ZNANOST ŽIVALSKE
RAZKRIVA SKRIVNOSTI
STRUGACE KOT PRIBOR — TEMPERATURA DOLOČA MRCESNE NADLOGE LETALSKA VEDA SE UCI PRI ŽIVALIH
Zobovje« polžev je že dolgo zadajalo zoološki vedi uganke. 2e pred 60 leti so preiskali in opisali obliko grizalnih pripomočkov za sto vrst pol-
- žev. Vse te vrste se odlikujejo
s svojevrstnim drgalnim (stružnim) jezikom, zoolog ga imenuje po latinskem izrazu za strgačo »radulo«. Kakšne naloge ima ta radula v podrobnem in kako deluje pri raznih vrstah polžev, pa doslej ni bilo znano. Prof. An-kelu se je zdaj posrečilo s pomočjo njegovih učencev opazovati štiri velike tipe grizenja, ki se razlikujejo po vrsti hrane. Neki polži žro samo rastline, drugi lovijo plankton, pol žival« sko pol rastlinsko bitje v vodi. A tudi mesojedce srečujemo med polži in kakor kažejo grizala zadnje skupine, gre za polže, ki se preživljajo kot paraziti (zajedavci).
Na kakšen način sprejemajo te živali hrano, se da najbolje zasledovati po sledovih žretja. Tako gredo neki polži kakor strugača (rašplja) preko kamenja, ki je obraslo z algami, in preko drevesnih debel. Lovci na plankton pa si pomagajo bodisi tako, da si privrtinčijo z vodnim tokom, s katerim dihajo, plankton in ga potem prefiltrajo, ali pa na ta način, da spuščajo v vodo lepke, sluzaste niti. S tem delujejo kakor pajki, kajti te sluzs ne niti se v vodi razvijejo v nekakšne mreže, v katere se plankton lovi.
Malo bolj zapletena je stvar pri mesojedih, ki prežijo na plen s posebnimi čutili. Čim si uiove žrtev, jo zmečkajo z lastno lupino ali pa jo kemično navrtajo. Neki polži uporabljajo celo strup. Z želom zastrupijo žrtev in jo tako »začinjeno« požro. Običajno pa jo žro po koščkih. Paraziti izgube svojo radulo, čim si najdejo gostitelja, namesto nje dobe sesalne priprave.
Primer polžev kaže najbolje, da ne more noben organizem obstajati sam zase, vsaka živalska in rastlinska vrsta je vložena v zase primerno okolico. To sožitje živali in medsebojne odnose med živaljo in okolico proučuje posebna nova stroka zoologije. Ta novi način gledanja v naravo se ne zadovoljuje z golim opisovanjem po-edinih živalskih vrst ali celo poedinih
eksemplarjev, temveč daje živo in popolno podobo o mnogovrstnem dogajanju v živalskem svetu. Ta način opazovanja živalskega sveta prehaja tudi
Korist od tega načina spoznavanja narave ima tudi gospodarstvo. Tako se je pri proučevanju življenjskih prostorov n. pr. izkazalo, da more na kvadratnem metru gozdnih tal živeti do 270.000 malih živalic, da so tam bitja torej najtesneje povezana in navezano drugo na drugo. A če je na tako majhnem prostoru toliko živali, pomeni to, da imajo dovolj hrane in da so tla torej dobra.
Prav tako koristne so lahko raziskave o razmerju med živalskim svetom in temperaturo. Razvoj • žuželskih ličink je večinoma odvisen od takšnih okoliških činiteljev. Če to proučujemo, dobimo lahko pogostoma oporo za napovedi množestvenega pojava škodljivcev. Vsaka žuželka ima namreč med najnižjo in najvišjo temperaturo, ki ju prenese, neko toplotno točko, kjer se počuti in razvija najbolje. Ce vlada takšna temperatura, tedaj je tudi največja nevarnost za nastop dolo» čenih škodljivcev.
Zavoljo svojevrstnega letanja, ki se razlikuje od letanja vseh drugih ptic, je mali kolibri zbudil pozornost ži-valoslovcev. S posebnimi slušalnimi pripravami so mislili doslej razkriti zagonetko tega šršečega leta in izračunali so, da zamahnejo perutnice ko-librijo 200 krat v sekundi.
Prof. Stresemann je pokazal o tem poseben film, ki daje povsem druge posledke. Ta film so snemali s pripravami, ki omogočajo 1500 posnetkov na sekundo in pokazalo se je, da zanihajo peruti kolibrija le 50-knat na sekundo, pri večjih kolibrijih celo le 24-krat. Kar je kolibri delal v sekundah, se je na filmskem platnu prikazovalo nekoliko minut. Seveda je pri tem opaziti mnoge podrobnosti, ki bodo imele precejšnjo važnost tudi za letalsko vedo. Tako se perutnica giblje v osmih turah, ki jih je mogoče zelo jasno razlikovati, in vršički perutnice se pri tem zavrtijo za 180 stopinj. Prof. Stresemann poroča, da se pripravlja že letalsko mehanična uporaba teh novih spoznanj,	Ntlr
ZMAGOVITA POT SOJE
NJEN POMEN ZA SODOBNO INDUSTRIJO IN GOSPODARSTVO
B
li, Žis, knjiga 5, str. 339 smo opozorili na velik pomen te olja in beljakovin polne metuljnice. Poiskusi pridelovanja soje so se tudi pri nas prav lepo obnesli, ker pa ni bilo kupcev za sojino zrnje, so pri nas po večini spet opustili to novo in koristno rastlino. Obdržala pa se je na nekaterih večjih posestvih, kjer jo s pridom krmijo mladi živini. V sosednji savski banovini pa jo zlasti v siromašnem Zagorju že dolga leta mešajo med kruh, ki ga ne morejo pre-hvaliti zaradi tečnosti in dobrega okusa. Zdi se, da pri nas še ni prave bede, ki bo šele odprla soji pot v našo kuhinjo.
Medtem pa gre soja nevzdržno svojo zmagovito pot po vsem svetu zlasti, odkar se je posrečilo izdelati iz soje industrije surovine. Znano je, da dobimo iz soje več ko za polovico dragocenih dušičnatih snovi (18°/o olja in 35% beljakovin). Zadnja leta so se posrečile industrijske iznajdbe, ki so odprle tudi soji vrata v tvornice. Znano je, da je ta leta kemija izdelala neke vrste volne iz sirnine (kazeina). Za surovino je služilo posneto mleko. Tr-pežnost in druge lastnosti lanitala, kakor so krstili novo tkivo, so prav odlične in ne zaostajajo prav nič za naravno volno: slabo prevaja toploto, da se presti v rahle niti in se prav tako kodra kakor naravna volna. Nedavno je prodala italijanska družba Snia Vis-cosa nekemu niponskemu koncernu licenco za izkoriščanje lanitalnega patenta. Glavna težkoča, ki se je pri izkoriščanju te pogodbe pokazala, je bilo pomanjkanje mleka na Daljnem vzhodu, da bi mogli iz njega dobivati sirnino. Zato so se začeli ozirati za drugim virom primernih beljakovin. Tu se je tako rekoč sama ponudila soja za dobaviteljico. Na japonski kakor tudi italijanski strani so pričeli s poiskusi pridobivanja lanitala iz soje. Uspehi so bili dobri, izkazalo pa se je, da je postopek Italijana Ferrettija najbolj primeren. Japonska je odkupila sedaj licenco tudi za ta patent in še letos prične obratovati prva niponska tvornica lanitala iz soje. Zadnje čase predelujejo sojino slamo v staničevino, ki tudi
va pričeti v Abesiniji na veliko gojiti sojo, ker je tamkajšnje podnebje za njeno uspevanje prav ugodno.
Soja dobiva vedno večji pomen v svetovnem gospodarstvu. Šele proti koncu 19. stoletja je stopila na svetovni trg, čeprav je že tisočletja na Daljnem vzhodu prava ljudska hrana, ki nadomešča tam meso in mleko. Ni pa še.več kakor trideset let, odkar se je je polastila veleindustrija, ki jo je prisililo k temu vedno občutljivejše pomanjkanje živalskih masti. Komaj so pa pričele angleške oljarne iztiskati iz soje olje, se je vrgla tudi nemška industrija na to novo surovino za pridobivanje maščobe in je dobila tako soja poleg svojih starih odjemalcev na Daljnem vzhodu vedno nova tržišča. Temu se ni čuditi, saj vsebuje sojina moka štirikrat več beljakovin, med njimi posebno dragoceni lecitin, in dvajsetkrat več maščob kakor pšenična moka. Veliko povpraševanje po soji je napotilo v zadnjih letih k gojitvi te žlahtne razstline mnoge države Evrope in Amerike. Tako v P )1-gariji kakor tudi v Romuniji so pričeli za nemški račun že na debelo pridelovati sojo, saj so tamkajšnje podnebne
eseda soja našim čitateljem ni neznana. Ze v več člankih 2i-sa najbolj pa v članku Janka Kača: Kako bomo lačne nasiti-
razmere kakor ustvarjene za to rastlino, ki potrebuje zlasti pomladi mnogo tople vlage. V Ameriških Združenih državah je zavzemala sojina kultura 1929. leta že nad milijon ha in se je z njo posajena, ploskev do 1936. leta kar podvojila na 2.5 milijona ha.
H tej nagli porasti je pripomogla vedno večja uporaba soje v industriji Ne uporabljajo jo namreč samo v hranilne svrhe temveč izdelujejo iz nje vedno v večji meri oljnate barve, umetno roževino in celo papir. V manjših tovarnah evropskih olja že predela vajo sojino olje na mnogo posebno dognanih načinov in je zanimivo, da so velike ameriške oljne industrije še daleč za njimi, čeprav tudi tam naglo raste uporaba soje za izdelavo margarine, lino-leja in barv. Tudi v izdelavi umetne ro-ženine in celo umetne volne si je soja pridobila že takšno mesto, da se kar ne more več izriniti iz tovarn. Priznati je sicer treba, da danes sojino olje še ne dosega odlik lanenega olja, ki se hitro suši in je njeni film manj enoten, kar pa še bolj podžiga znanstvene zavode prizadetih držav k novim izboljševal-nim poizkusom. Fordove delavnice nameravajo v bodoče izdelovati del karoserij iz umetne sojine roževine, tako da bo imel vsak voz za 6 do 10 kg delov iz te snovi kakor na pr. okenske okvire, volan, gumbe in držaje ter električne armature. Po mnenju strokovnjakov pa zadevna uporaba ne bo toliko poveča-
-o
la porabe soje, kakor trdi Ford iz prozornih reklamnih namenov.
Japonska gleda na te dogodke z vso pazljivostjo, saj tam doslej niso kar nič mislili na izdelavo industrijskih izdelkov iz soje, nasprotno se je še celo zdelo, da postaja nadprodukcija soje vedno večja. Z nameravano izdelavo lanitala pa se pripravlja tudi tamkaj preobrat. Mimo tega pa je domača uporaba soje na Daljnem vzhodu zelo velika, saj je soja tam vsak dan na mizi bodisi kot omaka, močnata jed ali pa kot solata.
Do zadnjih let je bila Nemčija največji kupec na mandžurskem trgu, sedaj si pa poizkuša zagotoviti dobavitelje na Bližnjem vzhodu pod ugodnejšimi pogoji, da ne bo treba šteti za sojo dragih deviz. Verjetno bo uporaba soje v industriji stalno rasla, saj je to tako mnogostranska sirovina, kakor ji skoraj ne najdemo para. To bo dovedlo tudi k širjenju njenega pridelovanja. Kakor more biti naravnost v škodo prenaglo širjenje te rastline cenam pridelka, ne bi bilo koristno priporočanje gojitve na debelo v naših okoliščinah. Ker pa so tudi v naši banovini ponekod dani ugodni pogoji za uspevanje soje, moramo kar najbolj priporočiti sajenje nekaj soje, če že ne za ljudsko hrano, čeprav bi mnogi predeli naše banovine bili prav potrebni tečnih sojinih jedil, pa bi jo naj v večji meri kot doslej gojili vsaj večji posestniki za nadomestek krepkih krmil za živino, ki jih danes predrago plačujejo.	k—
friedrichstein — sonnblick (?)
K pripomnji A. Debeljaka v Zis s 25. jui. t. L str. 52. glede naziva Stojna si dovoljujem pristaviti, da pomenja beseda »stojen« po Pleteršnikovem slovarju: »iiber 100 Mann gebietend« (Schonl., Jap.), torej v priimku: grad, v katerem je imel poveljnik 100 mož pod seboj. Zemljevid Slov. Matica, 1921, ki pristavlja v oklepaju ta naziv k nemškemu, ima tudi za Friedrichsteiner Wald, to je gozd na koncu gorskega grebena, ki nosi grad, naziv »Na stojni« (med Grčari-cami in Slovensko vasjo). Želeti smemo, da se oglasi član odbora Slov. M., ki je sestavljal nazive za slovenski zemljevid in zadevo pojasni do konca. Ako se izkaže, da je slovenski naziv — kakor se zdi — prvoten, potem je upravičen in prav bo, ako se zopet udomači. (Prav tako ime vasi Selo pri Kočevju na mestu izpačene ob-Eke Zeljno. V starejših krajevnih reper-t' nij^h je Se. pravilno imenovana).
Pri tej priliki bodi dovoljena še slična pobuda. V Visokih Turah je vzhodno od Velikega Kleka (3800 m), torej na ozemlju, ki je bilo nekdaj naseljeno s Slovenci, vrh Sonnblick (3103 m), ki nosi najvišji meteorološki observatorij v Evropi. Naziv spominja po zvenku na morebitno prvotno ime Osojnik. V okolici so poleg (Gastei-na (Gozd) nazivi: Saigurn — Zagorje, Ro-jach — Roje itd. Upravičena je to:rej želja da bi nam naši zgodovinarji in geografi pojasnili zadevo po starejših zemljevidih in spisih. Starejši zemljevidi iz prejšnjega stoletja so n. pr. še imeli na-mestu sedanjega imena Sonnwendstein pri Semerniku naziv Gostritzberg — Ojsterc.
Ferd Seidl
ZVON IZ ALUMINIJA
Ob 50 letnici industrije aluminija je neka tovarna ulila iz te lahke kovine zvon, Id se je kar dobro izkazal. Zvon ima 90 cm največjega premera in 17 mm debeline. Glas je baje poln, čist in dolgo izzveneva.
MOLČATI ALI GOVORITI?
V naslednjem pri občujemo članek angleškega škofa iz Whitbya, ki razpravlja o vprašanju, kakšno stališče naj zavzamejo starši glede spolne vzgoje svojih otrok.
B polnost ustvarja življenje, lahko ga pa tudi uniči. Naj rečemo o nji karkoli, na noben
_J način ni tu umestna »zarota
molka«, ki jo uganja večina staršev iz napačne sramežljivosti ali iz drugih razlogov v tem pogledu. Z molkom izpostavljajo otroke nevarnosti, da za« dostijo svoji naravni radoznalosti na stranpoteh. Gotovo je, da se da vpra« šanje spolnosti razložiti otrokom na čist ali nečist način, prvi način pa je gotovo pri starših. Toda ti svojo nalogo radi olajšajo s popolnim molkom. Puste, da otroka njegova naravna radovednost ali slučaj ob svojem času sama privedeta do jasnosti. Pri tem pa nočejo prevzeti nase niti odgovornosti, če si doraščajoči otrok poišče pojasnila na poteh, ki so mu v neizmerno škodo za vse življenje.
In vendar je stvar razmeroma preprosta. Večina otrok, ki imajo nekaj misli in domišljije, prične že zelo zgodaj postavljati vprašanja, kako nastajajo cvetlice in živali, mnogi bi pa celo radi vedeli, odkod prihajo otroci sami. To ugodno priliko, ko se preprosto dejstvo v otrokovem duševnem svetu nikoli ne more družiti z nečisto mislijo, zamudi skoraj 100% staršev s tem, da otrokom strahopetno postrežejo s kopico bedastih laži. Jasen, čeprav neizčrpen odgovor, ki si ga moramo itak prihraniti za čas, ko bo otrok bolj dozorel, bi storil tu čudeže. Tako pa mu polagoma vsiljujemo prepričanje, da baš s starši ni dobro govoriti o teh stvareh. Tako ga nehote navajamo, da si išče odgovora v virih, ki navadno niso ne modri ne čisti. Ko otroci dorasejo in pridejo v težave, ki so v teh letih namenjene vsakemu človeku, so v tem bolj obupnem položaju, ker se ne upajo vprašes vati staršev in nimajo nikogar, ki bi jih posvaril pred možnimi nevarnostmi. Koliko lažje bi bilo za starše povedati otroku resnico tedaj, ko je ne more sprejeti z umazano mislijo — in mu pokazati nevarnosti, preden se same pojavijo in ni že morda prepozno!
Seveda pa starši sami često ne vedo, kako bi opravili svojo dolžnost. Povedati jim je treba, da so za to pripomočki na razpolago. Na Angleškem so n. pr. velike organizacije, kakor »Zveza mater«, »Družba za širjenje krščanskega življenja« i. dr., ki izdaja jo posebne knjige, v katerih se lahko odrasli ljudje pouče, kako naj govore o teh vprašanjih z otroki. Če že same ne morejo govoriti z njimi, jim lahko dado tako knjigo, pri čemer so jim na razpolago z odgovori na razna vprašanja, ki bi bila otrokom še nejasna. Na ta način pouk o spolnih zadevah ne zgreši svojega namena in ne more imeti kvarnih primesi. Važno je pri tem, da se v pogovorih s starejšimi dečki in deklicami poudarijo močnejo momenti lepote in čistosti, pa tudi nevarnosti nečistosti. Otroci morajo vedeti, da je samoobvladanje cena, za katero si lahko nabavijo naj dragocenejše in najlepše stvari na svetu. Starši naj jim tudi povedo, da je treba usposobiti tako telo kakor duha v boju za čistosit. To dosežemo najlažje z zdravo vajo in dobrim športom. Igrišče je najboljši prostor za samoob vladanje in zdrav izhod v življenje. Do« bre in zdrave misli preženejo zlo, zato moramo mladino navajati tudi k višjemu zanimanju.
To je pot, s katere lahko pregledamo ves problem in ga obvladamo.
(usti
VELIKANSKE GLISTE
Včasi režeš zemljo na vrtu ter odkriješ glisto dolgo 30 cm, kar se ti zdi precej. Toda drugod se dobč znatno daljši vzorci. Na Cejlonu živč do 80 cm dolge gliste, na Ma-dagaskaru dosegajo 1 meter, še daljši pri« merki se vidijo v Braziliji, za 1 m 50. Videli pripada Avstraliji, deželi nenavadnih živali. Tod merijo črvi 2 m in so več centimetrov debeli. Pod zemljo tvorijo gričke podobne našim krtinam. Kadar lezejo v svoje zavetje, delajo šum sličen grgljanja aH kruljenju v črevesih. Ako se dotakneš teb živih motvozov, se krotovičijo in brizgajo! tekočino, ki smrdi po karbokt: prirodna obramba.	k
SKOZI ČRNI POTOK PROTI KOČEVJU
ANTON DEBELJA K
I.
P pobočja smo se pripodili na ravno. Malo na levo — pa smo v selu. Zenica v ogradi nam pove, da smo prišli v Črni potok — kamor nismo namenje---ni. Tod vidiš češplje tako polne, da so jih morali podpreti. Predniki so se pač zavedali gospodarskega gesla:
Jablane, hruške in druge cepine cepi v mladosti za stare škrbine ...
Podoben nasvet daje srbska kmetica pesnikinja Baba-Nana Markič iz Ču-ruga v Vojvodini:
Ne dižite sipomen-ploče kamenite, več sadite vočke rodne, plemenite.
Kada voče rodi, vi voče prodajte, pa sirotu decu u školu podajte . ..
Markičeva, ki jo beograjska Politika 9. 9. 37. imenuje »srpska Mara Mato-čec« (tako je ime hrvatski poetesi se-Ijanki iz Zagorja), brani ljudi svojega stanu (paorija-kmetstvo) proti gospodi:
Ni je samo paorija luda;
kod gospode ima malo veči* ftuda ...
Take osebe bodo prišle do besede v zagrebški zb'rki »Selo govori«, ki se je 1. 1936. pričela pod uredništvom Ivana Saboliča. Pri nas pa se javljajo v samozaložbi n. pr. Marija Brenčič (Spev tihe doline).
Naproti nam prihaja klatež, postopač, četveronožec: dve loseni, dve koščeni, nekakšna »past za bolhe« (piege a poux, kakor pravi Chautardov Argot, 1931) in nas ogovarja: »Woher seid ihr, aus Deutschland?« (od kod ste, iz Nemčije?). Dokaz, kako se Rajhovci in Avstrijci brigajo za kočevski otoček. Za tukajšnje domačine pa pomeni Deutschland že Avstrijo. Govoril sem z nekim dekletom, ki se je šolalo v Celovcu: Klagenfurt in Deutschland!
»Zdravi pameti se najbolje godi, kajti vsakdo se smatra dobro preskrbljenega z njo, celo tisti, ki jih je težko s čim zadovoljiti.« Teh Descartesovih besed sem se domislil, ker smo hodili »po pameti« in zašli. Enako so delali tovariši pred nami in — tudi zašli.
Vendar nič ne de, smo vsaj spozna'1 enega izmed 6 Črnih potokov, ki jih premore okrnjena Slovenija. Imamo pa seveda tudi Belo vodo, kakor jo imajo v Tatrah: nedavno nam jo je pokazal v Ljubljani Poljak Jan Stolarski med svojim predavanjem, ki ga je opravil — bela vrana — v slovenščini!
Naš vodnik, po čigar nepazljivosti smo zabredli v obcestno »sklenjeno« vas, vdano kmetijstvu in krošnjarstvu, je za svoje spremljevanje prejel čedno nagrado — celega jurija! Utrgal je namreč imenitnega jurčka: užitni goban, po hrvaško vrganj. Vrganj zveni sumljivo, kakor da je izveden od »vrag«. Torej slično našemu strupenemu ali vražjemu gobanu. Tudi če jezikovno nista istega izvora, sta lahko oba koristna, eden kot užitna gliva, drugi kot dobavitelj strupa, s katerim bodo morda v kratkem lečili sladkorno bolezen. V začetku lanskega avgusta so dnevniki razglasili uspeh poskusov, ki sta jih delala dr. Leon Binet, profesor medicinske fakultete v Parizu, in njegov pomočnik dr. Marek (ime kaže na Čeha). Otrovni prah strupenega kukmata sta brizgala kuncu v ušesno žilo. Čez 12 do 14 ur je začelo ubogo žival silovito zvijati in poginila bi bila, da ji nista vbrizgala sladkornega (glukoznega) seruma: zajček je rešen!
»če je sladkor uspešno sredstvo zoper učinke strupenjač, ali ne bi strup iz gob uničeval čezmerni sladkor v krvi sladkornih bolnikov?« se je nadalje vprašal neki drugi zdravnik in pričel zadatek proučevati. Preden oboliva za tem nedožjem, kakor pravita Gutsman in Miklošič bolezn1, upam, dragi bralec, bo problem razčiščen in midva oteta.
Ako ne pojde drugače, se zatečeva v post. Iz posta hoče napraviti dr. O. Buchinger »nemško ljudsko šego!!« v vsaki deželi naj se osnuje 1 gostilna za bolnike, 3 ali 4 krčme za zdrave ljudi. »Iz svetega postnega časa vzklije zdravo ljudstvo, gosposko ljudstvo, blagoslov tej zemlji, božje ljudstvo« (Das Hailfasten und seine Hilfsmethode als biologiseher Weg, Stuttgart, 1937).
Iz Črnega potoka smo io ubrali spet po pameti v naslednjo aglomeracijo: kar čez drn in strn (drn-trava, strn-žito), čez rob in glob, čez grm in strm.
Svet je poln jam, udornih dolin ali vrtač, torej čisto kraški. Srečevali smo kosce in grabljačice, vozičke sena, povezane z žrdjo, ki je sprožila tole obratni co:
Naj držimo mi žrd, Jan?
Opazil nisem ostrnic ali ostrvi, kakšne uporabljajo' po Meliku na jugu od tod pod imenom rakelj. Ob četrt na dve smo slednjič prispeli v vas Mozelj. Na gostilni sem uzrl pobožni napis, voščilo za goste: Beschiitze Maria gnadig dieses Haus die da gehen e*n und aus. (obvaruj Marija milostno ta dom, pa vse ki hodijo noter in ven).
V M o z 1 j u
»Das Mosellbuch«, knjiga, ki jo je lani objavil dr. Wolf Strache, seveda ne vodi v kočevski Mozelj, pač pa spremlja vinskega bratca na veseli poti od Triera do Koblenca. Vinsko obeležje bi mikalo tudi nas žejne romarje, ki smo zavili k Romu, da si dušo prive-žemo. Kje pa se skriva duša? Pokojni moj rojak Lojze Zbačnik je vselej, kadar je zvrnil čašo njene kapljice vase, opozoril svojo notranjost: »Duša, beži, ploha pride!« Oči vidno je s Stritarjem verjel, da čepi ta nevidni del našega bistva v želodcu. Danes menijo, da je sedež naše osebnosti po možganskih zavojih ob čelu in sencih.
Kako smo si torej vezali dušo? Po dolenjskih, osobito kočevskih krčmah postrežba ni kdo ve kako na Višku. Tujski promet jo bo šele omogočil — in obratno. Dostikrat se moraš zadovoljiti s samimi jajci. »Če hočete, da se ta ohranijo, jih morate položit1 na hlade nprostor, soseda!« — »Kako pa naj kuram to dopovem?« je odvrnila naivka. Te zgodbice sem se domislil, ko sem naročal jajčno jed. Drugi so rajši segli po siru, kakor ona mlada Sušačanka, ki je prosila v restavraciji: »Mati, kupi mi malo sira greja!« Zakaj pa ne, saj otroci bero dnevnike in sir Grey jih je gotovo zanikal.
Naš krčmar, Kočevar po rodu, govori »heimisch« (po domače) s svojo ženo Slovenko. Tako je bilo tam doli vedno, da je naš živelj podlegal. Sicer pa je videti, da se razumeta. Mož gotovo ne misli tako kakor grški satirik Simoni-des, ki trobuzlja: »Ženska je najhujša» od nesreč, kar jih je Jupiter poslal na svet!« Nadalje godrnja, da so Evine hčere postale iz: prašiče, lisice, psice, črne žemljice, morske vodice, oslice, žrebice, opice — ena sama pa iz čebele! — Čeh Jan Neruda, ki bi bil po ime-
nu čemerika, jih je vse lepše nazval: masičko od žebirka (mesce od rebrca).
Krčmarjev priimek Rom, pravilneje Ram (iz rab'n) pomeni krokarja, seveda ne študentovskega, ki noč in dan poseda pri Vinku Loziču. Istega porekla je bližnja gručasta vas Ramsrigelj na razglednem griču, dalje menda tudi selo Remergrund, priimek Ramor. Pri nas se pišejo ljudje Uran (ič), Urankar, kraji pa Vranje, Vransko. Živalskih priimkov imajo ljudje povsod, a včasih se ga sramujejo. V Loškem potoku je bil pred vojno kaplan Osel, ki se je prekrstil v Stenovca. Njegov imenjak Ossel purger ze Laibach 1308. stoji v Kroniki slov. mest 1936., nemški dvojnik Peter Essel pa iz 1. 1428. Zastonj se skriva pod tuji pravopis Marin Pras-sitzschek (1456), medtem ko je naš vrstnik Thale baje rajhovskega rodu. Naj mi ne zamerijo tele opazke, saj se ne pišem Chudamisel kakor neki Mathes v 1. 1428.
Torej naš Rom — da povem po srbsko: živi mehamčki-u mehani (v gostilni) in nikakor ne primitivno — ne pri-ma mito (ne jemlje mita, podkupnine) — ter ne zasluži vzdevka Rueh — gra-bež, ki ga nosi moj sošolec, izvajajoč ga iz »rog«, a je bržkone izposojen. Rom je dobričina, ki ve, da vsak svetnik k sebi roke drži in da je Bog najprej sebi brado ustvaril. Vode ne pije, čeprav je Mozelj med redkimi kraji po Kočevskem, kjer imajo vodovod in sicer od 1. 1906. »Hadveo« teče iz gozdiča Staudacha. Drugod pa iščemo, toda vzkliknemo s stavkom, ki velja v obe smeri: In vodovodov ni! Spričo prisojne lege na 500-600 m visokih hribih z lepim razgledom proti Kolpi in Hrvaški bi bil Mozelj kar za letovišče: tod bi lenobo pasel in govoril: »Lenart me jaše«. Saj res, Lenart je zavetnik tukajšnje cerkve, kjer so bili predlanskim boji za slovensko mašo. Orglavec je kakor guslar brez vida, po Prešernovem navodilu: Slep je, kdor se s petjem ukvarja. — Vsak mesec opravi župnik Oblack, srn slovenskih staršev iz West-falije, evangelij in propoved v jeziku svojih pradedov. Vzorec njegovega znanja: »Nima denar, da davči plači.« Lani je bil prvi pogreb v naščini. Oklici pa so bili doslej še vsi po nemško, čeprav sta oba zakonca naše gore lista.
VKLENJENE ROKE
JOŽE KRIVEC
3.
roti večeru, ko že ni bilo več na dvorišču sonca, le na vrhovih dreves in na polju ga je bilo še polno, se je nenadoma pognal čez plot proti domači
- hiši Štefan. Zavitek z obleko
je vrgel kar naprej. Bil je blaten in skuštran. Mati je stala pod kapam in zalivaOa rože na oknih, pa se je skoraj prestrašila, ko je zbobnl po zemlji njegov skok. Malo je manjkalo, da ji ni padla posoda z vodo iz rok. Po licih se ji je razlil čuden smehljaj, ki pa se iz njega ni dalo razbrati, ali ga je porodilo veselje ali razočaranje. Zagledala se je v sina, ki se je oziral ob vsakem koraku nazaj, odkoder je pri-šeL Zibaje je lezel proti materi. Zavitek z obleko je vrgel na podstenje.
»Štefan, za milega Boga!« je stožUa mati. »Kaj se je s teboj zgodilo?«
Ni mu hotela takoj prvi trenutek izdati, da sta ga orožnika že iskala. Prva njena želja je bilia. da mora zvedeti, kaj je v vsej stvari.
»No, odkod si prišel?« ga je spet boječe vprašala.
Štefan se je ozrl in tudi mati je okrenila pogled proti lesi, ki je zate-glo zaškripala. Orožnika sta lezla skozi njo k hiši.
»Jezus! Bog se usmili!« je spet začela mati, da je sffišala še Francka, ki je stala pred ognjiščem in prišla na prag. Začudila se je, ko je videla Štefana in orožnika, ki »sta spet prihajala.
Mati je stopila pred Štefana, kakor bi ga bila pripravljena braniti do zadnje kaplje krvi.
Ze od daleč sta se orožnika zarezala, da sta se zdela še groznejša. »Zdaj menda ne bo več ušel! Vi pa ste le lagali, mati! To bom napisal, da bo strožje kaznovan! Skrivali ste ga, pa sva ga le izsledila.« je zabavljal orožnik nad materjo.
»Pojdimo noter, da bomo vse popisali!« pravi drugi in sune s puškinim kopitom Štefana čez prag v vežo.
Mati pa je stala kakor vklesana v kamen in se za trenutek ni mogla niti jpmnafcnžfi. Žejs> je slišala, da orož-
nika v hiši kričita nad Štefanom, je odcapljala počasi noter.
Malo se je že mračilo, vendar je še dobro videla, kako vežeta orožnika Štefanu roke in rožljanje jeklene verige jo je rezalo do mozga v kosteh. Obraz si je pokrila z rokama, le skozi prste je gledala, kako se je Štefan vil v bolečinah. Le včasi je zastoka1.: Joj! Tedaj je mati planila v jok. S ključavnico sta zaklenila verigo kakor nevarnemu zločincu
Potem sta ga izpraševila, eden izmed njiju je pisal. Mati se je stiskala zadaj k peči, kakor bi iskala pri njej tople tolažbe. Krute besede so ji padale na uho kakor kamenje. Zadrže* vala je sapo in poslušala.
»Koliko kur si ukradel?«
»Dvanajst.«
»Kaj si z njimi počel?«
»Prodal.«
»Ali ne veš, da tega ne bi smel storiti?«
»Vem!«
»Zakaj si to delal? Kakšne namene si imel?«
Tu je Štefan raztegnil obraz, se skoraj na glas zarežal orožniku v lice, da je ta naglo zinil: »Odgovori! Kaj si hotel početi z denarjem?«
Napol slišno je spravil Štefan iz sebe: »Kolo bi si bil kupil.«
Potem je povesil glavo, kakor člo-ve, ki ni ničesar kriv in ga z mučnim izpraševanjem spravljajo v zadrego.
»Ali ne bi mogel počakati, da bi si sam toliko zaslužil?«
Na to ni odgovoril. Strmel je nepremično v tla, matere ob peči si ni upal pogledati.
»Kdo ti je pri tem poslu pomagal?«
Molk.
Orožnik je spravil beležnico v žep in dejal: »Zdaj pojdeš z nama!«
V tem trenutku pa je stopila mati pred orožnika, se globoko sklonila in ga prosila, naj počakajo vsai še malo, da se bo stemnilo. Vsaj toliko naj bi bila obzirna, da ga ne bi gledala vsa vas. In to celo vklenjenega! Ne, tega si uboga mati ni mogla predstavljati nikoli, kar je sedaj gledala. Nikdar bi ne verjela, da bod0 njenega sina gnali nekoč vklenjenega orožniki skozi vas ki se mu bodo vsi smejaJL
Pobožala je z mehko materinsko roko sina po čelu, dvignila sklenjeni roki orožnika tik pred nos in prosila: »Vsaj verige mu razklenite! Saj ne bo ušel. Moj ubogi otrok! Razklenite mu roke!«
Orožnika pa sta skremžila obraz, jo potisnila za peč in eden je porogljivo dejal: »Mati, vi le pojdite za peč. Sin ;pa mora z nama!«
Porinila sta Štefana čez prag. Mati je zajokala Od prevelike žalosti ji niti solze niso prišle na lice, le ihtela je, da jo je treslo kot razpeto rjuho v vetru. Že so se slišali trdi koraki po pod-stenju, ko se je zagnala za njimi čez prag.
»Mene rajši viklemte in me zenite skozi vso vas od hiše do hiše. Naj se rajši meni smejijo!« je vpila za njimi.
Toda orožnika sta bila za njene besede gluha in že sta porinila Štefana skozi odprto leso: »Le brž! Skozi vas!«
4
Mrak je lezel na strehe vaških hiš in nekaj ljudi je še hitelo s polja. Po vasi so še peljali kak voz krme, kjer so pozno kosili. Za soncem se je napravila rdeča zarja, ki je naznanjala v kratkem dež.
Štefanova mati je tavala po vasi proti cerkvi Zaprta vase in zbita se je vlekla ob lesenem plotu. Topo je buljila v tla in bose noge je drsajoč vlačila po ostrem pesku in razbitem kamenju. V obraz je še bolj preblede-la, da so se zdele oči na njem še temnejše. Roki je vtaknila za debelo ha-dro, ki si jo je ogrnila po plečih. Večeri so hladni.
• »Kam pa ti ležeš? Vlečeš se kot senca.« jo je prekinila Medanička, ki je tiščala pollitrsko steklenico v roki in hitela z njo proti Svenšekovi gostilni
»Ah, tako se ti zgodi!« je zamrmra-la mati.
»Nekaj sem čula, da so ga gnali!« pravi Medanička.
»Da, zaradi dvanajstih kur so ga gnali kot morilca, vklenjenega do krvi!«
Spet je zaihtela in iz rok ji je padel na zemljo paternošter z debelimi jagodami.
»V cerkev grem malo, da ga bom priporočila. Mogoče bo vsaj njemu bolje. Jaz se tako ne bom pomirila!«
»Kaj boš to! Pojdi najprej na pol B-ta, potem pa SateJac» greš te x cesfcams
»Ne, ne morem iti Vso me Je strte kakor otroka!«
»Pusti to! Vsaj za neikaj fesa pozabi, pa ba Pojdi! Vsaj zraven mene se vleči!«
Medanička jo je vlekla za roko proti gostilni Ona je lahko lepo tolažila, saj se ji ni zgodilo še nikoli kaj takega Štefanovo mater pa je glodalo in vrtalo, kakor bi jo hotelo uničiti. Njenega sina ženejo kje po polju, vklenjenega, že s krvavimi prsti. Ona ga spremlja na vsakem koraku, s srcem je pri njem. Ni mogla razumeti, da sta ga zaradi te male tatvine orožnika zvezala in šla z njim kakor z živaljo. In navsezadnje ste obdolžila še njo, da je lagala. Da, zdaj na stara leta bo llaž-nivka! Prej nikoli ni bila! Srce se ji je krčilo od onemogle jeze in sovraštva do obeh orožnikov, ki sta ji odgnala sina V mislih ju je preklinjala. Zdelo se ji je, da gledajo v njen hrbet vsi vaščani in se ji roga jo, kakgga sina je vzgojila. Vsi pogledi so jo rezali <Š» kosti.
»Moj Bog! Odpusti jim*« je stisnila iz sebe.
Medanička jo je potegnila čez prag. Ko ji je že udaril v nos oster kiselkast vonj po vinu, je šele spoznala, da je vstopila čez prag. Ne sem, v certkev je bila namenjena.
Sedli sta. Pred njiju je postavil gostilničar pol litra vina, a ona je videla pred seboj le sinov zagrenjen obraz in vklenjene roke. do krvi vklenjene in iz prstov mu lezejo kaplje tople ki>-vi, ki padajo na zemljo.
MILIJONSKO PREBIVALSTVO V ZEMLU
Neld angleški agronom se je lotil naloge prešteti vse mikroorganizme, ki žive v prsti. To zanimivo ljudsko štetje se je izvršilo s pomočjo mikroskopa, računskega stroja in obilice potrpljenja. V enem sar mem gramu zemlje je naštel Anglež štiri milijarde živih bakterij, milijardo troso>V različnih glivic plesni in nad milijon drugih praživah. V dobro gnojeni zemlji je prebivalstvo še gosteje naseljeno, to vsi ti drobni organizmi pomagajo kmetu pri njegovem dehi. Brez njih bi bdi ves njegov trud zaman m bi aernija ostala m «e&e jatea.

jjituasssm
NA P E
J. G (
F] ad 70 km dolg polotok Pelje-šac, najdaljši v Dalmaciji, poznajo pač inozemci bolj nego
_ mi, kajti naši izletniki in leto-
viščarji se rajši ustavljajo na gornjem Jadranu, ali pa v večjih mestih Južne Dalmacije, če že ravno gredo tako 'daleč.
Pelješac ima svoje posebne krasote, ki jih je vredno pogledati. V prvi vrsti je treba omeniti izvire dobre pitne vode, kar je v Dalmaciji tako redka
J E š C U
t šE K
cvetice, le da so tako krhke, da jih ne moremo shraniti kot planike. Med travo rasto tudi zelene, kakršne najdemo n. pr. tudi na Peci. Vse polno je tudi še druge flore. Za botanika torej kaj pripraven izlet. Iz Orebiča je poltretjo uro ne preveč naporne hoje. Pod vrhom je velika podzemska jama, o kateri pravijo, da sega do morske gladine. Skladi zrnatega apnenca so deloma navpični deloma poševni ter so nekateri mnenja, da je to lepši mar-
OREBIC s ]
stvar. Polotolk je hribovit ter 8oeeza s Sv. Ilijem 961 m. Po naših pojmih to ni mnogo, toda pomisliti moraimo, da vidimo absolutno višino, kajti takoj ob morju se prične dvigati in v poletnih večerih, ko sije v očiščenem zraku luna, se pokaže glava tega očaka med hribi v očarljivih barvah s pobočjem vred ter se ti zdi, da bi ga mogel kljub višini kar prijeti za golo glavo.
Pod njiim leži prijazna vas Orebič, ki si prizadeva prevzeti vso iniciativo za pospeševanje turizma na Pelješcu. Peščina je velika ter se vozijo sem na kopanje tudi letoviščarji iz Korčule, ki leži baš nasproti. Pitna voda je iz* vrstna. Izleti prav primerni n. pr. do frančiškanskega samostana, od koder je krasen razgled po morju, v Kučlšte, Viganj, na Sv. Ilijo, kjer vidimo v višini med 800 in 900 m med drugim drevjem tudi nizki planinski bor. Namesto planik najdemo med skalami mnogo večje, toda popolnoma slične
mor, nego ga dobimo iz Karaire. Razgled z gore je krasen.
To bi bili kraitki izleti. DaljS! so do Trpnja na vzhodni strani, tri ure, prav toliko do Kune, kjer si je vredno ogledati slike v frančiškanskem samostanu. So tam trije frančiškani-Slovenci. Če se peljemo z ladjo do Trstenika, južno od Orebiča, imamo dobro uro čez prelaz do Janjine, kjer pase ovči-ce župnik Seljak, Slovenec iz: Žirov. Ima lepo galerijo slik. Kdor pride tam mimo, naj se vsekako oglasi pri njem. V Janjino se peljemo lahko tudi na« okoli do Trpnja in dalje do pristanišča Drače—Janjina. Trstenik slovi po svoji vinski trgovini. Kdo še ni slišal o dingaču? Marsikdo se bo pohvalil, da ga je tudi že pil, toda naj poskusi »na licu mesta«, kako vino je to! Majhen del vinogradov južno od Orebiča daje to vino. Koliko ga spijemo pod tem imenom, je druga stvar! Druga specialiteta je pečeno vino, ki mu pra-
■--' t" ■*--------
KOPALIŠČE
vfjo tudi prošek. Na najožjem mestu, kjer se drži kopnega, je Pelješac širok le poldrugi km, sicer pa tudi na najširšem mestu ne doseza več kot sedem km. Prav na jugu je Ston s svojimi solinami, kjer zopet najdeš inženirja Slovenca. V Korčuli pa je najbolj čislan krojač tudi Slovenec Podbevšek iz Moravč.
Pelješac obišče toliko slikarjev umetnikov, da so motivi menda res razširjeni po vseh kontinentih. Turizem je sicer res šele ▼ povojih, toda če pride do tega, da postavijo elektrarno, se bo kaj hitro razvijal Ta nedostatek je za ljudi, ki so vajeni udobnosti, pač še nekoliko prevelik.
i OREBICU;
Če pride fefetaflt v Vtganj. nra Ime« nitno postreže gazda v Jugoslovanskem domu. Tudi on se je šolal v slovenski šoli v Rogatcu, ki mo je bila najbližja, četudi je bil preko meje dama. V tem domu je tudi gospodinjska šola, kjer izobražujejo v prvi vrsti dekleta, ki se želijo posvetiti postrežbi tujim go* stom.
Orebič sam je prav za prav mesto pomorskih kapitanov, ki pa kažejo premalo zanimanja za razvoj tujskega prometa. Želijo pač v miru uživati sadove naporne pomorske službe. Mlaj« a so pa že nekoliko boljši.
Ljudstvo je siromašno, toda prijav no. Od ljudi boš zvedel vse, kar želiš.

Ribolov je izdaten le še v Trpnju, kjer je voda bolj sladka zaradi izliva Neretve, ki se s Sv. Ilije prav lepo vidi Omeniti moram še, da je pod vrhom cerkev sv. Ilije, toda zapuščena in iz-premenjena v kočo, kjer se izletnik lahko malo odpočije. Ni pa oskrbovana, le vodnjak je v njej, napolnjen s kapnico. Prileze pa se tudi ta v dalmatinski vročini. Okrog se pase živina kakor na naših planinskih pašnikih.
Tudi vasi Karmen ne smemo pozabiti. S palmami in cipresami obrasla cerkev, okrog katere so keltski grobovi in razvaline gradu izza dubrovniške republike.
Romantični Pelješac je eden izmed najzanimivejših predelov naše Dalmacije. Za poletno bivanje so pelješki kraji zelo prijetni, ker piha v kanalu vedno lahen veter, ki hladi večere in noči.
K ČLANKU »ODKOD IME SLOVENI?"
L KOŠTIAL
V 24. štev. 23. knjige »življenja in sveta« (z dne 13. VI. 1938.") je objavil na str. 375. dr. F. Herič članek »Odkod ime Slove-ni?«. Tu nam skuša dopovedati, da so južni Slovani prebivali na slemenih ali »s 1 o -m i h«, t. j. na krajih, »kjer se strmi strani stikata in je tam (!) dobro s slamo pokrito«., Slom je po Heriču »po jezikovnih zakonih« izpremenjena beseda sleme ki jo spravlja H. v sorodstveno zvezo z besedo slama, češ: »slame - sleme = cul-men«. Ker so živeli na slomih, so se imenovali prvotno Slomjene; to ime pa se je »po jezikovnih zakonih« sčasoma pretvorilo v Slovjeni, »kakor se je beseda tamno izpremenila v tavno«. — Dr. Herič razlaga ob tej priložnosti tudi besedo s 1 a-m a iz slati: »Kar se da zemlji iz sebe slati [= cellere] ali po-slati raznih trav, to postane slama [= calamus]«.
Kolikor stavkov, toliko zmot. Med imenom Cjl()Bt.HHHb (množ. CJOntHe) in besedo slom (iz CbJiOMb) ne more biti nikakega sorodstva, ker je CbJiOMb zloženka iz cb in aoMb. Od besede CbJiOMb bi se izvedlo stanovniško ime Sf.lomeninb po starejših vzorcih: Solunžniot, Kritgninb, Sa-mareninb, Efesenint, (=mož iz Soluna, s Krete, iz Samarije Efeza) ali pa Spiomljaninb po mlajših (poznejših) vzorcih Rimljaninb, graždaninb iz gradja - seljanim,. . . ( = mož iz Rima, grada ali mesta, vasi. . .), ne pa Slomjeninb- — Takega jezikovnega »zakona« ni, da bi iz Slomjeni postalo Slovjeni, ampak v sh. narečjih se govori tu pa tam vn namesto mn: guvno, vnogo, tavno iz gurano, mnogo, tamno; tudi prekmursko vnougo, lakavnica iz mnogo, lar
komnica*) — to pa ni »zakon« in ta pojav se ne tiče niti staroslovenščine niti glasu m pred j, 6. — Med besedami sleme, slama, slati, slom in Slovčminb ni nikakršne zve ze. Dr. F. Herič se o tem lahko pouči iz Miklošičevih, Bernekerjevih, Mikkolovih, Leski enovih in drugih knjig; kar se pa tiče sorodstva teh besed z latinskimi cellere, cul-men, calamus, culmus, najde pouk pri Wal-deju (Latein. etymolog, Worterbuch, 2. Auflage, Heidelberg 1910.).
Če bi pa še potlej vztrajal pri mnenju, »da se je bes. sleme po jez. zakonih izpremenila v slom (kakor plete m v plot), potem bi bil neozdravljiv.
*) Primere iz drugih slov. narečij navaja Ramovš. Hist. gram, n., str. 95.
„L A C I T £ L I B R E"
Zadnje čase se pojavlja med sociologi in političnimi pisatelji struja, ki pomeni krepko reakcijo, če že ne v prilog liberalizma, pa vsaj strogo proti pretiranemu kolektivizmu in etatizmu. Pred kratkim v francoskem prevodu izdano delo »Svobodna država« Američana Walterja Lippmanna je zelo zanimivo v tem oziru.
Avtor nikakor noče biti zagovornik starega liberalizma, čeprav rad prizna, da je bil ta liberalizem vir neizmernega tehničnega in socialnega napredka minulega stoletja. Škoda le, da liberalistični teoretiki XVIII. veka niso slutili in računali z ogromnim, čudovitim in obenem krvoločnim svoj-stvom mašinizma (strojništva). Oni niso predvideli, da bo brezmejen zarod, ki ga bodo privlačila mašinizirana mesta v svoje tovarne, postal klavrna žrtev mašinizma in da se bo iz tega rodilo novo robstvo, žalostna odkupnina tehničnega napredka in sploš nega bogatenja, katerega posamezne vlade niso znale ali hotele, morda tudi ne mogle zajeziti. S tem pa so samo napeljevale vodo na kolektivistični mlin.
In prišel je čas velike krize, čas, ko so dobrine kapitalizma postale zelo majhne, nezadovoljnost množic pa vedno večja ali pa vsaj laže izrazijiva: čas svetovne vojne, ki je prinesel prvo zmagoslavje totalitar-cev in omogočil njih poznejše uspehe.
Walterju Lippmannu pa se ideja svobodne države kljub tem uspehom še davno ne zdi utopistiftna ali celo pokopana. Kažoč na nečlovečnosti in nevarnosti fašizmov in boljševizmov, postavlja proti osnovi države, ki poseduje vse imetje in vodi osebnostno dejavnost, osnovo države, ki sodi, nadzira in z viška vodi človeška dela, spoštujoč in braneč tisti »climat de libertč«, izven katerega človek ne more ustvariti nič velikega. Avtor se toplo zavzema za vse zagovornike človeške osebnosti, ki v tek težkih časih nesebično polagajo temelje za jutrišnjo družbo.	pk
FOTOAMATER
Amater v avgustu
Avgust je običajno suh in množina sončne svetlobe, s katero se ponaša, bi morala amaterja pripraviti do tega, da bi se posvetil nekoliko tudi tistemu področju mo-mentne fotografije, ki zahteva najkrajših osvetlitev in s tem največ svetlobe: športni fotografiji.
.Posebni mik športne fotografije je v tem, da po bliskovito ujamemo najprimernejši trenutek v gibanju, da si ulovimo najugodnejši trenutek. Naj fotografiramo teniške igralce ali nogomeno borbo, naj zasledujemo gibe kakega skakalca, vedno moramo stremeti za tem, da poiščemo gibe, ki so Za slikovito podajanje najboljši. Ta najboljši trenutek je običajno tedaj, ko se neko gibanje preokrene, pri skoku ob palici n. pr. tedaj, ko izpusti skakač palico, obvisi za tren v zraku, da se vrne potem na tla. Te tako zvane »mrtve točke« se dado s kamero precej lahko ujeti, zahtevajo pa kratkih osvelitev, najmanj 1/100 do 1/200 sekunde. Druga gibanja, n. pr. pri tenisu, pri nogometu, teku i. t. d. ujamemo z vso ostrino le z osvetlitvami 1/200 do 1/300 sek. Kdor tedaj ne razpolaga s svetlojakim objektivom (od 3.5 dalje), potrebuje tedaj mnogo luči in zato bi moral baš sončne avgustovske dni porabiti za to zanimivo fotografsko področje. Z zaslonko 4.5 moremo v sočnem dnevu snemati n. pr. mirno z 1/500 sek, zaslonka 5.6 ali 6.3 nam dovoljuje osvetlitev 1/300 sek., zaslonka 8 ali 9 pa 1/100 do 1/200 sek. Plastiki v sliki bo v korist, če snemamo tako, da pada sonce s strani v motiv.
Drugo hvaležno področje vročih dni so kopalni prizori na prostem. Ob morju, ob jezerih, ob rekah, povsod dobimo v tem času skupine kopalcev, ki nam dovoljujejo žive, vesele prizore. Tudi tukaj se bomo izogibali poziranih skupin, snemali bomo življenje, kakršno je. s kratkimi momenti in z zaslonko 5.6 do 9. Zelo učinkovite posnetke dobimo n. pr. tedaj, kadar teče kakšna skupina kopalcev iz vode na breg in brizga voda in se peni okrog njih. Igre na peščini in počitki dajejo amaterju isto tako priložnost, da se navadi neopaznega in hitrega snemanja iz bližine 4 do 5 m. Srednja zaslonka 8 do 9 nam daje tu večjo ostrinsko globino, tako da bodo osebe z večjo sigurnostjo ostre, tudi če smo se ušteli v ocenitvi razdalje. Čelni zaslon na objektivu je nujno potreben pripomoček, da ne dobimo refleksov v objektivu in osena na svetločut-ko plast. Svetla rumenica za pankromatsld material in srednja za ortokromatski je tudi pripomoček, na katerega ne smemo pozabiti, če hočemo, da nebo z lepimi oblaki takšno, kakor mora na posnetku biti
Fotoklob LjubljanarV torek članski večer, v petek obvezna seja celotnega klubskega in razstavnega odbora ter razstavnih referentov! — članstvo opozarjamo ponovno na bližajoči se termin za mednarodno razstavo v Budimpešti in Šoploou. Oddajte fooja dela Osrednji zbirki slif
FILATELIJA
Razstava znamk v Pragi
Največje zanimanje je vladalo za nagrado, ki jo je bil poklonil predsednik republike dr. E. Beneš. Bila je umetniško izdelana plaketa iz brušenega kristala s sliko pogleda na Hradčane. Dobil jo je W. S. Alfieris iz Aleksandri je v Egiptu za svojo zbirko starih grških znaimk iz let 1861. do 1886. Zbirka je bila res nekaj edinstvenega in je štela okoli 3300 različnih znamk. Daxilo vnanjaga ministra g. dar. Krofte, kristalen pokal, je dobil Louis Zurstrassen iz Belgije za svojo študijsko zbirko prve serije belgijskih znamk, ki jih je bilo okoli 250 in so bile vse nerabljene. Tudi ostale posebne nagrade so šle po večini za zbirke starejših znamk, in to po pravici, saj smo prav med zbirkami te vrste videli najlepše stvari.
Velikih zlatih kolajn je bilo razdeljenih 12. Med Jugoslovani ni bilo nikogar, ki bi jo bil dobil. Sic©r so pa tudi Cehi ostali brez nje. Večina jih je šlo v Anglijo in Ameriko. Pač pa smo imeli več uspeha pri navadnih zlatih kolajnah. Od 35 kolajn sta odpadli na nas dve. Eno je dobil minister g. dr. Spaho za svojo zbirko bosanskih znamk in žigov iz preteklega stoletja, ki jo bomo videli tudi na sedanji ljubljanski razstavi, drugo pa g. Oskar Watz iz Novega Kneževca za zbirko starih srbskih znamk od leta 1866 do 1879. Ta zbirka je bila res nekaj posebnega in je obsegala tudi nekaj unikatov. Veliko srebrno kolajno sta dobila g. Slavko Ve-selič iz Beograda za svojo zbirko Slovenije, ki jo bonio prav tako videli tudi - a razstavi v Ljubljani, in dr. Miloslav Ra-divovič iz Beograda za specialno zbirko starih črnogorskih znamk.
Navadno srebrno kolajno so dobili Er-vin Zwerger iz Dubrovnika za serijo znamk PEiN-kluba v celih polah z vsemi pogreškami, Miroslav Bruckner iz Zagreba za svetovno zbirko znamk Rdečega križa, Vilim Gregorič iz Zagreba za okupacijske znamke iz Prekmurja in Medji-murja, in kar dve dr. Arsem Cubinski is Beograda, in sicer za študijsko Zbirko zobčanj jugoslovanskih znamk ter zltrirko vseh posebnosti serije iz leta 1933. (prva beograjska serija s pretiskom *Jugow slavija«).
Bronaste kolžjne so dobili S. ManželeJ iz Beograda za dragoceno zbirko ruskih znamk do konca revolucijske dobe, Aleksander Kon iz Zagreba za del svoje zbirke, ki obsega po večini hrvatske in bosen. ske pretiske, list »Filatelista« in list »Rossica« iz Bele Grk ve.
Uspeh je bil torej za naže zbiralce lepe Za naše znamke so bili nagrajeni tudi nekateri tuji zbiralci. Največ nagrad je odnesla gospa Friderika Dwight iz New Yorka, ki je dobila za svojo zbirko — ob-
segala je 152 albumov — dve posebni nagradi, 2 veliki zlati in. 3 navadne zlate kolajne.
Vsa prireditev je bila vzorno organizirana.	B. R.
Zanimivosti
Francoska Indokina je izdala posebne znamke s sliko umorjenega francoskega predsednika Paula Doumerja, ki je bil svoje čase guverner Ite francoske kolonije.
Cez dva meseca bo v Vaduzu velika raz. stava znamk. Nanjo bodo siprejete samo zbirke, ki so že na kakšni drugi razstavi dobile zlato kolajno. Za to razstavo bo izdana posebna spominska znamka s sliko komponista J. Rheinbergerja, ki se je pred sto leti rodil v liechtensteinski prestolnici.
Francoska pošna uprava je nedavno pretisnila frankovno znamko po 1 frank z novo vrednostjo 80 centimov. Slučajno je prišlo v promet nekaj kosov te znamke, ki Je imela po pomoti obrnjen pretisk. Ker je nastala zaradi te napake s to znamko huda špekulacija, je zdaj poštna uprava nalašč tiskala 200.000 znamk te vrste z obrnjenim pretiskom in jih dala V promet.
Nov« znamke po vsem svetu
ESTONSKA: Za 100 letnico »Estonskega znanstvenega društva, so izšle štiri spominske znamke, in sicer temno zelena po 5 sentov, rjava po 10 s., karminasta po 15 s. in svetlo sinja po 25 s.
MOZAMBIK: Svetlo sinja in črna fran-kovna znamka po 40 centimov je dobila pretisk »45 cetimes«.
ROSTTJiO, Key West-Habanna«.
RADIO
Radio slednjič tudi na Grškem
Pomladi je končno tudi grška vlada sklenila z veliko nemško radioelektrično družbo Telefunken dogovor za ureditev radio-fonije v grših deželah. Nemško podjetje bo zgradilo na Grškem tri oddajne postaje in sicer v Atenah za 100, v Solunu za 15 in na Krfu za 5 kilovatov. Hkrati s temi postajami bo v Atenah po vzorcu Beograda zgrajena še posebna 10 kilovatna postaja na kratke valove. Postaje bodo last grške države, tudi družba Telefunken jih bo v lastni režiji eksploatirala 25 let. Eno uro na dan bodo vse postaje brezplačno na razpolago vladi za nujne objave in propagando. Kratkovalovna postaja bo opremljena z dvema reflektorskima antenama, ki bosta izžarjali oddaje v smeri Zedinjenih držav odnosno Avstralije, kjer ima grška emigracija najmočnejše kolonije.
Za Romunijo in Bolgarijo je zdaj tudi Grčija sledila vzgledu drugih evropskih držav, ki so že zdavnaj spoznale, kako velikega prestrižnega in propagandnega pomena so danes močne radio postaje, katerih glas seže daleč v svet. Grčija bo tretja država na Balkanu, ki si prizadeva v ra. diofoniji doseči tisti povprečni nivo v številu poslušalstva, ki velja danes v drugih kulturnih državah srednje in zapadne Evrope. Nove grške radio postaje bodo dovolj močne, da bodo dosegljive za vse prebivalstvo z najenostavnejšimi sprejemnimi aparati. Prav zaradi lažje sprejemljivosti je bil tudi opuščen prvotni načrt, naj bi se za vso državo zgradila ena sama osrednja postaja v Atenah, štiri postaje bodo mnogo zanesljiveje zajele vso državo. Grčija je namreč glede radio sprejema geografsko zelo neugodno izoblikovana. Visoke gorske verige po eni strani in široko razstreseno otočje po drugi strani ni posebno ugodno za širenje radio valov.
Poleg Albanije bo torej ostala na Balkanu samo še Jugoslavija brez prepotreb-nega sistema močnih radio postaj. Najmočnejša jugoslovanska postaja je zdaj v Beogradu, toda njena oddajna energija znaša samo 20 kilovatov, dočim ima Romunija postaje z 120 in 60, Bolgarija 10 kilovati, kar bo skupaj z novimi grškimi postajami popolnoma zadušilo glas Jugoslavije v etru.
t-ič
Velika oddajna postaja za
Švedsko Švedsfca brzojavna uprava, je izdala naročilo za novo oddajno postajo z zmogljivostjo 100 kw. Lansko leto so dogradili postajo iste zmogljivosti za južno Švedsko v Hor-bvju, nova postaja pa je namenjena srednii Švedski. Stala bo v Falunu, severno od Stock-hoLma. Nie odaje bodo dobro slišne tudi zunaj švedskih mej na Norveškem in ob \zhodjnem morju. Valovna dolžina ostane ieta kakoT za dosedanjo 2-kilovatno oddajno postajo v Falunu, namreč 276.2 m.
ZA LJUBITELJE CVETLIC
Cvetlice v avgustu Poletno lepoto uživamo sedaj še v polni meri. Da bj ne popustila, dokler ne pride zima, ne popustimo v vnemi za naš vrt in
naše balkonske cvetlice. Če ni dovolj dežja jih pridno zalivamo in do konca avgusta jim damo zadnjega gnojilnega napoja za to poletje, odstranjujemo odcvele cvete, z a ti, ramo bolezni iti ne pozabljamo na ničesar, kar bi jim dobro delo. Posebno temeljito pa zalivamo meje, ker sestoje te iz tesno stoječega listnatega in iglastega leeja in po-
trebujejo zato mnogo vode. Sedaj so že dne. vi vrtnic, toda vneti prijatelj cvetlic misli za naprej in na to, kako bi si naslednjo pomlad pripravil hitreje v sobo, nego se bo naselila zunaj. Tu mu pridejo vse mične čebulnice na pomoč, kakor kinodoiksa, pomladni žefran, e ran t is, eritranij, zvončki, levkoje, hiacinte. tulipani in narcise. Vse te lahko sedaj vsadimo v lonce z zmesjo prsti z gnojne grede, kompostne zemlje in nekaj peška, posamez ali v skupinah, kakr. Sna je* pač velikost njihovih čebul Potom postavimo vse te lonce najbolje v temen, hladen prostor, torej v klet. Kajti vse te rastline ne smejo prej dotiiti poganjkov, dokler^ ne prepletejo preti v svojih loncih po možnosti popolnoma s svojimi koreninami. Samo dobro »koreninjene rastline dobe prej cvete nego v prosti naravi. Polaganje hjaciint na kozarce ima še do sredo septembra čas.
Za pripravo njihovega razcveta pozimi in zgodnji pomladi moraš azaleje in kaimelije, ki so stale doslej v svojih loncih na senčnih prostorih balkona ali vrta, postaviti sedaj na sonce, da dobe tam brste. Božični kaktus, ki je glede cvetenja precej samovoljen, dobiva odslej bolj poredkoma vode.
Tudi za nekatere majhne telesne užitke pozimj sedaj lahko poskrbimo. Tako vsadimo eno ali več lepih petršiljnih in drobnja. kovih rastlin v cvetlične lončke, ki .tih za sedaj postavimo še na prosto, dokler nas prvj mrazi ne bodo prisilili, da jih premestimo k oknu v kuhinji Če damo potem jeseni nekoliko mrkev, zelene in luka v klet v pesek, se oskrhimo za zimo z žele-
njavo za juho. Upamo, da pomladni mraz ni preveč škodoval sadnemu cvetu in da toš lahko pobral še nekaj sadja. Za vsak primer je treba pravočasno podpreti s sadjem _ naložene veje. Pri visokem sadnem drevesu pritrdimo v njegovo sredino najbolje visok drog, od katerega visijo vrvico, ki nanje pri vežemo veje. Drugače nasloni mo veje na viJaete palice ali pa na kavlje, ki smo jih obvili z blagom in pritrdili na palice. Malinam in drugim jagodam poreži sedaj obrana stebla tik nad tlemi, da bodo nova stebla, ki bodo prihodnje leto nosila sad dobila dovolj svetlobe in zraka.
PRAKTIČNE NOVOTE
Električni kuhalnik v novi p'odobi Novi električni kuhalnik bodo zavoljo njegovih prednosti pohvalile vse gospodinje. če je že njegov material, porcelan, zavoljo udobnega snaženja simpatičen, je še večje vrednosti druga prednost, da kurilni elementi niso vdelani v lonec in da ga moremo zato brez vsake nevarnosti kakor vsako posodo postaviti v izplakovalno vo-
do. Segrevanje opravlja potopilni ogreval-nik, ki se da uporabiti tudi za vsako drugo posodo. Ogrevalnik, ki se pritrdi s ščipalko k ročaju, visi v vboklini na dnu kuhalnika, tako da ga pri rabi vedno obdaja voda. Ker posoda ne oddaja toplote niti navzdol, jo moremo položiti na mizno ploščo. Porcelan je trd in prenese hude sunke ter padce, kovinski deli vanj niso vdelani, tako da okus kave ali čaja, ki ju v njeni kuhamo, ne trpi. Dobi se tudi aluminiast vložek za ogrevanje mleka in drugih jedi, ki se na navadnem ognju rade osmode.
PRAKTIČEN IZUM ZA DAME
V Ameriki so nedavno prišle v prodajo damske nogavici, ki imajo namesto običajnega šiva tenko patentno zadrgo, kakršna se zdaj prav mnogo uporablja zlasti pri raznovrstni športni obleki. Obetajo si, da bodo dame to novost prav hvaležno sprejele, ker se bodo pajčevinasto tenke nogavice s pomočjo zadrge zlahka spravljale na nogo, ne da bi se trgale.
56 \ A M fiS
PROBLEM 248
Von der Lasa
Bell vleče in izsilj remis
Rešitev problema 247
1. De4—b7, se ne izjalovi zaradi TaS— g8? 2. Se6—f8! temveč zaradi Thl—gl. Torej 1. Se6—g"5!, h6Xg5, s čemer je g-vrsta zaprta. 2. De4—b7, Thl—h7, 3. Db7Xa8 mat.
ZA BISTRE GLAVE
401
Kolesarska tur a Kolesar je napravil turo. Vsak dan je opravil 40 km. Ko je dospel do cilja, si je privoščil dan odmora, nato je isto pot prevozil nazaj, pri čemer je vsak dan opravil 44 km. Tako je izenačil čas, ki ga je izgubil z enim dnevom počitka in dospel je nazaj v času, ki bi ga potreboval, če bi brez počitka vsak dan vozil 40 km tja in nazaj. Koliko dni je vozil in koliko kilometrov je opravil?
402
Staroegiptska naloga 10 pedi visok bambus je zgoraj prelomljen, tako da se dotika njegov vrh tal 3 pedi od njegovega vznožja. Kako visoko je mesto, kjer je prelomljen?
403
»Zakonsko število« Obstoji neko število, ki se v teku časov izpreminja in ki bi ga lahko imenovali »za*-
konsko Število«. Njegova posebnost je namreč ta, da velja za vse zakonce. To število je danes 3876. Če seštejemo namreč rojstno leto nekega zakonca, trajanje njegovega zakona, leto poroke in njegovo starost, dobimo vedno to število. Kako je s to stvarjo?
REŠITEV K ST. 400 (Podarjeni psički)
Prvi prijatelj je prejel 4 mladiče, drugi 2 in tretji L
KATERA RADIO POSTAJA JE BILA?
(Rešitev k sliki v št 4.)
Obrni sliko za 45 stopinj v nasprotnem smislu kakor teče kazalec ure in poglej pod kar se le da ploskim kotom naajo. Mreža tenkih in debelih črtic nad antenskimi stolpi se strne pri tem v dobro ©Ujiv napis K0NIGSWUSTERiHAUSEN.
PRAVILNO RAZDELJENI VRT
Štirje bratje bi si marali razdeliti vrt, ki ima 60 m dolgo diagonalo (preJkotnico). VI nekem kota rase vzdolž zidu osem drevo^ od katerih naj bi prišli po dwe drevesi na vsak novi del. Kako so mocaE bratje vit razdeliti in koliko štirjaakih metrov Je dcttl vsak izmed njih?,
UREDNIK IVAN PODRŽAJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAGA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Slin 4,—* po raznašalcih dostavljeno Din 5.—•