20 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 IZ OHRANJENEGA HIŠNEGA ARHIVA PRI KEKLU V RATEČAH MAGDA PETRIČ Na kmetiji v Ratečah, hišna številka 42, se je ohranil hišni arhiv, ki sega še v čas podložništva, to je v čas, ko je kmetija pri- padala gospostvu Bela peč (Weissenf eis). Ohranjenih je blizu sto listin v omarici, ki nosi letnico 1852. Omarica je podobna tistim, ki so jih ponekod vzidavali v steno. Najsta- rejša listina je zadolžnica iz leta 1727. V arhivu je ohranjenih največ pobotnic in za- dolžnic, nekatere za precej visoke vsote. Ker je kot dolžnik naveden skoraj vedno lastnik kmetije, se da sklepati, da je bila kmetija vseskozi zadolžena. Eden izmed razlogov za zadolženost kmetije, ki je razviden iz samih listin, so prav gotovo dedne odpravščine, ki jih je bil prevzemnik kmetije dolžan izpla- čati ostalim dedičem v denarju. V eni izmed zadolžnic dolžnik omenja, da se je zadolžil zaradi popravila hiše. Navadno pa vzrok za- dolžitve ni naveden. Dolgovi so se odplače- vali počasi, tako da so že obresti nanesle veliko. Posojilo, ki ga je na primer dala župnijska cerkev v Ratečah leta 1803 Jakobu Petriču, takratnemu lastniku kmetije, je bilo plačano šele leta 1886. Med listinami so ohra- njene razne prošnje, prisojilne listine, tožbe, pogodbe, cenitvi, davčni knjižici in štiri iz- ročilne pogodbe, ki izpričujejo prehajanje kmetije na naslednike. Starejše listine so vse pisane v nemškem jeziku. Prva listina, napi- sana v slovenščini, je pobotnica iz leta 1885, ki nosi naslov »Rajtenga«. Po letu 1900 pre- vladujejo listine v slovenskem jeziku. Kot je bilo že omenjeno, je bila kmetija podložna zemljiškemu gospostvu Bela peč. Po smrti Veronike Deseniške naj bi si Fri- derik II. zaželel samote in je dal zgraditi belopeški grad. Leta 1431 je bil grad zgra- jen. Za Celjani so imeli grad v posesti raz- lični plemiči. 1706 so Rechbachi grad na vi- šini zapustili in zgradili graščino v Stücklu. To so pozneje prodali rodbini Segalla, ta pa rodbini Kos. Na dveh starejših listinah je podpisan Jožef Anton pl. Segalla in prav tako na testamentu iz leta 1759 in na izro- čilni pogodbi iz 1776. leta. Na kasnejših pa je podpisan Lucas Suppan (Luka Zupan) kot zakupnik gospostva. Kasneje je podpisan tudi kot vodja zemljiške knjige. Leta 1839 je na izročilni pogodbi podpisan Fr. L. Kos kot imetnik (Inhaber) gospostva. Gospostvu so bile poleg Rateč podložne še vasi Podkoren, Kranjska gora. Gozd, Dovje, Hrušica, Pla- nina, Jesenice, Javornik, Koroška Bela, Po- toki in deli Žirovnice, Zabreznice in Doslovč ter trg Bela peč. V izročilni pogodbi iz leta 1776 je ome- njen del hübe (Hubantheil), v kasnejši iz leta 1844 pa polovična huba (Halbhube). Ku- ba se je torej morala deliti že prej. O delji- vosti hübe je odločal zemljiški gospod, opi- rajoč se na svojo patrimonialno oblast. V primeru delitve so se praviloma delile par- cele po dolgem na polovico, sezidala pa se je tudi nova domačija. Hube so se le redkokdaj delile, izjema je bila Primorska. V sami vasi Rateče so primeri take delitve, za katere se pa ne ve, kdaj so se opravile. To so: Zgornji in Spodnji Brane, Zgornji in Spodnji Mneč in Zgornji in Spodnji Mežik. Večinoma pa se je obdržalo načelo nedeljivosti. Za samo vas obstajajo tudi podatki o posestno-social- nem sestavu prebivalstva iz leta 1830: 5 Zaradi načela nedeljivosti so dediči dobi- vali dedne odpravščine v denarju. Posledica nedeljivosti je bil tudi pojav kajžarjev. Polhuba, podložna gospostvu Bela peč pod urbarsko številko 391, je po sestavu svoje zemlje v bistvu ostala nespremenjena skozi dobo, kolikor so ohranjene listine. Določene spremembe pa so vendarle bile. Tako sta se še pred letom 1844 odprodali dve njivi: »Na Golobici« in »Pod stranjo«. O sami prodaji ni ohranjenega nič pisanega. V izročilni pogodbi iz leta 1844 je predmet izročitve polovična huba razen obeh njiv »No Golobici« in »Pod stranjo«, ki jih je bil Klemen Petrič prodal Janezu Kavalarju in Andreju Kersteinu. Njiva »Na Golobici« je omenjena prvič v zadolžnici iz leta 1817, ko se posojilodajalcu Primožu Plesu za 340 gol- dinarjev namesto obresti prepušča užitek njive »Na Golobici«. Verjetno ta dolg ni bil plačan in se je njiva prodala. Ohranjena pa je kupna pogodba iz leta 1881. Tega leta je Jakob Petrič, gostač (In- wohner) pri hišni številki 24, kupil travni- ško parcelo, veliko en oral in 1100 sežnjev (Ein Joch 1100 Klafter) za 230 goldinarjev. Del kupnine je bil plačan takoj, o ostalih 200 goldinarjih pa je ohranjena pobotnica v slovenskem jeziku iz leta 1885, Jakob Pe- trič je lahko kupil to parcelo, ker je bil ta čas zaposlen kot kopač v rudniku Rablju. O tem priča tudi potrdilo o sprejemu na de- lo. Ta parcela se je leta 1914 odpisala od kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1931 21 zemljišča vlož. št. 48 in pripisala k vlož. št. 35, to je k hišni številki 42. Iz leta 1877 je tudi občinski sklep. Člani občinskega sveta so sklenili prodati pašnik velik 200 klafter Jakobu Petriču, da si uredi zelnik (Kraut- acker). Zanimivo je, da niso navedli par- celne številke, temveč so opisali lego in na- vedli soseda. Po tem opisu se da sklepati, da je to parcela 1261/5, velika 17 a 26 m^, kot je vpisana v posestnem listu iz leta 1903. Le-ta je bila kasneje po izročilni pogodbi odpisana in pripisana sinu Alojzu Petriču. Za to parcelo je Jakob Petrič plačal občin- ski blagajni 32 goldinarjev. Tudi v kasnejši sodbi iz leta 1887 ni navedene parcelne šte- vilke. S to sodbo je bilo pripoznano tožniku Jakobu Petriču priposestvovanje nepremič- nine vlož. št. 48 katastrske občine Rateče. Leta 1901 sta se od nepremičnine vložek 48 prodali dve parceli: parcela št. 106, stano- vanjsko in gospodarsko poslopje Rateče 24 in travnik št. 107. Sama prodajna pogodba ni ohranjena, pač pa sklep o odpisu teh parcel in odprtju novega zemljiškoknjižnega vložka. V zemljiškoknjižnem izvlečku iz leta 1887 ni med parcelami nobene gozdne površine, čeprav je leto poprej potekala v Ratečah delitev, po kateri je dobil vsak posestnik del gozda v svojo lastnino. Kakšen je bil krite- rij pri delitvi gozdnih površin, iz ohranjenih listin ni razvideti. Po vsej verjetnosti je bila to velikost kmetije. Pri delitvi so bili upoštevani tudi kaj zarji, le da so dobili manj- še površine. To je razvidno tudi iz vabil za plačilo gozdnega davka iz leta 1893 in 1900. Od gozda pri hišni številki 18 je bilo 1 gl. 75 kr. davka, od gozda, pripadajočega kajži, hišna številka 24, pa 75 kron. Leta 1900 je bilo gozdnega davka od hišne številke 18 1 fl. in 78 kron, torej 3 krone več. V posest- nem listu, ki kaže stanje konec leta 1903, pa je vpisanih že 5 ha 23 a 63 m^ gozda. To so parcele: 1196/11, 1196/16 in 1118/3. Po sklepu iz leta 1904 je bilo od vložnih številk 173 in 174 katastrske občine Rateče (to je bil soseskin svet) odpisanih 51 parcel ter raz- deljenih med posestnike in kajžarje. Po tem sklepu je posestnik hišne številke 18 dobil naslednje parcele: pašnik 1346/54, gozd 1218/4, pašnik 1200/2 in gozd 1196/11. H kaj- ži hišna številka 24 pa so bile pripisane par- cele: pašnik 1346/40, gozd 1118/3. Tri od še- stih parcel so bile že pred tem sklepom vpi- sane v posestnem listu Jakoba Petriča, ki je bil lastnik hišne številke 18 in 24. Samo sta- novanjsko poslopje hišne številke 24 je sicer prodal, obdržal pa je ostale nepremičnine od vi. št. 48 in na te je ob delitvi dobil dve parceli. Parcela 1196/16, ki je že v posestnem Omarica, v kateri je shranjen hišni arhiv pri Keklu v Ratečah listu vpisana na Jakoba Petriča, je pri de- litvi pripadla drugemu kmetu. Vendar, ker je ta parcela še danes pri kmetiji, medtem ko parcele 1346/40 ni, je po vsej verjetnosti pri- šlo do menjave teh dveh parcel med Jako- bom Petričem in Janezom Erlahom. Parcela 1218/4 pa naj bi bila podarjena sinu Juriju Petriču. O tem ni v arhivu nič ohranjenega. Po menjalni pogodbi iz leta 1906 se je od- pisala parcela št. 868, pripisala pa parcela št. 378, njiva, velika 71 a 29 m^. Zakaj je prišlo do te menjave? Leta 1888 je večina hiš v vasi pogorela. Kmet Matevž Benet si je se- zidal novo domačijo precej daleč od vasi. Da bi imel parcele kar se da blizu, je prišlo do menjave več parcel, med njimi tudi ome- njenih. Za sklep je zanimivo, da je omenjen tudi prenos zastavne pravice glede terjatve Neže Benet iz ženitne pogodbe leta 1893 na doti po 500 fl. in zaženilu po 500 fl. Isti kmet je 1907. leta prodal Jakobu Petriču travnik, parcela št. 377, za dvesto kron. Kupni po- godbi sta priložena še odpisna dovoljenja. Leta 1914 sta Ivan Jalen in Jakob Petrič sklenila pogodbo, po kateri Jakob Petrič da- je Jalnu in njegovim dedičem pravico voziti in hoditi po že obstoječi poti po svoji par- celi, travnik št. 1018, z dovoljenjem vknjižbe služnosti vožnje in pešpota. Jalen pa odstopa 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 za odškodnino za služnost svojo parcelo 769/2, travnik, v polno in nepreklicljivo last z dovoljenjem, da se parcela odpiše in pri- piše k posestvu Jakoba Petriča. Parcela se je ocenila na 40 kron. Ohranjen je tudi sklep o odpisu parcele št. 377/2, v izmeri la 14 m^ in pripis k po- sestvu »Državnega zaklada Jugoslavije« za- radi gradnje železnice. Iz ohranjenih listin ni razvideti, ali je bila huba kupna ali zakupna in tudi nikjer ti dve besedi nista omenjeni. Zakupno je do- bil kmet zemljo od zemljiškega gospoda v za- kup do svoje smrti. Ob prejemu je moral pla- čati primščino. Glede te se je moral pogoditi z zemljiškim gospodom, navadno je znašala 15 "/o vrednosti hübe. Za očetom je dobil na- vadno sin hubo v zakup, seveda za plačilo nove primščine. Zemljiški gospod je lahko dal zemljišče tudi komu drugemu. Ugodnejša je bila kupna zemlja. Kmet je dobil hubo skoraj v popolno last. Za neznatno primščino jo je zapustil naslednikom.* Po urbarju iz leta 1636 naj bi imela v Ratečah le dva kme- ta kupno zemljo (Valentin Kuri in Gregor Kristan). Vsi drugi so po vsej verjetnosti imeli zakupno zemljo.^ Izročilna pogodba med Klemenom Petričem in njegovim sinom Jurijem Petričem iz leta 1844 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 23 Z zemljiško odvezo so se leta 1848 odpra- vila podložniška razmerja. Odškodnino so preračunali v denarno vrednost. Iz leta 1848 in 1849 ni ohranjena nobena listina, ki bi govorila o zemljiški odvezi. Pač pa je na hrbtni strani izročilne pogodbe iz leta 1887 s svinčnikom pripisano, da je komisar za zemljiško odvezo v letu 1869 ali 1870 polo- žil odkupno glavnico v korist kmetije Rateče 18. Ta odvezni kapital je znašal 80 goldinar- jev. Vprašanje je, ali je toliko znaša samo eden od obrokov, ali pa celotni odvezni ka- pital. V arhivu so ohranjene štiri izročilne po- godbe, in sicer izročilna pogodba vdovca Ju- rija Webra na njegovo hčer Mino iz leta 1776, izročilna pogodba med Klemenom Pet- ričem in njegovim sinom Jurijem Petričem iz leta 1844, izročilna pogodba med Jurijem Petričem in sinom Jakobom iz leta 1887 in izročilna pogodba med Jakobom in Janezom Petričem iz leta 1914. Z izročilno pogodbo se med živimi prepušča premoženje potom- cu ali drugemu sorodniku. Ponekod so tako pogodbo imenovali tudi »predajno« ali pa »čezdajanje«. Kmet je za časa svojega živ- ljenja izročil, predal kmetijo enemu od po- tomcev, ostalim pa je določil dedne odprav- ščine. Zase si je navadno izgovoril preuži- tek. Pri najstarejši izročilni pogodbi vdovec Jurij Weber zaradi starosti in onemoglosti ni zmogel več gospodariti, kmetija je bila tudi zelo zadolžena, zato jo je prepustil naj- starejši hčeri. Oglasil se je pri zemljiškem gospodu, da bi ta pristal na izročitev. Zem- ljiški gospod je prošnji ustregel; v dokaz te- ga je bil podpis in pečati. Pri tej pogodbi so podpisane oziroma podkrižane štiri priče, pri vseh kasnejših le dve. Podpisana nista niti izročitelj niti prevzemnica kmetije. Dru- gi izročilni pogodbi je morala dati soglasje izročiteljeva žena, ker je bila vknjižena na posestvu za doto. Na koncu pogodbe sta zato podpisana oba, izročitelj in njegova žena. Pogodba iz leta 1887 je bila že sklenjena pri notarju v Trbižu. Četrta ima v samem na- slovu napisano, da je notarski akt. Sklenjena je bila pri notarju v Kranjski gori. Pri izročilni pogodbi izročitelj prepusti prevzemniku svoje premoženje: hišo, gospo- darsko poslopje, zemljišča, živino, orodje, skratka vso kmetijsko posest. Lahko si pa pridrži užitek kakega zemljišča. V prvi iz- ročilni pogodbi je določeno samo, da se iz- roča nepolna kmetija z vsemi koristmi. Na- vedena ni niti urbarska številka. V kasnejši je predmet izročitve polovična kmetija Ra- teče št. 18, podložna gospostvu Bela peč pod urbarsko št. 391, z vsemi stanovanjskimi in gospodarskimi stavbami, s celotno opremo, vsemi zalogami in živino ter s premičnim imetjem vred. Izročeno imetje je že bolj do- ločeno in našteto. V pogodbi sta od zemljišč, ki se izročajo, izvzveti dve njivi: »Na Golo- bici« in »Pod stranjo«. Ti dve njivi je izro- čitelj prodal. Določeno je, da se prevzemni- ku izroča vse v pogodbi našteto z vsemi pra- vicami in upravičenji, kakor jih je izvrševal izročitelj in kakor jih je imel pravico izvrše- vati. Določena je tudi cenilna vrednost, ki je 1800 goldinarjev kovanega denarja. Po- dobno je opisan predmet izročitve tudi v kasnejši pogodbi iz leta 1887. Cenilna vred- nost pa je manjša in znaša le 1400 goldinar- jev. V pogodbi iz leta 1914 je premoženje še bolj natančno določeno. To so zemljišča, vložna številka 35 k. o. Rateče, s hišnim in z vsemi k temu zemljišču pripisanimi so- lastninskimi pravicami, z vsemi pritiklinami in premičninami, kakor leži in stoji, zemlji- šče vložna številka 344 k. o. Rateče in par- cela št. 1019 od zemljišča vložna številka 48. V tej pogodbi se prvič omenjajo solastnin- ske pravice. Kmetija je po izvlečku iz zem- ljiške knjige iz leta 1887 že imela 40 solast- ninskih deležev od vsega 2802 deležev. Vred- nost izročenega premoženja pa je bila oce- njena na 8000 kron. Izročitelj prepusti prevzemniku premože- nje s prevzemom dolgov, plačilom dednih odpravščin in dajanjem preužitka. Tako je v prvi izročilni pogodbi določeno, da pre- vzemnica prevzame kmetijo z vsemi koristmi in bremeni, v drugi prevzame posestnik na- se in obljubi plačati vse dolgove posestva, listinske in nezapisane. V izročilni pogodbi iz leta 1887 pa so dolgovi, ki jih prevzame posestnik, že našteti. To so: vknjižena ter- jatev rateške cerkve po zadolžnici iz leta 1803 za 20 goldinarjev in dve dedni odprav- ščini iz prejšnje izročilne pogodbe iz leta 1844 po 105 goldinarjev. Na koncu pa se v poseb- ni točki omenja, da so ostali vknjiženi dol- govi, ki jih prevzemnik ni prevzel, že plača- ni, in da se bodo izbrisali. V pogodbi iz leta 1914 so našteti vknjiženi dolgovi, ki znašajo skupaj 2400 kron. Prevzemnik se dalje zaveže plačati tudi dedne odpravščine ali dedne deleže. Ti se imenujejo Vätter und Mütterliche Hindan- förtigung ali pa älterliche Erbabfertigung. V vseh štirih izročilnih pogodbah so določene dedne odpravščine v denarju in poleg tega še v naravi. Te odpravščine so bile visoke, saj se je navadno zaradi tega kmetija za- dolžila. Tako je pri prvi prevzemnica dolžna plačati sestri 50 goldinarjev, dati eno skri- njo, dve rjuhi, eno odejo in en vzglavnik. 21 KRONIKA CASOPT3 ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 V primeru, da se sestra poroči, je dolžna napraviti gostijo. Bratu je ob njegovi polno- letnosti dolžna 150 goldinarjev in postelj- nino za eno posteljo. Drugega brata, ki je slep, je dolžna imeti pri hiši in ga oskrbovati z živežem in potrebno obleko. V drugi iz- ročilni pogodbi dobijo hčere vsaka po 100 goldinarjev, sin pa 50. Vsak dobi še odejo, dva vzglavnika iz dvojno tkanega platna s 25 funti puha, 2 para rjuh in eno plevnico. Ko se kdo poroči, mora prevzemnik napra- viti južino za pet oseb. Dokler ss ne poro- čijo, naj delajo na kmetiji, za kar bodo vzdr- ževani. Ce je vrednost celotne kmetije pra- vilno ocenjena, to je 1800 goldinarjev, zna- ša dedni delež vsake od hčera 1/18, dedni delež sina pa 1/36 vrednosti celotne kmetije. V tretji izročilni pogodbi so štirim otrokom določeni dedni deleži po 100 goldinarjev, šti- rim otrokom pa po 50. Hčeram je izročitelj spet določil za polovico večje odpravščine kot sinovom (izjema je le en sin). Vrednost vseh dednih odpravščin skupaj sega skoraj do polovice v pogodbi ocenjene vrednosti kmetije. V izročilni pogodbi iz leta 1914 je prvi primer, da dobi eden od potomcev od kmetije nepremičnine. Parcele so v izročilni pogodbi točno navedene in oceftjene. Druge dedne odpravščine so določene v denarju. Hčere dobijo vsaka po 1000 kron, sinova pa po 400 kron. V prvi pogodbi je določeno, da je prevzem- nica dolžna plačati odpravščine ob polnolet- nosti upravičencev, oziroma kadar ti zahte- vajo. Dokler ne bodo izplačani, uživajo na posestvu vzdrževanje ob obveznosti soraz- mernega prispevanja z delom. Po izplačilu torej nimajo pravice ostati na posestvu. Po- dobno je določeno tudi v drugi pogodbi. V tretji pa se do izročiteljeve smrti odprav- ščine ne morejo zahtevati od prejemnika. Po njegovi smrti pa je prejemnik dolžan te odpravščine plačati s tem, da se upošteva polletna odpoved in 5 "/o obrestovanje od iz- ročiteljeve smrti dalje. V četrti je točno do- ločen čas izplačila. Dedni odpravek umrle sestre mora prevzemnik izplačati otrokom v enem letu od sklenitve pogodbe. Terjatve ostalih pa zapadejo v plačilo po izročiteljevi smrti. Izročitelj pa si v izročilni pogodbi izgo- vori pravico do stanovanja, hrane in določe- nih priboljškov do konca življenja. Gre za določene storitve in dajatve, ki se jih s po- godbo zaveže opravljati oziroma dajati pre- vzemnik. Preužitek lahko izgovori izročitelj tudi za člane svoje družine in celo za tretje osebe. V prvi pogodbi si izročitelj ni izgo- voril stanovanja. V drugi si je z ženo izgo- voril stanovanje v kamri, ki se drži hiše. 2a v sami pogodbi pa je določeno, da v prime- ru smrti enega ne ugasne polovica te pra- vice. V pogodbi iz leta 1887 pa je prevzem- nikova dolžnost urediti izročitelju in njegovi ženi stanovanje v posebni sobi, ki pa ni do- ločena. V četrti pogodbi je ta pravica zelo natančno opisana. Gre za pravico do izključne rabe vezne kamre s kuhinjo, souporabo prostora nad to kamro in kuhinjo in souporabo prostora v kleti. Izročitelj izgovori to pravico tudi svo- jim trem otrokom za primer samskega sta- nu. Določa jim prosto in brezplačno stanova- nje v vezni kamri s kuhinjo vred, souporabo prostora nad vezno kamro in kuhinjo, pra- vico do souporabe kleti za shrambo poljskih pridelkov. Gre torej za iste prostore, kot si jih je izgovoril izročitelj zase in za svojo ženo. To pravico izročitelj izgovori celo svo- jim vnukom. Omejena pa je do hčerine smr- ti: »Pri njej smejo stanovati njeni otroci do njene smrti.« Sinu pa je izgovoril posebej še pravico do rabe zunanje kamre za oprav- ljanje kolarske obrti. Preužitkar ima včasih pravico do uživa- nja določenega zemljišča. To je lahko njiva, pašnik, gozd, sadovnjak, ali pa samo drevo. Uživalcu gredo plodovi in druge koristi. Pra- vica ugasne s smrtjo upravičenca. V izročilni pogodbi iz leta 1844 se je prevzemnik zave- zal, da bo vsako leto prepustil izročitelju toliko zemlje, da bosta z ženo pridelala dva in pol mernika krompirja. Dobila sta tudi užitek na eni hruški. V kasnejši pogodbi si izročitelj in žena izgovorita sadove dveh boljših hrušk na vrtu in pravico posejati merico lanenega semena ter posaditi merico krompirja. Tako kot pri prejšnji tudi pri tej ni določeno zemljišče, po vsej verjetnosti z namenom, da bi bilo to vsako leto drugo. Po pogodbi iz leta 1914 pa se mora preužit- kar j ema vsako leto prepustiti toliko prostora, da si posadita 10 meric krompirja. Zapisano je tudi, da mora biti vsakokrat druga njiva. Imela sta tudi pravico do polovice zelnika »Pod stranjo«. Določena je bila prevzemni- kova dolžnost, da mora »zorati, pognojiti, sa- deže na njivo in pridelke z njive domov zvo- ziti«. Prevzemnik se je dalje zavezal dajati pri- pravljeno hrano ali pa določeno količino ži- vil, včasih tudi oboje. V primeru, da izro- čitelj ne bi mogel ali hotel jesti pri skupni mizi, mu bo prevzemnik dolžan določene količine živil. Prevzemnikova dolžnost je tu- di, da preskrbi izročitelju obleko in obutev, v določenih časovnih obdobjih pa mu mora dajati denar za male potrebe. Preskrbeti mu KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 25 mora kurivo, mu dajati nego v primeru bo- lezni, po smrti pa oskrbeti pogreb in na- grobni kamen. Prvi izročitelj si je izgovoril vsak dan svoj obrok hrane pri mizi, poleg tega pa še vsako leto naštete pridelke: en mernik rži, en mernik ječmena, pol mernika fižola, pol mernika pšenice, tri funte slanine, dva funta masti. Poleg tega mu mora pre- vzemnik dajati še obutev in obleko, za pri- boljšek pa 17 krajcarjev. Izročitelj bo dol- žan pomagati pri delu, kolikor mu bodo se- veda dopuščale moči. Ce pa bi pomagal pri striženju ovac, mu mora še posebej plačati 1 goldinar. Pri kasnejši pogodbi iz leta 1844 si izročitelj in soproga izgovorita »dostojno vzdrževanje po določilih 672 ODZ«. Za pri- boljšek pa še vsako leto dva in pol mernika turščice, prav toliko zrnja, en mernik pše- nice, pet funtov masti, prav toliko slanine in šest funtov soli, tri funte volne in 5 gol- dinarjev. Ko eden od upravičencev umre, ugasne polovica takšnega vzdrževanja. V tret- ji pogodbi je prevzemnik dolžan dajati po- trebna drva in osvetlitev, potrebno obleko in obutev, potrebno oskrbo in postrežbo, kot tudi zdravniško pomoč. Poleg tega pa še naslednje pridelke: 12 mernikov koruze, 12 mernikov rži, četrtinko pšenice, mernik ječ- mena, pol prašiča v teži 50 funtov, eno zreje- no ovco, dva funta volne, 10 funtov soli, dnevno pol mere sladkega mleka, šest funtov zabele in deset funtov slanine, za priboljšek pa še 10 goldinarjev. Pri tej pogodbi je se- znam naštetih pridelkov obsežnejši, ker si izročitelj in žena nista izgovorila hrane pri skupni mizi kot pri prejšnjih dveh. Pri prvih dveh so za primer, da izročitelj ne bi mogel ostati pri skupni prehrani, točno določene dajatve. Pri prvi bo prevzemnica dolžna vsa- ko leto dajati 3 mernike rži, 4 in pol merni- ka ječmena, pol mernika fižola, pol mernika pšenice, pol mernika ajde, 4 funte slanine in prav toliko funtov masti. Odpade pa njena obveznost, da ga preskrbuje z obleko. Izro- čitelj pa ne bo imel dolžnosti pomagati pri delu na domačiji. Po smrti bo dolžna porav- nati pogrebne stroške in dati za štiri maše. V drugi pa je samo določena dvojna mera od naštetega priboljška, če zaradi utemelje- nega vzroka ne bi mogla ostati pri skupni prehrani. V četrti pogodbi si je izročitelj iz- govoril zase in za ženo vsak mesec šest kron (letno 72 kron), vsak dan 2 1 mleka (11 zve- čer, 11 zjutraj), vsakega četrt leta 25 kg pše- nične moke prve vrste (letno 100 kg), vsako leto 6 kg masla, 18 kg zaseke, 18 kg prašič- jega mesa, 3 birnje rži, 3 birnje turščice, eno birnjo ječmena. Imata pravico za svojo rabo jemati drva iz prevzemnike ve drvarnice. Obutev in obleko si bosta preskrbela sama. Prevzemnik je dolžan preskrbeti postrežbo in zdravniško pomoč v bolezni in starosti. Ce bi izročitelj kaj zidal ali si prezidal svoje stanovanje, ima pravico vzeti pri hiši hra- njeno apno in drug zidarski material, pre- vzemnik pa mu mora vse potrebne stvari za zidanje pripeljati in odpadke zopet odpeljati. 2e pri sami izročitvi pa je izročitelj izvzel enega vola, tri prašiče in deske pod šupo. Preužitek traja do smrti upravičenca. Ce sta upravičenca dva, ob smrti enega preneha polovica preužitka (izjema je le pravica do uporabe stanovanja). V pogodbi iz leta 1914 pa je določeno, da ob smrti enega ostane preužitek nespremenjen: »Ako jeden preži- vitkarjev vmrje, ostane preživitek prežive- čemu neprikrajšan.« Preužitek se je v dveh pogodbah tudi de- narno ocenil. Ta vrednost pa je le približna, saj je trajanje preužitka odvisno od izroči- telj eve smrti. Hišni arhiv pri Keklu v Ratečah vsebuje nasled- nje listine in dokumente (navajam jih po kro- nološkem redu):* 25. 7. 1727 zadolžnica, Urban Weber, dolg 36 goldinarjev 29. 4. 1759 testament, Matheus Scheriou 16. 9. 1776 izročilna pogodba, Jurij Weber 25. 6. 1790 odpoved, Jurij Košir, dolg 150 gol- dinarjev 26. 4. 1807 pobotnica, Jakob Petrič plačal 150 goldinarjev 7. 2. 1812 zadolžnica, Klemen Petrič, dolg 469 fl. 36 kr. Ipf. 6. 3. 1817 predlog za vknjižbo, Klemen Petrič, zastavitev premoženja 9. 11. 1820 pobotnica, Gregor Sheriou, plačal 150 fl. 22. 9. 1821 pobotnica, Klemen Petrič plačal 3 fl. 58 kr. 1824 testament, Gregor Košir 19. 10. 1826 zadolžnica, Klemen Petrič, dolg 374 goldinarjev 1. 12. 1826 pobotnica in odrečenje, Klemen Pet- rič prejel 270 goldinarjev 28. 2. 1829 sodba, Jurij Košir prejme 70 gol- dinarjev 5. 5. 1829 zadolžnica, Klemen Petrič, dolg 80 florintov 31. 8. 1832 pobotnica in odrečenje, Klemen Pet- rič plačal 150 fl. 26. 6. 1833 zapisnik, cenitev travnika 11. 4. 1839 izročilna pogodba, Jurij Košir 30. 9. 1840 pobotnica, Jurij Košir plačal 16 fl. 30 kr. * Zahvaljujem se dr. Jaromiru Beranu, ki mi je pomagal pri prevajanju listin iz hišnega arhiva., 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 8. 2. 1841 odpoved glavnice, Klemen Petrič, dolg 80 fl. 25 fl. 22. 5. 1841 napoved premoženja, Tomaž Košir 28. 5. 1841 pobotnica, Janez Košir prejel 20 fl. 23 2/3 kr. 30. 5. 1842 pobotnica, Jožef Košir prejel 20 fl. 23 2/3 kr. 30. 5. 1842 pobotnica, Neža Košir prejela 20 fl. 23 2/3 kr. 30. 5. 1842 pobotnica, Neža Košir prejela 48 fl. 42 kr. 19. 1. 1844 izročilna pogodba, Klemen Petrič 24. 8. 1844 prepis in vknjižba 28. 5. 1851 pobotnica, Jurij Petrič plačal 30 fl. 2. 5. 1873 pobotnica, Jurij Petrič plačal 100 fl. 15. 7. 1875 potrdilo o sprejemu na delu, Jakob Petrič 4. 5. 1877 sklep, Jakob Petrič plačal 32 fl. 16. 9. 1880 prisojilna listina, Jurij in Mina Petrič dobita vsak 4 fl. 19. 8. 1881 izvleček, Marija Kavalar 19. 10. 1881 kupna pogodba, Jakob Petrič kupi parcelo št. 1363 19. 4. 1882 pobotnica, Mina in Jakob Petrič plačata obresti 2. 6. 1883 prošnja za zemljiškoknjižni odpis 12. 5. 1884 plačilni nalog, Jakob Petrič, davek Ifl. 75 kr. 1. 2. 1885 pobotnica, Jakob Petrič plačal 230 fl. 26. 2. 1885 pobotnica, Jurij Petrič plačal 60 fl. 31. 1. 1886 prisojilna listina, Jakob Petrič in Mina Petrič dobita nepremičnine h. št. 24 1887 plačilni nalog za zemljiški davek 89 kr. 25. 5. 1887 sodba, pridobitev nepremičnine vi. št. 48 9. 7. 1887 plačilni nalog, Jakob Petrič plača 12 fl. 25 kr. 28. 7. 1887 prošnja za vknjižbo lastninske pra- vice, Jakob Petrič 5. 10. 1887 zemljiškoknjižni izvleček, Jurij Pet- rič 8. 10. 1887 izročilna pogodba 20. 10. 1887 prošnja za vknjižbo lastninske pra- vice 1. 6. 1889 ugovor, Jalcob Petrič zaradi 14 fl. 32 kr. 1. 7. 1889 pobotnica za izknjižbo, Jakob Pet- rič plačal 27 fl. 82 1/2 kr. 13. 9. 1889 izjava o izbrisu, Jakob Petrič pla- čal 100 fl. 13. 9. 1889 zemljiškoknjižna prošnja za izbris 26. 11. 1889 ugovor, Jakob Petrič 6. 12. 1889 sumarna tožba, Jakob Petrič tožen za 70 fl. 9. 8. 1890 upor, Jakob Petrič 29. 10. 1890 razsodba, Jakob Petrič prejme 3 f 1. 27 kr. 20. 10. 1890 prošnja, Jakob Petrič 10. 5. 1892 pobotnica, Jakob Petrič plačal 100 fl. sestri 31. 8. 1893 izbris iz zemljiške knjige 23. 4. 1894 vabilo, Jakob Petrič 4. 7. 1894 Jakob Petrič plača za ureditev po- toka Trbiže 14. 12. 1896 prisojilna listina, Jakob Petrič dobi 15 fl. 20 kr. 10. 6. 1898 izpisek iz matične knjige 6. 4. 1900 sklep o izbrisu zastavne pravice 25. 6. 1900 zavrnitev prošnje za stavbno do- voljenje 1901 davčna knjižica do leta 1911 22. 7. 1901 sklep, Jakob Petrič proda parceli 106 in 107 30. 10. 1901 pobotnica, Jakob Petrič plača bratu 50 fl. 4. 12. 1901 pobotnica, Jakob Petrič plača sestri 200 kr. 22. 1. 1902 pravdna zadeva soseske Podkoren proti posestnikom Rateč 1903 posestni list, Jakob Petrič 20. 12. 1904 sklep, Jakob Petrič dobi parcele 1346/54, 1218/4, 1200/2, 1196/11 1118/3 in 1346/40 12. 1. 1905 pobotnica, Jakob Petrič plačal 50 fl. ali 100 kron 7. 2. 1905 potrdilo, Jakob Petrič plačal 100 kr. 20. 2. 1905 pobotnica, Jakob Petrič plačal 36 kr. 12. 6. 1905 sklep, Jakob Petrič 7. 2. 1906 pobotnica, Jakob Petrič plačal 114 kron 28. 10. 1906 sklep, Jakob Petrič zamenjal parce- lo št. 368 za parcelo št. 378 9. 1. 1907 začasna pobotnica, Jakob Petrič plačal 76 kron 19. 11. 1907 kupna pogodba, Jakob Petrič kupi parcelo 377 30. 11. 1908 sklep, Jakob Petrič prepiše parceli 1019 in 1261/5 k hišni št. 42 14. 6. 1909 tožba, Jakob Petrič tožen zaradi priznanja lastninske pravice Beneta 6. 7. 1909 pobotnica, Jakob Petrič plača 33 k. 72 h. za pravdne stroške 1912 davčna knjižica 25. 5. 1914 sodba, Ivan Petrič tožen zaradi pri- poznanja očetovstva 8. 1. 1913 dolžno pismo, Jakob Petrič dolguje 497 fl. 87 kr. 7. 5. 1913. plačilni nalog, Janez Petrič, 2 kroni 50 vinarjev 4. 4. 1914 pogodba, Jakob Petrič pridobi par- celo 769/2 4. 4. 1914 izročilna pogodba, Jakob Petrič 4. 9. 1915 sklep o vknjižbi izbrisa zastavne pravice, Janez Petrič plačal 166 kron 67 1/2 v. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 27 30. 6. 1917 prisojilno pismo 26. 10. 1917 sklep o vknjižbi lastninske pravice, Janez Petrič 1. 7. 1920 register deležnih pravic 16. 3. 1923 sodba, Janez Petrič 9. 5. 1932 potrdilo, Janez Petrič dal 1500 din za zemljišče v Snitah 4. 5. 1933 sklep o odpisu parcele 377/2 24. 8. 1938 odlok VIRI IN LITERATURA: 1. Hišni arhiv. — 2. J. Vole, Kronika vasi Kranjska gora, rokopis 1938. — 3. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1963 (str. 266). — 4. A. Novak, Kmečko gospodarstvo v Dolini. — 5. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slo- vencev, Ljubljana 1963 (str. 181). — 6. J. Vole, Kronika vasi Kranjska gora, rokopis 1938.