas podavila vse in z na-'ni tudi naše mlado kulturno hotenje, ako se ne bi pravočasno in odločno postavili v bran in dokončno uničili to pošast. Za- 'lo< »OOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' Nova knjiga o Ivanu Trinku Založništvo tržašega tiska, je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu, izdalo 514 strani obsegajočo knjigo “Ivan Trinko». Knjigo je uredil uvodAndrfj BudaL N.ieg°v Je tudi nie i Vn ^aterem je orisano življe- neških Seiovencefev‘\bUdÌtelja ^ ne k, j„ hran, pr'j »«»«bSS v Gorici, ponatis črtic in slik iz be-nesko-slovenskega pogorja pod naslovom «Nasi paglavci». Nadalic so v njej objavljena še sledeča Irm kova dela: «Boter petelin in njegova zgodba, Narodne stvari» “Beneška Slovenija», Hajdimo» v Bežijo», «Peter Podreka» in zgodo-^nski oris «Beneška Slovenija», p Bga je opremljena s 14 slikami, ecenzijo bomo objavili v eni iz-prihodnjih številk. radi boljšega pregleda smatram potrebno razdeliti razvojno dobo naše odrske umetnosti na Tržaškem na štiri razdobja in sicer tako-le: I. doba sega od prvih počet-kov, tj. od 1860 do ustanovitve «Dramatičnega društva» teta 1902. JI. doba sega od leta 1902 do izbruha prve svetovne vojne (1914). III. doba sega od leta 1918 tj. od konca prve svetovne vojne do leta 1920, ko so fašisti požgali «Narodni dom» (1918-1920). IV. doba sega od leta 1920 do leta 1927, tj. do razpusta slovenskih društev ( 1920-1927 ). V šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja se pričenja prebujenje našega življa v Trstu in okolici, tj. doba, ki gre približno od leta 1860 do 1902, ko se je v Trstu ustanovilo «Dramatično društvo». Posamezna prosvetna društva ( pevska, bralna, godbena itd.) so na svojih prireditvah postavljala na sporede veselic sprva kako deklamacijo ali enoclejansko burko, poz,-neje pa tudi kako večjo igro. Čimbolj je začelo društveno življenje napredovati, tem bolj je naše ljudstvo čutilo potrebo po obširnejših ter vsebinsko boljših igrah. To dobo imenujemo «čitalniška doba». Prvi večji igri, ki sta bili upri-' zor jeni v Trstu, sta «Županova Micka» in «Mlinar in njegova hči». Za postanek in razvoj dram- ■■■liiliw Ansambel «Dramatičnega društva» v Trstu v sezoni 1909-10. Od leve proti desni: Vavpotič, Mekindova, Grmekova, Rajner, Hlača, Grgiča Lesič, Jaka Štoka, Avgusta Danilova, Robert Pohar, Puci jeva, Ger-bič, železnik-Silova, Podkrajšek, Vaio Bratina bil tisti, ki je moral zorati trdo ledino, ko so se postavljaj temelji bodočega slovenskega gledališča v Trstu. Poleg njega so se trudili za razvoj dramske umetnosti še mnogi drugi. Naj omenim od teh še Dragotina Starca s Kontovela, Josipa Negodeta od Sv. Ivana, Karlo Ponikvarjevo, Grmekovo, Grebenca, Ponikvarja, dalje Raž-ma iz Bazovice, Sosiča z Opčin, Miklavca in Kureta od Magdalene idr. Jaka Štoka, Grebenc, Karla Ponikvarjeva in njen soprog ter Odinalova (Modičeva) so okoli devetdesetega leta združili najboljše mestne in okoliške diletante ter dali slovenskemu gledališču prvo pobudo. Tako so prvič uprizorili «Čevljarja barona» in «Rokovnjače». «Slovensko pevsko društvo» je pod vodstvom kapelnika Bartelja sodelovalo pri uprizoritvi obeh ome- Danes, ko svet hiti naproti vse-večjemu napredku in novostim, ni časa za nekdanje običaje in za vse kar «diši po starem». Tega ne opazimo samo pri tehniki, ampak tudi pri umetnosti. Tudi slikarstvo je izbralo svojo novo pot, ki jo umetniki več ali manj uspešno nadaljujejo in izoblikujejo v modernem duhu. Tudi med tržaškimi slikarji — in tu mislim predvsem na | slovenske slikarje — preveva ta duh; med tistimi slikarji pa, ki so si izbrali ta način, je nedvomno no prvem mestu akademski slikar Avgust Černigoj. To je pokazal tudi z deli, ki jih je pred kratkim razstavil v baru «Alcione» v Trstu. Moderno opremljene stene tega bara je Černigoj okrasil z dvanajstimi lepljenkami. Mislim, da ni neumestno, če poudarim, da nas je prav s temi deli slikar Černigoj še enkrat presenetil in da so bila razstavljena dela prava novost za Trst (in ne samo za Trst). Tema lepljenk ni bila strogo določena, saj je vsaka izmed njih imela svojo značilnost. Naj omenim samo najuspelejše: «Nacistične plinaste celice», «Francoska H bomba», «Trpljenje Judov» itd.. Pri vseh teh lepljenkah se je umetnik poslužil najrazličnejših pripomočkov. Skoraj vse slike, ki so bile na razstavi so nosile fotografije časopisnih glav, slike človeških figur, rotacijskih tiskarn, delce plat nenih vlaken itd. Vse to pa je bilo sestavljeno v čudoviti harmoniji, ki je dajala podobo nekega «collage». Ra- zen teh pa smo srečali eno, ki se nekoliko razlikuje od ostalih. Pri tej sliki je umetnik uporabil razne, koščke iz Železa in jih sestavil skupaj. Pred očmi se nam je ponavljal rjavi madež na po-zlačnem polju. To je bil višek Černigojeve polimaterične umetnosti. Vsako izmed teh del je povedalo nekaj aktualnega, ki se pojavlja skozi umetniški spektrum. Morda še nismo našli točnega izraza za to umetnost, kajti slikar se poslužuje predvsem fotomontaže. Vsaka slika pa je nekako ironizirala z aktualni dogodki in jih obenem na svoj način poveličevala. Pri Černigojevih lepljenjkah pa igrata vlogo dva važna činitelja: fotografija in barvana slika v pravem pomenu besede. Oboje se lijema v vseh odtenkih in tvori nekak skupni subiekt. Dialektika teh lepljenk, ki niha med fotografijo in barvano sliko, poudarja v resnici neko drugo delikatnejšo dialektiko. Čeprav ni lepljenka novost, kajti poznali so jo in uporabljali že za časa kubizma in futurizma, izraža pri Černigoju njegovo nadebudnost pri iskanju nekaj novega, kar naj daje tudi preprostemu občinstvu nekako sodobno slikarsko sintezo. Priznati moramo, da smo bili v resnici presenečeni nad zadnjo razstavo Černigojevih del in da smo lahko gotovi, da bomo na njegovi novi razstavi našli zopet nekaj novega.... SERGIJ VERČ ske umetnosti na Tržaškem gre | njenih iger. Takrat društvo še največja zasluga prvemu režise- j ni imelo lastne dvorane zato so rju in zelo dobremu igravcu Ja- | igre uprizarjali ali v «Teatro Fe-kobu Štoki s Kontovela. On je : niče», ali pa v nekdanjem «Tea- ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Černigojeva umetnost (Nekaj ugotovitev po zaključku razstove v «Alcione») tro Armonia» (pozneje «Teatro Goldoni»), ki je stal na koncu ulice Torrente (sedaj Carducci). Režiral je Jaka Štoka, ki je tudi sam igral glavne vloge. Leta 1904 se je «Slovensko gledališče» dokončno vselilo v tedaj pravkar dograjeni «Narodni dom» in pričelo z rednimi predstavami, sprva samo ob nedeljah in praznikih, po letu 1910 pa tudi ob četrtkih. Predstave so bile dobro obiskane, posebno tiste, pri katerih so sodelovali tudi pevci in orkester. «Dramatičnemu društvu» se je posrečilo dobiti nekaj podpor od zasebni- Novi Kulturni dom v Trstu, ki ga bodo slovesno odprli. 3. decembra letos kov in tudi ob zaključku bilance se je ta ali oni denarni zavod spomnil narodnih potreb in tako je bilo mogoče nastaviti nekaj poklicnih igravcev. V eni od sezon je vodil režijo Anton Verovšek, v drugi sezoni je prevzela artistično vodstvo in režijo Gusti Danilova. Imeli smo včasih tudi znamenita gostovanja hrvaških igravcev. Dobro se še spominjam Fijanovega «Hamleta» na slovenskem tržaškem odru in tudi slavna hrvatska tgravka Ružiška-Strozzi je s sijajnim uspehom nastopila pri nas. Naj ne bo pozabljeno tudi večkratno gostovanje našega največjega igravca Borštnika. Nje gov nastop v Strindbergovem «Očetu» je ostal nam vsem starejšim igravcem in našemu občinstvu v neizbrisnem spominu. Leta 1910 je bil angažiran za režiserja Hrvat Leon Dragutino-vič, zelo inteligenten igravec in nedvomno najbolj sposoben režiser, kar jih je bilo na našem odru. Njemu gre velika zasluga, da se je slovensko gledališče tako visoko povzpelo. Pomembnejši igravci tiste dobe so bili — (Nadaljevanje na 4. strani) WET-PETJE-FOlKlORA-KNJlOE-RtVjlE.KINI^ ! ICuUuma l o < Uwnika i o £ E Q. £ < Q3 £ < UJ < § obeh strani je bila izražena želja, da bi se stiki med književniki v bodoče še bolj razširili. Podpisani sporazum predvideva med drugim tudi V MOSKVI so pred krat- > kim podpisali sporazum o so- 53 delovanju Zveze pisateljev g Sovjetske zveze in Zveze knji- m Zevnikov Jugoslavije. Sporazum bo veljal dve leti. Z 2 izmenjave delegacij književ-i nikov. Obiski naj bi dajali možnosti za razgovore o vnaprej pripravljenih temah. Določeno je tudi bilo, da bodo storili vse potrebno, da bi prevajali najpomembnejša dela obeh literarnih področij. ♦ ZA NARODOV BLAGOR, znano delo pisatelja Ivana Cankarja je gledališče v Novi Gorici uvrstilo v svoj letošnji program. S tem delom omenjeno gledališče slavi desetletnico- svojega delovanja. Slovensko gledališče v 2 Trstu pa je, žal, prav letos pozabilo na Cankarja. In vendar bi občinstvo prav gotovo rado gledalo Cankarja, raje kot npr. «ljudsko komedijo» Ruzzanteja. ♦ V LJUBLJANI bodo zgradili spomenik slovenski moderni. Zamisel o postavitvi tega spomenika je že. stara. Na sestanku pripravljalnega odbora, ki se je vršil pred kratkim, so govorili o pomenu tega spomenika. Dograditev tega spomenika bi povezali z obletnicama dveh velikanov slovenske moderne v letu 1958: s 50-letnico Cankarjeve smrti in z 90-let. nico Župančičevega rojstva. ♦ V LENINGRADU je izšla «Kronika mojega življenja» Igorja Stravinskega v ruskem prevodu. Knjigi, ki je v originalu pisana v francoskem jeziku, je Stravinski dodal nekaj besed, namenjenih “ «sovjetskim bravcem». Knjiga 5 je izšla pri založbi MUZGIZ. o ♦ SEKRETARIAT ZA ŠOLSTVO Socialistične republike Slovenije je na podlagi jugoslovansko-italijanska sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964, razpisal tri štipendije za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani. Štipendije so namenjene učiteljem osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistim osebam, ki želijo poučevati na navedenih šolah. V TOKIU, kjer so priredili četrto mednarodno .bienala grafike, je prejel prvo nagrado (300 tisoč jenov) slovenski umetnik Andrej Jemec. Na bienali razstavlja 88 umetnikov iz 44 držav. Razstavljenih je skupno 521 grafik. ♦ NA REKI je začela izhajati nova kulturna revija v ita- g lijanskem jeziku. Imenuje se «La battana»! Revija se bo zavzemala za razvoj nadaljnjega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi umetniki. < m 5 ž o Ò 0 1 > K —4 9-vaoi)noj-3riad-i3iva-»aiV3i-v8svio-R' LORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-ODRI-RAZSTAVE-GLASBA TEATER-BALET-PETJE-FOI.KLOXA-KNJIGE-REVJIE-KMO-ODRl-RAZSTAVE-Oi.ASBA-«EAIER-BALET PETJE.FOI.KLORA-KNJIGE.REV.IIE-KINO-ODRI-RAZSlAVE-GLASBA-TEATeR-BALET-PETJE-FOLKLORA.KN 27.-11.-1964 -DELO • 4 Demokristjanski načrti so propadli Občinske volitve na Tržaškem DOLINA Demokratična občinska lista....... 1542 glasov Italijanska socialistična stranka .... 446 » Italijanska socialdemokratska stranka . 138 » Slovenska lista.................... 773 » Krščanska demokracija.............. 469 » Na Demokratični občinski listi so bili izvoljeni : Dušan Lovriha, Bolčič Josip, Kuret Milan, Hrvatič Bazilij, Pra-šelj Josip, Slavec Drago, Smotlak Vilko, Sancin Josip, Klun Just in Kralj Vera. V občinskem svetu bodo še 2 svetovavca PSI, 5 svetov. SL in 3 svetov. DC. DEVIN - NABREŽINA Enotna občinska lista...................1168 glasov Krščanska demokracija ....... 1392 » Italijanska liberalna stranka..............261 » Italijanska socialistična stranka .... 382 » Italijanska socialdemokrat ,ka stranka . 187 « Slovenska lista......................... 738 » Na Občinski enotni listi so bili izvoljeni : Škrk Albin, Criscenti Mario, Furlan Dušan, Grgič Rudi, Marušič Josip, Vižintin Abdon. V novem občinskem svetu bodo imeli demokristjani 7 svetovavcev, liberalci 1, socialdemokrati 1, socialisti 2 in Slovenska lista 3. REPENTABOR Demokratična enotna lista..............159 glasov Slovenska lista.......................161 » Na Demokratični enotni listi so bili izvoljeni: Baiss Egidij. Prič Milan in Guštin Albin. Ker v tej občini velja večinski volilni sistem bo SL imela 12 svetovavcev v občinskem svetu, čeravno je prejela samo 2 glasova več kot Enotna lista. ZGONIK Lista demokratične enotnosti.......... 457 glasov Krščanska demokracija.................2S8 G » Slovenska lista.......................44.6? » Na Listi demokratične enotnosti so bili izvoljeni : Guštin Josip, Cibic Vladimir, Doljak Ivan, Godina Ivan, Grilanc Karel, Hrovatin Albin, Husel Franc, Kralj Albin, Milič Boris, Milič Danilo, Pegan Just in Colja Franc. SL bo imela 3 svetovavce. Izidi pokrajinskih volitev v zgornji tržaški okolici in v podeželskih občinah Volišče 292 - Gropada-Padriče TRŽAŠKA OKOLICA: Volišče 94 - Bani KPI 82 - DC 27 - PSDI 12 - In- i dip. 2 - MSI 3 - PSI 19 - PLI 9 - j PRI 2 - SL 25 - PSIUP 4 - UNE L ! Volišče 214 - Lonjer-Katinara KPI 335 - DC 68 - PSDI 24 -Indip. 10 - MSI 11 - PSI 49 - PLI 12 - PRI 1 - SL 82 - PSIUP 15 -UNE 1. Volišče 283 - Opčine KPI 211 - DC 165 - PSDI 43 -Indip. 11 - MSI 33 - PSI 42 - PLI 26 - PRI 5 - SL 75 - PSIUP 9 -UNE L Volišče 284 - Opčine KPI 174 - DC 146 - PSDI 30 -Indip. 11 - MSI 37 - PSI 48 - PLI 89 - PRI 4 - SL 89 - PSIUP 9 -UNE 3. Volišče 285 - Opčine KPI 109 - DC 159 - PSDI 26 -Indip. 8 - MSI 36 - PSI 41 - PLI 52 - PRI 3 - SL 67 - PSIUP 5 -UNE 2. Volišče 298 - Opčine KPI 178 - DC 71 - PSDI 19 -Indip. 11 - MSI 17 - PSI 26 - PLI 9 - PRI 5 - SL 78 - PSIUP 6 -UNE 3. Volišče 318 - Opčine KPI 97 - DC 324 - PSDI 48 -Indip. 11 - MSI 62 - PSI 30 - PLI 45 - PRI 11 - SL 35 - PSIUP 7 -UNE 3. Volišče 291 - Trebče KPI 314 - DC 24 - PSDI 4 -Indip. 14 - PSI 6 - PSI 21 - PLI 0 - PRI 0 - SL - 72 - PSIUP 4 -UNE 0. KPI 245 - DC 32 - PSDI 7 -Indip. 4 - MSI 7 - PSI 40 - PLI 4 - PRI 2 - SL 75 - PSIUP 16 -UNE 0. Volišče 293 - Bazovica KPI 269 - DC 44 - PSDI 7 -Indip. 11 - MSI 8 - PSI 54 - PLI 10 - PRI 3 - SL 143 - PSIUP 10 -UNE L Volišče 70 - Križ KPI 166 - DC 107 - PSDI 16 -Tndin. 11 - MSI 12 - PSI 12 - PLI 2 - PRI 6 - SL 37 - PSIUP 12 -UNE 0. Volišče 288 - Križ KPI 245 - DC 60 - PSDI 16 -Indip. 8 - MSI 7 - PSI 43 - PLI 11 - PRI 2 - SL 83 - PSIUP 12 -UNE 3. Volišče 289 - Križ KPI 127 - DC 275 - PSDI 33 -Indio. 6 - MSI 32 - PSI 34 - PLI 20 - PRI 10 - SL 32 - PSIUP 2 -UNE 2. Volišče 286 - Prosek KPI 304 - DC 68 - PSDI 11 -Indip. 2 - MSI 9 - PSI 76 - PLI 8 - PRI 1 - SL 75 - PSIUP 7. Volišče 287 - Prosek KPI 343 - DC 145 - PSDI 28 -Indip. 8 - MSI 21 - PSI 32 - PLI 7 - PRI 4 - SL 60 - PSIUP 15 -UNE 5. Volišče 320 - Prosek KPI 116 - DC 186 - PSDI 15 -Indip. 12 - MSI 20 - PSI 20 - PLI 3 - PRI 13 - SL 52 - PSIUP 3. OBČINA DEVIN-NABREŽINA : KPI 1135 - PLI 209 - DC 1335 - PSDI 214 - Indip. 43 - PRI 29 - PSI 269 - MSI 130 - SL 771 -PSIUP 63 - UNE 6. Rezultate posameznih volišč v podeželskih občinah bomo objavili prihodnjič. OBČINA DOLINA: KPI 1674 - PLI 31 - DC 458 -PSDI 120 - Indip. 29 - PRI 9 -PSI 278 - MSI 46 - SL 727 - PSIUP 77 - UNE 5. OBČINA MILJE KPI 4151 - DC 2683 - PSDI 621 - Indip. 76 - MSI 190 - PSI 319 - PLI 373 - PRI 257 - SL 77 -PSIUP 116 - UNE 13. OBČINA REPENTABOR: KPI 123 - PLI 8 - DC 35 - PSDI 9 - Indip. 1 - PRI 2 MSI 11 - SL 156 - PSIUP 6 - PSI 48. OBČINA ZGONIK: KPI 362 - PLI 4 - DC 67 - PSDI 13 - Indip. 5 - PRI 4 - PSI 74 -MSI 10 - SL 227 - PSIUP 19 -UNE 0. 0 prepovedi slovenskih imen V zvezi s prepovedjo slovenskih krstnih imen, do katere je prišlo pred kratkim v Gorici, je poslanka Marija Berpetič, skupaj z nekaterimi drugimi poslanci KPI vprašala predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra, kaj nameravata ukrèniti, da se razveljavi fašistična zakonodaja, ki prepoveduje dajati neitalijanska imena italijanskim državljanom slovenske narodnosti. V vprašanju je pou-darjemo, da je absurdno vztrajanje pri fašističnih zakonskih določilih. Kot je znano so nekemu otroku slovenskih staršev na goriškem matičnem uradu vsilili ime Andrea namesto imena Iztok, ki so ga izbrali prizadeti starši. V vprašanju |je nadalje rečeno, da so se podobni primeri dogodili tudi v Trstu. _____________Cržaška knjigarna ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - TELEFON 61-792 PRIPRAVLJA Teden naše knjige Izreden popust od 10 do 50 odstotkov pri vseh slovenskih knjigah, razen šolskih Izkoristite to priliko ! Od 30- novembra do 5. decembra 1964 Okrnitev programa Radia Trst «A» Poslanka Marija Bernetič je poslala pismeno vprašanje predsedniku ministrskega sveta, ministru za pošto in telekomunikacije ter ministru za državne udeležbe glede odpustov in skrčenja programa na radijski postaji Trst h. Poslanka želi vedeti, če so ministrski predsednik in omenjena ministra obveščena o tej zadevi in kaj nameravata ukreniti. Pri tem poudarja, da gre za oddaje v slovenščini, ki so namenjene etnični manjšini v deželi Furlani j a-Julijska krajina. Zaradi tega opozarja na resnost zadeve in ukrepov, ki omejujejo možnosti slovenskega prebivalstva pri uporabi tako važnega sredstva za informacije in kulturno življenje. Zaradi tega poziva pristojna ministrstva, naj posredujejo, da bodo preprečila odpuste osebja in skrčenje programa na radijski postaji Trst A, Otroški vrtec v Križu Tržaški občinski odbornik za javna dela je odgovoril na vprašanje, ki mu ga je 21. okt. letos predložila občinska svetovavaka Jole Burlo v zvezi z zadevo slovenskega otroškega vrtca v Križu. Naši sveto-vavki je sporočil, da so dela za obnovitev omenjenega vrtca v polnem teku. Problem uradnikov bivše ZVU Senator Vidali je poslal pismena vprašanje predsedniku ministrskega sveta in ministru za upravno reformo glede vključitve primernega števila uradnikov bivše ZVU v deželno upravo. Prihodnja številka UDELAU bo izšla čez 14 dni, tj. v petek 11. decembra. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOC Nadaljevanje Longo toplo zahvaljujem vsem voliv- i cem, ki so nam s svojim glasom izrazili svoje zaupanje, vsem tovarišem, prijateljem in simpatizerjem, ki so s svojim delom in s svojimi žrtvami prispevali k novemu velikemu uspehu komunistične partije. Delovali smo v težkih okoliščinah, toda lahko trdimo, da smo deležni velikega priznanja, saj smo povečali moč, v-Jiv in prestiž naše partije, ki je danes bolj kot kdaj koli prej odločilna sila v bojih za svobodo, demokraciio in napredek, velika enotna sila delovnih ljudi.» Tržaška fed. KPI pokrajine, če bi nameravala nadaljevati po stari poti. Zato je veljavna zahteva KPI, da se mora ustvariti nov odnos do komunistov, kateri tudi v tržaškem pokrajinskem svetu predstavljajo silo, ki je neobhodno potrebna, da se izvaja politika v korist ljudskih množic. Kar se tiče izidov občinskih volitev, je propadel načrt, da se zrušijo demokratične uprave — čeprav je KD na to špekulirala — ker so se tovariši socialisti obvezali, da ohranijo demokratični značaj prejšnjih uprav. V devinsko nabrežin-s'ki občini pa bi bilo absurdno, da bi LSS sklenila taka zavezništva, ki bi še bolj povečala nevarnost raznarodovanja Slovencev. Vodilni komite se zahvaljuje slovenskim in italijanskim volivcem za ponovno zaupanje KPI, vsem tovarišicam in tovarišem ter mladim komunistom, ki so se zavzeli za uspeh partije, pozdravlja vse izvoljene člane na občinskih listah in se obveznje, da se bo zavzemal za čim hitrejšo ustanovitev občin skih odborov, ki naj se čimprej lotijo reševanja upravnih vprašanj; pozdravlja komunistično skupino v pokraiinskem svetu, ki jo sestavljajo .j-i.L-i tovariši: Mario Colli, Giuseppe Burlo, Gabrijela Gerbec, Galiano Donadel, Laura Weis in Giorgio Rossetti. Vodilni domite poziva vse člane partije in mladinske zveze, da v čim krajšem času dovršijo včlanjevanje za leto 1965 ter da vanju pritegnejo nove sile.» Gledališče poleg Dmgutinoviča in njegove iene Stefice — Angela Janova (poznejša subretka), Mekindova, Pucljeva, železnik-Silova, Vaio Bratina, Gradiš-Daneš, Veble in njegova iena, potem še sijajni «buffo» Rainer-Hlača (ki je bil I pozneje sodnik v New Yorkn) in končno moja malenkost ( Mario Sila. Op. uredn.) Repertoar j je bil skrbno izbt'an in na takšni i višini, da bi se z njim lahko ponašalo vsako gledališče. V sezoni 1912-13 je «Dramatič- | no društvo» uprizorilo 20 dram ! in komedij, 10 operet, 4 opere, vsega skupaj nič manj kot 86 , predstav. V tej sezoni so bile uprizorjene sledeče drame: «Molali» (dvakrat) «Črni madež» ! (dvakrat), «Ljubezen bdi» (dvakrat), «Mlinar in njegova hči» (enkrat), «Razbojniki» (dvakrat), j «V somraku» (enkrat), «Psiche» \ (dvakrat), «Vstajenje» (drakrat), «Velika srenja» (enkrat), «Rezervistova svatba» (dvakrat). Sezona 1913-14 je bila zadnja pred prvo svetovno vojno. Med j vojno je delovanje ohromelo. Ne- I kateri kulturni delavci, ki jim ni bilo treba k vojakom., so si sicer prizadevali, da bi vzdržali limet-niško udejstvovanje. Josip Ribi- j Čič ie s svojo otroško igro «V kraliestvu palčkov» prebil led. Ta igra je šla večkrat na oder. sai so io izvajali otroci. Tudi brata Albert in Karlo Širok sta se med vojno trudila uprizoriti kakšno igro. Omembe vredno ie med vojno le sijajno uspelo go- | stovanie zagrebške opere v «Politeama Rossetti». Mogoče je dal j ravno siiaini uspeh tega postava- I nia Tržačanom nobudo, da se je proti koncu volne. tj. septembra 1918 začelo vrehuiati tudi slovensko gledališče. Odboru «Dramatičnega društva» se ie vosre-čilo pridobiti za sodelovanje Mi- j lana Skrbinška. V sezoni 191°-2ri. ki je bila —- 1 žalibog — zadnja, sta režirala izmenoma Mario Sila in Emil Kralj. Ta sezona se je začela s Finžgar levo «Verigo». V tej sezoni je bilo na sporedu 29 dramskih del in nad 60 prestav-Zadnja predstava pred vožigotn «Narodnega doma» je bila No- ; vačanova «Veleja». DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. UREDNIK: ANTON TORREBi.ANCA 12 MIRKO KAPELJ -