Narodni Gospodar
GLASILO ZADKUZNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno.	. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; S vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. *	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 2i6.
V Ljubljani, 10. maja 1907.
C. Kr. poštne hran. št. 64.846 Kr, oorske „ „ „ 15.648
Vsebina s Prvo mednarodno zvezno zborovanje kmetijskih zadrug in osmi mednarodni kmetijski kongres. Dalmacija i Istra. O nedostatkih pri prijavljanju odbornikov in podpisovanju zadružne tvrdke. Tečaj za pridelovanje krme na kmetijski šoli na Grmu. Zanimiv pojav pri zimski pšenici Novi vinski zakon potrjen. Cena modre galice. Napeljujmo otroke k varčevanji! Cigani — velika nadloga kmečkega prebivalstva. Vprašanja in odgovori. Kronika Zadružne zveze. Zadružni pregled. Računski zaključki. Občni zbori. Inserati.
Prvo mednarodno zvezno zborovanje kmetijskih zadrug in osmi mednarodni
kmetijski kongres na Dunaju.
Poročali smo že v „Nar. Gospodarju16, da se vrši maja meseca t. 1, na Dunaju osmi mednarodni kmetijski kongres. Tudi smo že omenili, da se je sredi lanskega leta ustanovila Mednarodna zveza kmetijskih zadrug, ki je začela s početkom 1. 1907 poslovati v Darmstadtu pod načelstvom znanega Haasa, glavnega načelnika Državne zveze kmetijskih zadrug na Nemškem. Namen Mednarodne zveze je, da tesno združi zveze kmetijskih zadrug v posameznih državah in da pospeši pravilni razvoj zadružništva po enotnih načelih in smotrih. V to svrho sklicuje vsako leto zvezna zborovanja. Po sklepu načelstva Mednarodne zveze se vrši prvo mednarodno zvezno zborovanje kmetijskih zadrug za čas od 2 2. do 24. maja t. 1., tedaj istočasno z osmim mednarodnim kmetijskim kongresom.
Dnevni red prvega mednarodnega zborovanja kmetijskih zadrug je naslednji:
1.	Otvoritev zborovanja in pozdrav zborovalcev po predsedniku; poročilo o nalogah in smotrih Mednarodne zveze.
2.	Poročila o razvoju in sedanjem stanju kmetijskega zadružništva v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Švici, po zastopnikih navedenih držav.
3.	Katera navodila treba priporočati z ozirom na centralizacijo denarnega prometa kmetijskih, denarnih in drugih zadrug in kake skušnje so imele v tem pogledu posamezne države ?
4.	Organizacija skupne nabave poljedelskih potrebščin; pogovor giedc vprašanja, ali imajo več vspeha v tem oziru posebna zadružna podjetja ali ne?
Razprave mednarodnega zveznega zborovanja prično v sredo, dne 22. maja ob 10. uri zjutraj in se nadaljujejo dne 23. in 24. maja. Zadnji dan se vrši skupni slavnostni obed.
Mednarodni kongres zboruje v desetih odsekih od 21. do vštevši 25. maja. Podroben dnevni red tukaj ne moremo podati. Vsak član kongresa mora ob prijavu naznaniti, katerih odsekov se misli udeležiti. Odseki so sledeči: 1. Kmetijski in gozdarski pouk. Kmetijsko poskuševanje. Osuševanje in obdelovanje močvirjev. 2. Obdelovanje polja in rastlinogojstvo; poljedelski stroji in orodje; organizacija in vodstvo kmetijskega obrata. 3. Živinoreja in živinozdravstvo (govedoreja in planšarstvo, konjereja, perotninarstvo, čebelo- in sviloreja, mlekarstvo). 4. Poljedelske in gozdarske melioracije (Namakanje in odvajanje voda, poljedelsko in gozdno vodno gospodarstvo, agrarne operacije, ureditve hudournikov in usadov). 5. Kmetijske in gozdarske obrti. (Sladkor, špirit, škrob, olje, pivarstvo in hmeljarstvo.) G. Varstvo kmetijskih in gozdnih rastlin. (Rastlinske bolezni, rastlinski škodljivci in njih zatiranje, varstvo koristnih živali. 7. Gozdarstvo. 8. Goja rib in ribarstvo. 9. Vinoreja in kletarstvo. 10. Sadjarstvo, zelenjadarstvo in vrtnarstvo; vporaba sadja in zelenjave.
Slavnostni vspoređ kmetijskega kongresa pa se je določil po dogovoru z merodajnimi činitelji naslednje:
Na binkoštni pondeljek, dne 20. maja: Pozdravni večer v Kursalonu v mestnem parku. — Torek, dne 21. maja: Slavnostna predstava v dvorni operi. — Sreda, 22. maja: Sprejem udeležnikov kongresa v mestni hiši in banket, katerega nudi mesto Dunaj, četrtek, 23. maja: Sprejem na dvoru. — Petek, dne 24. maja popoludne: Izlet na Golovec (Kahlenberg). — Sobota, 25. maja: Sklepni banket. — Nedelja, 26. maja: Pričetek kongresnih izletov. Namen izletov je obisk raznih znamenitih kmetijskih in gozdarskih naprav in gospodarstev v Avstriji. Podroben načrt izletov še ni popolnoma izdelan, obsegal pa bo med drugimi tudi dva velika izleta, eden na Češko, drugi pa na Kranjsko, na Kras.
Dnevni red izleta na Kranjsko.
Dnevni red izleta, katerega napravijo udeleženci kongresa v našo deželo, je določen tako-le: V torek, 28. maja zjutraj : Odhod izletnikov z Dunaja z državno ali južno železnico. Zvečer do h odvLj ubijano, kjer prenočijo. — V sredo, 29. maja: Ogled državnega gozdnega vrta in državne potresne opazovalnice. Odhod iz Ljubljane ob 12. uri 58 minut popoludne v Postojno. Ogled Postojnske jame in pogozdovalnih naprav nad jamo. Prenočitev v Postojni.
V četrtek, 30. maja: Odhod iz Postojne ob 7. uri 7 minut zjutraj in dohod v Št. Peter ob 7. uri 37 minut. Ogled pogozdovanja nasproti kolodvoru in ob železniški progi do Gorenjih Ležeč. Povrat v St. Peter ob 1. uri pop. Odhod v Trst ob 3. uri 36 minut, kjer se vrši 30. občni zbor kranjskega in primorskega pogozdoval nega društva.
Zborovanja na Dunaju sta največje važnosti. Slovenci smo bili že na lanskem Prvem zadružnem shodu častno zastopani. Toliko bolj moramo biti sedaj, ko se vršita mednarodna zborovanja. Pokazati moramo s svojo navzočnostjo, kako se zanimamo za kmetijsko-gospodarska vprašanja, pokazati pa tudi udeležencem iz vseh strani sveta, da smo tu in da hočemo živeti. 1300 prijav je že dobil izvrševalni odbor mednarodnega kmetijskega kongresa. 711 jih odpade na Avstro-Ogrsko, 132 na Nemčijo, 66 na Francijo, 42 na Italijo, 19 na Rusijo. Ostale prijave se razdeljujejo na Srbijo, Bolgarsko, Švedsko, Dansko, Nizozemsko, Špansko, Angleško, Grško, Belgijo, Egipet, Ameriko, Rum unsko in Portugalsko.
Poživljamo zadruge, ki so začlanjene pri Zadružni zvezi, da se udeležijo kongresa na Dunaju, po kolikor mogoče več odposlancih.
Potni stroški so zelo olajšani, ker je c. kr železniško ministerstvo vsled prošnje prirediteljev kongresa odredilo, da morajo železnice dovoliti vsem ude-
ležencem kongresa na vseh progah državnih železnic, izvzemši lokalne proge, za vožnjo na Dunaj v času od 10. do 24. maja in za vožnjo nazaj, kakor tudi za vse izlete v času od 22. maja do vštevši 9. junija t. 1., za vse vožnje, ki so daljše kakor 50 km, znižane cene za 50°/o navadnih pristojbin pri vseh vlakih in v vseh razredih. Isto so obljubile tudi vse privatne železnice.
Kdor se misli prijaviti, naj nam to kmalu naznani, da mu preskrbimo izkaznico kot član mednarodnega kmetijskega kongresa. Prijavi naj priloži znesek 20 kron, katerega moramo izročiti izvrševal-nemu odboru kongresa. Izkaznice za mednarodno zvezno zborovanje se bodo dobile zastonj, ker je Zadružna Zveza član Splošne Zveze na Dunaju, ki razpošilja vabila na zvezno zborovanje.
Slovenske zadruge, udeležimo se zborovanj v velikem, častnem številu!
Dalmacija i Istra.
Fovjek se snebiva od čuda čitajuč vladin program, što ga je sastavila za gospodarsko unapredjenje Dalmacije. Skoro da ne vjeruje svojim očima, da li je to ona ista vlada, koja je kroz cijelo stoleće tako maćuhinski sa Dalmacijom postopala, a sada ju najednom goli i miluje kao najdražje svoje dijete. Tu su odredjeni milijuni, tu se ima kroz deset godina više potrošiti, nego li se je do sada potrošilo u sto. Program obuhvaća u najtanjim potankostima sva gospodarska polja i sve upravne grane, a provedenje istoga povjereno je samomu namjesniku.
Da čitatelji „Narodnoga gospodara11 u kratku vide tu vladinu akciju, navesti ćemo glavnije.
Ponajprije ima se po Dalmaciji graditi više željeznica med pojedinim mjestima i to svagdje ondje, gdje se ljudi radje voze po kopnu nego li po moru. Nu spoj sa ostalom monarhijom ima se provesti sporazumno sa ugarskom vladom. Dok se medjutim do toga spoja ne dodje, ima se zavesti brza parobrodarska plovidba izmed avstrijskog Primorja i Dalmacije, da ju se tako najkraće spoji sa nutrašnjom državom. Osim toga radit će se i za razvitak i obez-bijedjenje obalne plovidbe. Skopčano sa ovim provesti će se silesija lučkih radnja, te namjestiti množtvo morskih svjetionika.
Da se unaprijedi promet i trgovinu, u vladinom je programu izgradnja mnogih državnih cesta i mostova, kao takodjer predjelnih puteva. Za promicanje malog obrta držati će se putujući tečajevi, priredjivati izložbe i tomu slična. Za ribarstvo poskrbit će se za nabavu modernih sprava, posebnih brodova za poučavanje ribarstva na širokom moru itd.
Još se tu navadja: poboljšanje poštarskih, brzojavnih i telefonskih sveza; pospješenje i umnoženje
- 139
bogostovnih zdanja; povišenje pripomoći za poprav-Ijenje umjetnina; promicanje školstva; podržavljenje i uredjenje morskih solina; njega za gospodarsku pouku; proživenje gospodarske pokušajne postaje u Spljetu; pobijanje filoksere i vinskih neprijatelja; promicanje vinarstva, uljarstva, krmarstva i voćarstva ; gojenja marve; gojenja konja; pošumljivanja; pomnoženje organa za nadzor zemaljskog gospodarstva; uredjenje rijeka, bujica; posušenja i natapanja; podizanje zemaljskog gospodarstva; te napokon podizanje saobraćaja stranaca
Pravi Eldorado, nije li? Vlada misli time popraviti stari nehaj, što ga je do sada Dalmaciji pokazivala. Time će se početi Dalmacija pridizati iz onog kukavnog stanja u kojemu se je do sada nalazila, i da je to stanje, još malo potrajalo — jao i naopako po Dalmaciju, jer izseljivanje postalo je u zadnje vrijeme prava epidemija.
Nego dok se mi Istrani (jer ovo piše Istran) braći u Dalmaciji od srca veselimo, što od vlade dobiva tu zlatnu jabuku, što sunce, ako malko i kasno, dolazi i pred njihova vrata, srce nas pri tom boli na tu vladu, što nas pri toj svojoj akciji posvema mimoilazi. Tu nam se, ne bez razloga, nameću razne sumlje, koje i iste dalmatinske novine ističu, da nije naime vladu pri tome vodila namjera, da toj do sada zapuštenoj zemlji iz ljubavi i milosrdja pomogne, već da su tu po sredini drugi motivi državnopravne naravi.
Mi medjiitim u Istri ne smijemo prestati vapiti za pomoć, jer nam pomoći neophodno treba. Poručujemo stoga našim novim zastupnicima, koji budu izabrani za Beč, da u svoj program uvrste kao prvu točku: gospodarsko podignuće Istre na onoj istoj bazi, kojom se radi za Dalmaciju. Poznavajuć pako te naše zastupnike po njihovom dosadanjem djelovanju, osobito našeg prokušanog borca za te ideje dr. Laginju, čvrsto se nadamo, da bude li pravice, da će nam tu pobjedu i izvojštiti. Bez gospodarskog podignuća, svi drugi programi izčezavaju, pošto će nam se narod odseliti, a nestane li naroda, tad možemo vladi do-viknuti onu Spinčićevu: morituri te salutant!
U koliko čitamo, dolazi kroz ovaj mjesec u Dalmaciju naročita komisija poslata od ministarstva za poljedelstvo, da razvidi sve na licu mjesta što se ima provesti, te da dogovorno sa namjesnikom i zemaljskim odborom ustanovi potanji program djelovanja, osobito što se tiče uredjenja tekućih voda, bujica, presušivanja, natapanja, dobave pitke vode itd. Samo da se ne dogodi ono, kako se je izrazio jedan viši činovnik, da će milijuni odredjeni za Dalmaciju proći kroz tolika sita i rešeta, da će na zemlju pasti posve malo sjemena. Stoga bi preporučali manje komisija, manje pisanije, a više praktičnog rada, jer bez tega neće
biti željenog uspjeha. Toj bi pak komisiji preporučali, da uz put kad podje u Dalmaciju, baci malkom okom i na Istru, pak će se osvjedočiti, da nisu ovi naši napazi lažljivi.	Istran.
0 nedostatkih pri prijavljanju odbornikov in podpisovanju zadružne tvrdke.
C. k. deželno sodišče v Celovcu je razposlalo s koncem meseca aprila dopis glede nedostatkov, kakor je omenjeno v naslovu. Iz dopisa posnemamo sledeče točke, na katere opozarjamo vse naše zadruge:
,,Pri prijavljanju novo izvoljenih članov načelstva se mnogokrat pripeti, da se v svrho vpisa v zadružni register ti ali sploh ne prijavijo, ali pa šele tedaj, ko to zahteva sodišče in je od izvolitve minolo že leto dnij ali še več.
„Mnogokratni so podpisi novoizvoljenih članov načelstva legalizovani, ali pa ni priložen prijavi prepis zapisnika občnega zbora, ki služi v legitimacijo njihove izvolitve.
„Opazuje se pogosto, da ne odgovarja besedilo pečata, katerega rabi zadruga pri podpisovanju, natančnemu naslovu tvrdke zadruge. Tudi se pripeti, da je označba zadruge povsem drugačna od tvrdki-nega besedila, ali pa da ne navaja vseh občin, ako obsega delokrog zadruge več občin.
„Izpušča se mnogokrat tudi dostavek „registro-vana zadruga z omejeno11 ali „neomejeno zavezo11.
Tečaj za pridelovanje krme na kmetijski šoli
na Grmu.
O važnosti in potrebi obdelovanja naših travnikov podaja nam letošnji „Koledar za kmetovalce11 sledeče resnične besede:
„Vsak umen kmetovalec mora gledati na to, da pridela kolikor mogoče veliko krme in da redi veliko živine. Živinoreja in pridelovanje krme se dandanes še najbolje izplača. Pridela kmetovalec veliko krme, redi veliko živine, tedaj pridela tudi veliko gnoja, lahko gnoji zopet bolje, pridela zopet več krme.
Vendar pa za obdelovanje travnikov naši kmetovalci toliko kakor nič store. Se več kakor enkrat toliko krme bi se v naših slovenskih krajih lahko pridelalo in še več kakor enkrat toliko živine redilo, ako bi se naši travniki umno obdelovali. Kakor je potrebno na njivi gnojiti, sejati, okopavati, vlačiti itd., ako hočemo, da kaj zraste, ravno tako bi bilo tudi potreba travnike obdelovati, ako hočemo dosti krme pridelati.
Koliko travnikov vidimo zanemarjenih, kjer raste mah in kaka slaba trava, namesto dobre in re-
140 —
dilne krme. Koliko travnikov je mokrili, kjer raste kisla in slaba mrva, ki ni za drugo ko za konje, namesto da bi rastla tam dobra sladka mrva.
Travniki se puste, kakor so bili nekdaj od narave. Ako so bili mokri, pustimo mokre; so bili suhi, pustimo suhe, namesto da bi se mokri osušili, suhi pa namočili. Trava raste, kakor se sama zaseje.11
Mnogo je naših posestnikov, ki se prav nič ali pa premalo pečajo in trudijo, da bi zboljšali vrednost svojih travnikov. Ne pomislijo, koliko več in boljše krme bi pridelali, če bi n. pr. premokre travnike osušili, če bi uvedli drenažo; ne preračunijo, koliko več in boljše krme bi pridelovali, če bi obsejali svoje travnike s primernimi travami in zlasti, koliko bi bili na boljšem, če bi pridelovali na njivah mešanice trav in detelj.
Mnogo je pa zopet takih, ki bi radi to in ono upeljali na svojem posestvu; manjka jim poduka, zlasti praktičnih vzgledov, katere bi mogli dejansko posnemati. Lahko se opravičeno trdi, da je naš kmetovalec vnet za napredek, samo prepričati se mora o vrednosti in potrebi, posebno če vidi ugodne uspehe. S samimi besedami ga je težko prepričati, treba je, da vidi z lastnimi očmi, da se sam prepriča o tem, kar se mu hoče vcepiti.
Iz teh razlogov imajo pri naših kmetovalcih le tisti gospodarski tečaji uspeh, kjer se udeležencem nudi prilika, da se sami prepričajo o koristi te ali one upeljave, o kateri se jih podučuje.
Tako je tudi pri novodobni upeljavi, da se dandanes priporoča sejati mešanice raznih detelj in trav, obdelovanje travnikov, gnojenje z umetnimi gnojili, setev raznih trav itd., s čimer se dosežejo večji in boljši pridelki na naših njivah, travnikih in košenicah.
Bolj kakor vse teoretično podučevanje izda tu vzgled.
Zato pa je srečna misel, da se priredi letos in sicer dne 27. in 28. maja v prid našim ukaželjnim posestnikom gospodarski tečaj o pridelovanju krme na kmetijski šoli na Grmu, kjer se bode nudila udeležencem najlepša prilika, da se bodo sami prepričali o koristi umnega obdelovanja travnikov, kjer se jim bodo pokazali dejanski uspehi pridelovanja mešanic raznih trav in detelj, kjer bodo na množini pridelkov se lahko prepričali o koristi te upeljave, kjer se bodo seznanili z načinom oskrbovanja travnikov in njiv, s kratka, kjer se jim bode nudila ob jednem najlepša prilika se naučiti izvrševanja teh gospodarskih opravil.
Bolj pa kakor vsaka beseda pove nam program o tem tečaju, kaj se bode v njem učilo in kaj se bode videlo, zato ga objavljamo tu še enkrat v celoti:
Dne 27. maja se bode poučevalo in sicer dopo-ludne od 8. do 11. ure: Setev detelje in trave na njivah za dve- in večletno košnjo. Vrednost raznih
detelj in trav za tako setov. Sestava pripravnih mesij za dvo- in večletno košnjo. Dobava in nakup potrebnega deteljnega in travnega semena. Praktično razkazovanje raznih deteljnih in travnih semen in razdelitev uzorcev; popoludne od 3. do 5. ure: Oskrbovanje in gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje detelj išč in detelj nih zmesij na šolskih njivah in v poskuševališču.
Dne 28. maja bo pa sledeči pouk: dopoludne od 8. do 11. ure: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave za posetev travnikov. Sestava različnih zmesij za travnike z ozirom na lastnosti zemlje, leže podnebja. Dobava potrebnega semena. Cistota in ka-Ijivost travniških semen. Množina potrebnega semena. Vrednost izgotovljenih travniških zmesij, ki se dobe v semenski trgovini. Vrednost senenega drobinja. Popoludne od 3. do 5. ure: Priprava zemlje za travniško setev. Setev in oskrbovanje novih travnikov. Poprava slabo uspelih setev. Gnojenje travnikov. Zboljšanje starih in vspešnih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov, naravnih in umetnih (nasajenih) in travniških zmesij v poskuševališču.
S tem vabimo vse naše ukaželjne posestnike, da se v obilnem številu odzovejo temu tečaju, (zglasiti se je pri vodstvu kmetijske šole do 15. maja), ker s tem pokažejo tudi svoj čut do napredka in zanimanje za one upeljave, ki se jim v povzdigo njih materije! nega blagostanja priporočajo. Ob jednem se jim nudi prilika, da iz lastnega razsodka vidijo, kako se gospodari na tem deželnem gospodarskem zavodu, kako tu uspevajo razne kulture, kako se pečajo tu z živinorejo, kako imajo urejene svoje vinograde, nasade itd. Tudi v tem oziru se vsak lahko mnogo nauči. Ob tem pomladnem času je vsa priroda v najlepšem razvijanju.
Osobito še priporočamo ta tečaj bližjim sosednim posestnikom iz Dolenjskega, da se ga udeleže.
Poduk in vse razkazovanje bode imel odlični strokovnjak, po svojih spisih vrlo znan in čislan, gospod pristav V. Ro h rman.
Zanimiv pojav pri zimski pšenici.
Kdor je jeseni pšenično seme namakal v modri galici, se je letos prepričal, da ni pšenica nič trpela pod obilo sneženo odejo, dočim je drugi pšenici perje pognilo, deloma so pognile tudi cele rastline, tako da bo pšenica redka.
Na njivah kmetijske šole na Grmu se je posebno lepo videl ugoden vspeh namakanja pšeničnega semena v modri galici. Nekaj malega prostora je bilo posejanega z nenamočeno pšenico in tam je perje kakor po drugih njivah močno pognilo. Sicer je pa
vsa pšenica prav lepa. Kes da se sedaj popravlja tudi pognila strn, toda zaostala bo v rasti in v pridelku. In to je na kar smo hoteli opozoriti naše gospodarje.
Dol. Novice.
Novi vinski zakon potrjen.
Novi vinski zakon je cesar dne 12. aprila t. 1. sankcioniral; ministerstva pa, ki so pri tem prizadeta, sestavljajo izvršitveno naredbo k navedenemu zakonu. Pri sestavi se pozovejo tudi prizadeti krogi, ki proizvajajo in trgujejo z vinom, da se izjavijo v zadevi izvršitvene naredbe.
Cena modre galice.
Modra galica je letos v ceni nenavadno visoko poskočila. Zadružni zvezi se je bilo posrečilo s skupnim nastopom drugih v vinorodnih deželah poslujočih zvez, da je priskrbela modro galico po še precej nizki ceni. Toda cene modre galice se ne morejo vzdržati tako visoko, zakaj kmetje-vinorejci jih skoraj ne morejo plačati, ali pa le z veliko težavo. Vlada bi tudi tukaj morala priti na pomoč, ker so cene mnogo odvisne od špekulacij židovskih trgovcev. O priliki mednarodnega zveznega zborovanja koncem tega meseca se vrši na Dunaju tudi pogovor o tem, da bi tudi letos vse prizadete zveze postopale skupno pri nakupu modre galice.
Napeljujmo otroke k varčevanji!
V predzadnji številki „Narodnega gospodarja11 smo brali o novih nabiralnikih, ki so jih mnogotere hranilnice po večih mestih že vpeljale in s tem varčevanje močno pospešile. Mestna hranilnica v Hronovu na Češkem je n. pr. samo v jednem letu oddala tacih domačih hranilnic 217 in vloge katere je zlasti mla dina prihranila, so znašale 1.008 K 24 h.
Se več vlog je dobila na ta način mestna hranilnica v Gradcu in na Dunaju.
Hranilnica v Hronovu na Češkem je skušala varčevanje pri otrocih pospeševati tudi s tem, da je razdelila pridnejŠim otrokom 144 vložnih knjižic z vlogo po 1 krono. Otroci so svoje prihranke nalagali s tem spodbujeni v hranilnico in naložili v jednem letu na istih 144 knjižic 2.117 K 50 h. Z obrestmi so narastle vloge na 2.243 K 43 h.
Pri nas na Slovenskem bi pri otrocih posebno pospeševali varčevanje, a.ko bi vpeljali birmanske hranilne knjižice. Skoraj povsod je navada, da boter podari svojemu birmancu kak dar v denarji. Ta denar imajo v nekaterih krajih res v veliki časti. Hranijo ga do svoje smrti. In ob pogrebu polože ta denar njegovi sorodniki v cerkvi na krsto ter ga s tem cerkvi darujejo. Mnogi pa denar v kratkem zapravijo in tako se z birmanskimi darovi celo pospešuje tolikanj škodljiva sladkosnednost.
Da bi otroci priučili se varčevanju, naj bi naše hranilnice vpeljale posebne birmanske hranilne knjižice, katere bi uže radi lepše zunanje oblike otrokom delale veselje.
Te knjižice, če prav nekoliko dražje, naj bi se pri izplačevanji vlog ne zaračunile dražje, nego navadne. Vsaka hranilnica bode uže radi dobrega namena primankljej rada pokrila.
Hranilnice naj bi potem po očitnih oglasih birmanskim botrom priporočale, naj nameravani birmanski dar nalože pri hranilnici, ter hranilno knjižico birmancu podarijo. Ako se boter boji, da bi birmanec vlogo morebiti uže k oj drugi dan vzdignil in potratil, lahko naredi poseben pridržek, da se vloga toliko in toliko let brez njegovega dovoljenja ne sme izplačati. Marsikateri birmanec bode dobil veselje do varčevanja in bode skoro gotovo skušal vloge še pomnožiti. Zanimal se bode za stanje svojih vlog. In prva vloga sama, se lahko podvoji, če jo bode imel recimo 81etni birmanec do svojega 24. leta.
Tako vtegne za marsikaterega otroka birmanska hranilna knjižica postati podlaga blagostanja njegovega.
Cigani — velika nadloga kmečkega prebivalstva.
Izmed mnogib nepovabljenih gostov, ki bi radi živeli od žuljev našega kmetijskega stanu na Dolenjskem, so tudi — cigani. Kot naj bližji sosedje Hrvaške, kjer so jim Gorjanci najboljše zavetje in najpriprav-nejše bivališče, imajo cigan j e v svojih sobratih ono-stran Kolpe vedno stiko in dogovore. Čim se jim na Hrvaškem ne zdi prav varno, prihajajo na to stran Kolpe. Če jim tukaj oblastva stopijo na noge in jih bolj natančno kontrolirajo, umaknejo se za nekoliko časa na Hrvaško, v Istro ali dalje proti jugu. Odtod izvira, da pritožbe o ciganih nekoliko časa potihnejo, pa se zopet ponove. Naši predniki so trpeli pred to vlačugarsko druhaljo, a zapustili bodemo i mi te nomade še poznim rodovom. Posebno zelo so jih čutili v pretekli hudi zimi naši kmetje ob obeh straneh Gorjancev in to povod tem vrsticam.
Kakor vsem državljanom, dovoljujejo oblastva tudi ciganom prosto gibanje. Le kjer jih zasačijo pri beračenju ali pa kadar jim dohajajo pritožbe, tedaj se navadno naročuje žandarmeriji, da to ali ono ukrene. Tako se po nekoliko ciganov bodisi zaradi beračenja ali tatvine po nekaj dnij ali tednov zapre ali jih celo odda v korigendo v prisilno delavnico, ostale tolpe se umaknejo iz našega okrožja, ljudje se ne pritožujejo več in vse zaspi.
Korenitega se pa ni ničesar zgodilo. Čez nekoliko mesecev se sodrga zopet prikaže in kmet je tam, kjer je bil popred.
Oblasti sicer pravijo, če vam cigani delajo škodo, ovadite jih oblastvam in te bodo storile svojo dolžnost.
Lahko rečeno in tudi lahko storjeno. Vendar mnog posestnik na samijah se premišlja, predno bode cigane ovadil. Prvič, ker ima s tem le posla in pota do oblastnij in ker si s tem nakoplje očitno sovraštvo omenjenih ljudij. Drugič, ker se teh ljudi j opravičeno ali neopravičeno boji. Marsikako nesrečo v svoji hiši, pri rodbini ali pri živini pripisuje ciganskim uplivom. Iz lastne previdnosti, iz skušenj drugih ali iz vraže pusti jih rajši v miru, raji jim pusti neprostovoljno, da bivajo na njegovem pašniku ali bosti, kjer mu drva in drug les kradejo, v beračenju jih podpira s tem, jim, če tudi nerad, daje v bogajme živila, obleke in druge stvari, samo, da se mu ni bati kaj hudega pred njimi.
Mnogokrat je ta bojazen opravičena, mnogokrat ne. Če bi se vsi posestniki ne ene vasi, ampak celega okraja zjedinili in jim vsako podporo brezpogojno odrekli in ob enem poklicali oblastva na pomoč, kmalu bi cigani iz njih okoliša zginili. To se pa žal navadno ne zgodi. Zato so pa razmere take.
Če se po vsem tem vprašamo, kakšno škodo nam pa vendar cigani store, da naj jih preganjamo? Imamo kratek odgovor ta: Natančno dognati, koliko se stalno nahaja ciganov na Dolenjskem, je težko, ker se vedno menjavajo. Približno se pa vendar lahko trdi, da jih prebiva to in ono stran Gorjancev 500—600 duš. Vlada ima tudi nek ciganski kataster (popis vseh tu bivajočih in domačih ciganov), katerega vrednost in natančnost pa bode brž ko ne zelo iluzorična in nezanesljiva.
Vsi ti ljudje hočejo imeti jedila, (če kaj zaslužijo in imajo denar: pijače), obleke, za svoje konjiče sena, za šotor slame, lesa za kurjavo, drva itd. Če njih življenje le od strani opazujemo, mislimo, da so z malim zadovoljni. V resnici pa žive po dohodkih. Čim več zaslužijo, čim več priberačijo, nakradejo ali svojih izdelkov poprodado, tem bolj se menja način njih življenja. Pri njih lenobi, pri nestalnem zaslužku, ki je navaden le v poletnem času, pri običaju, da so navadno le nekateri moški ki delajo, starci, ženske, otroci pa v šotorjih brez dela preležijo, je očividno, da precej več rabijo, kakor pa zaslužijo. In ta deficit naj krije kmetski stan. Ne da bi se pretiravalo, se lahko trdi, da pride na račun enega cigana za leto in dan, da si na nedovoljen način z beračenjem, k rađen jem itd. pridobi, svota od 311—360 K Pri številu 500—600 oseb se pa to pozna. Svota 15.000—30.000 kron ni malenkost, posebno če se razdeli na p rime roma m aj hn o okrožj e , na število prebivalstva, ki znaša le nekoliko tisoč ljudi, kakor je slučajno na Dolenjskem ob znožju Gorjancev, in je to obremenjenje stalno neprostovoljno.
To dejstvo govori dovolj jasno, da je več kot preveč povoda, da se stopi tej navadni sodrgi kolikor mogoče na prste. O tem da bi jih zatrli, ne more
biti tu govora. Ne le, da so preveč trdoživi, ampak način njih življenja je za njih veliko preveč prijeten, kakor da bi se ga hoteli resno odvaditi.
Želeti pa bi bilo, da bi se od strani merodajnih faktorjev zlasti od deželne vlade ukrenilo kaj naravnost odločilnega, trajnega, in tu imamo v mislih, da bi se zaukazalo onim okrajnim glavarstvom na Dolenjskem, kjer se drže največ cigani, da bi jih le te po žandarmeriji in po županstvih stalno nadzirala, njih premikanje iz kraja v kraj kontrolirala ter da bi zlasti njih način premikanja onemogočila. V ta namen bi bilo neobhodno potrebno neko policijsko nadzorstvo, ki je povsem opravičeno pri načinu beračenja in tatvin teh ljudij. Znano je, da se cigani neizmerno boje žandarmerije. Zato tudi vedo za vse patruliranje, vedo za njihove dolžnosti; po uniformi jih od daleč poznajo in se jim vedo umakniti. Vse te okoliščine otežujejo poslovanje žandarmerije. Vsekakor bi bilo umestno, si na drug način pridobiti tajnosti teh ljudij, da bi se jim moglo krepko in izdatno stopiti na prste.
Ne more namen teh vrst biti, da bi se ž njimi hotelo dajati dobre svete poklicanim oblastvam, s tem hočemo le javnost opozoriti na občutno breme, ki ga nosi naš kmetijski stan ob Gorjancih. In tudi to ne bi bili storili, če nas ne bi bila ravno pretekla zima o tem najobčutljiveje podučila, ko so te lačne nomadne sodrge, zlasti ženske in otroci, sestradani, premrazeni, shujšani — v enomer po vaseh nadlegovali in bi moral človek imeti kamen v srcu, da bi se jih ne bil usmilil. K temu množina tatvin, ki so se po zimi dogajale. In slednjič se opaža, da leto za letom narašča število tu bivajočih ciganov, zlasti otrok in žensk je toliko, da se je čuditi, odkod dobijo toliko hrane, kolikor jim je neohodno potrebno za življenje.
Z ozirom na vse to, izrazimo javno željo vseh tu živečih in od te sodrge nadlegovanih kmetov-po-sestnikov, da se zgodi kaj trajno koristnega v olajšavo teh neugodnih razmer.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1.: (Hran. in pos. dr. v P.) „Ako umre porok, kaj naj stori posojilnica
Odgovor 1.: Ge porok umrje, je najbolje, da zahteva posojilnica od dolžnika, naj mesto umrlega poroka vpoda novega. Sicer pa preide obveznost poroka na njegove dediče. Zahtevki nasproti dedičem poroka, ki je podpisal zadolžnico samo kot porok, zastarajo v treh letih po porokovi smrti, ako posojilnica v tem času ne zahteva sodnijskim ali izven-sodnijskim potom od dedičev, da plačajo zapah dolg. Če se je pa umrli porok zavezal v zadolžnici kot porok in plačnik, tedaj zastarajo terjatve nasproti dedičem poroka v tridesetih letih po onem dnevu, v katerem je dospela zadolžnica.
Vprašanje 2.: (Hran. in pos. v G.) Kako naj koluku-jemo zadolžnice (pogodbe) za tekoči račun 't
Odgovor 2.: Pogodbe s katerimi se otvorijo krediti v tekočem računu zadrugam ali drugim fizičnim članom, se kolekujejo pri hranilnicah in posojilnicah, ustanovljenih na podlagi zakona z dne 1. junija 1889, po I. lestvici kakor navadne zadolžnice. Posojilnice, ki niso ustanovljene na podlagi omenjenega zakona iz I. 1889, morajo kolekovati zadolžnice za tekoči račun po 11. lestvici, če pa ne obsega zadolžnica izjave poroštva ali pa druge pravne utemeljitve, sme taka posojilnica kolekovati pogodbe za tekoči račun s kolekom 1 K za vsako polo.
a ivrnk/ii/iminoh <y dilklik lic.
M /Mn (
Xa mn, k uđa dobiL,
Jdi' Amlđkmiiim,
Kathreinerjeva Kneippova slatina kava
sama se je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko
prebavna, 'V <"*0 redilna in	's.
krvotvorna	'
speši zdravje.
Kronika Zadružne zveze,
Haifteiscnovc slike. Opozarjamo vse naše zadruge-članicc, ki so se svoj čas naročile na sliko F. W. Raiffeisena, da so slike že došle in jih morejo od Zadružne zveze dobiti. Prosimo le še, da nam naznanijo, ali želijo imeti slike v okviru ali brez tega.
O konverziji dolgov. Kot dodatek k našim člankom o konverziji dolgov naznanjamo, da je založila Zadružna zveza ovoje in znotranje pole za dnevnik o konverziji hipotečnih dolgov. Pri Zadružni zvezi se dobe tudi zadolžnice za amortizačna posojila. Svetujemo posojilnicam in hranilnicam, da naj delajo kolikor mogoče na to, da se vknjižena posojila spremenijo v amortizacijska. Vsa tozadevna pojasnila in navodila daje Zadružna zveza. Svojim članicam oskrbi
ista tudi vse tozadevne posle brezplačno, le njene gotove stroške je treba vračati.
Mesečne izkaze in naročilnice za denar. Vabimo ponovno vse naše zadruge, da nam redno vpošiljajo mesečne izkaze. Ravno tako naj vpošiljajo redno napisane in podpisane naročilnice za vzdig denarja v tekočem računu. Po navodilu, katerega smo svoj čas vposlali zadrugam, se morajo vporabiti za naročevanje denarja zelene dopisnice, ki morajo biti natančno izpolnjene in pravilno podpisane. Izpolniti je treba podatke glede kraja, dneva, imena zadruge, zadnje pošte, nadalje glede zneska v številkah in besedah. Dopisnice pa morata podpisati pod pritisnjenim pečatom zadruge načelnik in en odbornik. Zadrugam, ki ne bodo odslej redno dopošil jale mesečnih izkazov, ali pane bodopošiljale rednopodpisanih in izpolnjenih naročilnic za denar, ne bode m o pošiljali zahtevanega denarja tako dolgoi dokler ne bodo v p o š t e v a 1 i naše prošnje.
Poziv bivšim članom Gospodarske zveze. Vsled spremembe pravil v letu 1904 so izstopili iz naše zveze vsi dosedanji zvezini trgovci, obrtniki in redni člani.
Deleži izstopivših članov so dospeli v izplačilo koncem minulega leta.
Dosedaj še veliko število teh članov ni vzdignilo svojih deležev. Prosimo torej, da se do konca meseca maja zglasijo vsi, kateri imajo pri nas še svoj delež, da jim jih izplačamo eventualno obračuni m o ž njimi za dolžne letne prispevke in za dolžno naročnino za „Narodni Gospodar1. Prosimo tudi, da se oglasijo, ali želijo imeti delež izplačan pri nas ali pa pri novi „Gospodarski zvezi*, istočasno pa naj nam izročijo legitimacijo, katero so svoj čas dobili glede vplačila deleža.
K Zadružni zvezi so pristopile v letošnjem letu sledeče zadruge: kranjske: Mlekarska zadruga v Št. Joštu, Mlekarska zadruga v Mengšu in Delavsko stavbeno društvo v Zagorju ob Savi; primorske: Konsumno in kmetijsko društvo v Gabrovcu pri Proseku, Vinarsko gospodarsko društvo v Gorjanskem, Gospodarsko društvo v Sočergi in Gospodarsko društvo v Št. Vinčentu, obe poslednji v Istri; štajerske: Hranilnica in posojilnica v Spodnji Polskavi in Hranilnica in posojilnica v Cirkovcah; dalmatinske: Seoska blagajna za štednju i zajmove v Bijngieu, Hrvatska seoska blagajna za štednju i zajmove v Drnišu, Seoska blagajna za štednju i zajmove v Novalji in Hrvatska blagajna za štednju i zajmove v Trii ju.
Prijavile so pristop k Zadružni zvezi sledeče zadruge: kranjske: Hranilnica in posojilnica v Boštanju; Kmetijsko dru-tvo v Šmarci; Mlekarna v Št. Lorencu in Mlekarska zadruga v Št. Vidu pri Zatičini; primorske: Kršansko društvo za štednju i zajmove v Kršanu in Mljekarska zadruga v Dobrinju; štajerske: Hranilnica in posojilnica na Ponikvi, v Prihovi in pri Sv. Petru niže Maribora; dalmatinske: Seoska Blagajna za štednju i zajmove v Su-martinu.
Itegistrujejo se pravila sledečih zadrug, ki so se osnovale s sodelovanjem Zadružne zveze: Hranilnica in posojilnica v Kropi, Cerkljah pri Kranju in Hinjah pri Žužemberku ; Mlekarske zadruge v Dupljah in Vipavi; Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču. V Dalmaciji se je vložilo po naši Zvezi 10 registracijskih prošenj.
Stanje pri Zadružni zvezi začlanjcnih zadrug je
znašalo koncem 1. 1906 340 zadrug. Do konca meseca aprila
je pristopilo k Zvezi 13 zadrug, tako da je imela koncem tega meseca Zadružna zveza 353 zadrug.
Zadružna cnketa. Na naš poziv k javni zadružni enketi se je odzvala večina zadrug. Prosimo, da nam vpo-šljejo v kratkem odgovor tudi one zadruge, ki to doslej še niso storile. Material, katerega smo nabrali, je izvenredno zanimiv in poučljiv. Ko ga zberemo vsega, bomo izdali obširno poročilo o uspehu zadružne enkete.
Birmanske knjižice, o katerih govorimo v posebnem članku današnje številke, preskrbi po najnižji ceni Zadružna Zveza. Platnice so zelo okusno in lepo narejene in se morejo ogledati v naši pisarni.
Vprašanja in odgovori. Otvarjamo v današnji številki rubriko „Vprašanja in odgovori“ s srčno željo, da bi se je naše članice kolikor mogoče'pridno posluževale. Pri vsaki zadrugi se pripeti, da so upravniki na nejasnem stališču glede enega ali drugega vprašanja. V takem slučaju naj se kar obrnejo na uredništvo „Narodnega Gospodarja", ki jim odgovori na vprašanje v tej novi rubriki.
Osebna vest. S to številko je prešlo uredništvo „Narodnega Gospodarja" v roke g. Svetoslava Premrou, novega tajnika in nadrevizorja Zadružne zveze. Gosp. Ivan Rožman je istočasno odložil odgovorno uredništvo.
Zadružni pregled.
Nove slovenske in hrvatske zadruge. Do konca meseca aprila 1. 1907 so bile vnešene glasom uradnih podatkov v zadružni register sledeče nove zadruge: na Kranjskem: Hranilnica in posojilnica v Koštanju in na Prevojah, Kmetijsko društvo v Šmarci, Mlekarna v Št. Lorencu, Mlekarske zadruge v Št. Joštu in v Št. Vidu pri Zatičini, Narodna založba v Ljubljani. — Na Koroškem: Posojilnica v Kotni ari vesi za občine Kotmaraves, Bilčevo, Žihpolje in Vešča. — Na Primorskem: Društvo za štednju i zajmove v Kanfanaru, Kršanu, Marčani in Sv. Petar u Šumi, Gospodarsko društvo v Sočergi pri Buzetu, Gospodarsko konsumno in posojilno društvo v Boljuncu, Konsumno društvo v Va-lunu (Rovinj), Mljekarska zadruga v Dobrinju in Vinarsko društvo v Gorjanskem. — Na Štajerskem: Hranilnica in posojilnica v Cirkovcah, v Grižah, v Lembahu, na Polzeli, na Ponikvi, v Prihovi, v Spodnji Polskavi, pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah in pri Sv. Petru niže Maribora, Posojilnica za župniji Sv. Barbara p. M. in Sv. Martin p. V. ter občino Rogoznica v Sv. Barbari, Posojilnica za župnijo Sv. Barbara v Halozah, Posojilnica za župnijo Sv. Lorene v Slovenskih Goricah, za župnijo Sv. Marjeta pri Moškanjcih, za župnijo Sv. Marka niže Ptuja in Posojilnica za krajne občine Žetale, Čermošnjice, Dobrina, Nadole in Kočice v Žetalah, Živinorejska zadruga v Šmarji pri Jelšah. — V Dalmaciji: Seoska blagajna za štednju i zajmove v Bajagiću, v Malom Selu (Starigrad na Hvaru), v Murvici pri Zadru, v.Novalji in v Sumartinu, Hrvatska blagajna za štednju i zajmove v Trilju, Hrvatska seoska blagajna za štednju i zajmove v Drnišu, Hrvatska pučka štedionica v Omišu, Težačka blagajnica v Dolu (Brač), Hrvatski Dom v Visu, Srpska zemljoradnička zadruga v Biskupiji, Ribarska zadruga u Molatu, Prva dalmatinska uljarska zadruga v Povljima na Braču, (Ta pa je bila registrirana že 1. 1899 in se je nekoliko spremenilo le besedilo tvrdke).
Češko zadružništvo. V osrednji zvezi gospodarskih zadrug na Češkem je bilo koncem 1. 1906 združenih 1258 za-
drug. Od teh je bilo 1039 raiffeizenskih posojilnic. Članov so imele koncem navedenega leta vse te zadruge 113.223. Promet v tekočem računu je znašal 3,713.404 K. Za vojaštvo izvršene dobave so dosegle vrednost pol milijona kron.
Češka zveza v Šleziji. Zveza čeških gospodarskih društev v Šleziji je štela koncem 1. 1906 74 zadrug-članic, med temi je bilo 46 raiffeizenk. Denarni promet zveze je znašal 5,338.518 K. Blagovni oddelek je oddal 797-5 vagonov gospodarskih potrebščin v vrednosti 133.367-49 K. — Na občnem zboru se je storil sklep, da se ima izvršiti pri vseh zadrugah generalna revizija.
Dalmacija. V Splitu se je 1. 1907 ustanovila zveza dalmatinskih zadrug, h kateri je doslej pristopilo 30 zadrug, torej manj, kakor jih ima v Dalmaciji naša Zadružna zveza v Ljubljani. Omenili smo že, da je več dalmatinskih zadrug priglasilo pristop k Zadružni zvezi, odnosno da se druge zadruge ravnokar ustanavljajo po posredovanju te zveze.
Splošna zveza avstrijskih poljedelskih zadrug na Dunaju je imela koncem leta 1906 pridruženih raiffeizenskih posojilnic 530 dolnje- in 225 gornjeavstrijskih, 42 solno-graških, 252 štajerskih, 82 koroških, 172 kranjskih, (Zadružna zveza v Ljubljani), 55 (Celjska zveza), 17 goriških (Goriška zveza gospodarsih zadrug in društev), 19 goriških (Federa-zione deile casse rurali e dei sodalizi cooperativi v Gorici), 244 nemških na Tirolskem, 70 predarelskih, 570 nemških na Češkem, 1039 čeških na Češkem, 256 nemških na Moravskem, 161 nemških v Šleziji, 46 čeških v Šleziji, 60 nemških v Bukovini, 132 rusinskih (Selanska kasa). Vsega skupaj torej 3972 raiffeizenskih posojilnic. Vseh združenih zadrug pa je bilo v Splošni zvezi 5015, ki so bile porazdeljene na 18 raznih zadružnih zvez.
VABILO
na
izvanredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kamniku,
registrovane zadruge z neom. zavezo,
ki se bode vršil v nedeljo, dne 19 maja 1907 ob 4. uri popoludne v uradnici.
V s pored: Sprememba pravil.
Načelstvo.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Posojilnega in hranilnega društva v itieinanjih,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. maja 1907 v dvorani Hranilnice in posojilnice.
Dnevni red:
L-Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
145
Računski zaključki.
Hranilnica in posojilnica na Vrhniki,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VI. upravno leto VJOti.
Člani: začetkom 1. 1906 273, v upravnem letu pristopilo 26, odpadel 66, koncem leta 1906. 233.
Deleži: začetkom 1. 1906. 273, v upravnem letu prirastlo 26, izplačano 28, koncem 1. 1906. 271 ; odpovedano: 0. Denarni promet: K 659.043'65.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	li
Deleži — vplačani .	130		Deleži — izplačani .	140			Posojila		216.503	69	Deleži		1.355	_
Hran. vi s kap obr.	213.893	80	Vzdig. hran vloge .	122.060	78		Tekoči rač. s Zvezo	371.173	93	Hranilne vloge s ka-		
Vrnjena posojila	4-2 109	27	Obr hr. vi. izplačane	511	25		Inventar premični .	273	72	pital.jobrestmi	593.761	38
Tekoči račun z zvezo	39.786	12	Obr. hr. vl.kapitaliz	22 910	57		Inventar nepremični	2016	79	Predpl. obr. od pos	678	62
Obresti tek. računa	15 81.2	72	Dana posojila .	.	76.499	87		Zaostale obr. posojil	6 835	90	Rezervni zaklad .	.	8.358	47
Inventar nepremični	22	—	Tek. račun z „Zvezo"	97.824	72		Delež pri Zadr. zv.	1.000	—	Čisti dobiček .	.	.	1.404	29
Plač. obr. od posojil	9.464	50	Inventar nepremični	123	16		Delež pri „Unionu"	■500	—			
Upr. in uradni prisp.	414	01	Obresti posoj. povrn.	79	38		Delež „Ljudski pos “	4	—			
Pristopnine . .	.	26	—	Upr. in urad stroški	2.449	73		Gotov. 31. dec. 1906	7 249	73			
Izposoji la ....	2.400	—	Rentni davek in ne-									
Vzdig. rezerv, zaklad	1 757	51	posredne pristojb.	297	50							
Vzdignjene obresti .	90	33	Vrnjena izposojila .	2 400	—							
Gol začetkom 1.1906	7.028	43	Delež Zvezi . .	.	600	—							
			Gotov. 31 dec. 1906	7 249	73							
	333.146	69		333.146	69			605.557	76	605.557		76
II	1			II	1				1 1			I I		
Hranilnica in posojilnica v Metliki,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XII. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 725. v upravnem letu pristopilo 160, odpadlo 4, koncem leta 1906. 881.
Deleži: začetkom leta 1906. 727, v upravnem letu prirastlo 160, izplačano 4, koncem 1.1906. 883; odpovedano: 0. Denarni promet: K 723.797-35.
Prejemki (Debet)		h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	320		Deleži — izplačani	8			Posojila		578 076	60	Deleži		1.766	
Hran. vloge s kapit.			Vzdig. hran vloge .	159 249	27		V deležih naloženo .	1.500	—	Hranilne vloge s ka-		
obrestmi .	.	.	150.457	52	Dana posojila .	.	116.006	—		Inventar premični .	482	88	pilaliz. obrestmi .	403 583	70
Vrnjena posojila .	.	93.556	18	Tekoči rač. s Zvezo	33 000	—		Inventar nepremični	44.446	69	Tekoči rač. s Zvezo	255.518	81
Tekoči rač. s Zvezo	71.836	14	Inventar nepremični	9.431	16		Zaostale obresti pos	12 872	47	Predplačane obresti		
Inventar premični .	15		Obr. bran. vlog. izpl.	731	61		Vrednost tiskovin .	68	—	posojil ....	956	51
Inventar nepremični	13.088	26	Obr. hran. vlog kap.	16.763	52		Terjatve na odpro-			Obr. od terjatve na		
Plač. obr. od posojil	27 175	39	Obr. tekoč, računa	11 222	15		danem gojzdu .	.	37.000	04	gojzdih predplač..	33	53
Upr. in urad. prisp.	1.219	22	Obresti posoj. povrn.	110	73		Delež pri Zadr. zvezi	1 000	—	Dolg na pis. potreb.	112	80
Pristopnine .	.	.	no	—	Upr. in urad. stroški	4 706	75		Obr od terjatve na			Rezervni zaklad .	.	32.105	11
Zemljiški donos .	.	170	90	Rent. dav. in nep. pr.	257	19		gojzdu zaostale .	1.426	69	čisti dobiček .	.	.	2.105	89
Menjani amer. denar	470	29	Zernlj. in hiš davek	314	76		Dolg na najemnini.	67	—			
Najemnina ....	876	08	Ameriški denar . .	526	90		Ameriški denar .	.	100	71			
Zamudne obresti	560	23	Gotov. 31, dec. 1906	19 141	27		Got. 31. decem. 1906	19.141	27			
Gol. začetkom 1.1906	11 563	80										
I 371.469		31		371.469	31			696.182	35		696.182	35
II	1			II	1					1		II	1		
Hranilnica in posojilnica na Vidmu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1906. 159, v upravnem letu pristopilo 15, odpadlo 6, koncem leta 1906. 204.
Deleži: začetkom leta 1906. 195, v upravnem letu prirastlo 15, izplačano 6, koncem leta 1906. 204, odpovedano: 10. Denarni promet: K 92.140-22.
Prejemki (Debet)		h	Izdatki (Kredit)	j K	h		Imetje (Aktiva) j	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	150		Deleži — izplačani .	60			Posojila .	;	.	.	46 386	11	Deleži		2 040	
Hran vi s kap. obr.	22.417	08	Vzdig.hranilne vlege	27 273	10		Inventar premični	368	35	Hranilne vloge s kap.		
Vrnjena posojila.	9.745	19	Dana posojila .	.	11.769	—		Zaostale otir. posojil	13	88	obrestmi .	.	.	42 240	92
Tekoči rač. s Zvezo	6.800	—	Tekoči rač, s Zvezo	4.200	—		Delež „Zadr. zvezi11	400		Tekoči rač. z Zvezo	3.091	12
Plač. obr. od posojil	2.984	33	Obr. hran. vlog izpl.	97	82		Naloženi denar in ne-			Predplač. obr. posojil	622	73
Upr. in urad. prisp.	82	90	Obr. pos. povrnjene	9	25		vzdignjene obresti	221	67	Rezervni zaklad .	.	1.324	72
Pristopnine .	.	30	—	Upr. in urad. stroški	531	92		Gotov. 31. dec. 1906	2.100	84	Pristopnina .	.	.	30	—
Zamudne obresti	12	93	Rent. dav in nep. pr.	28	60					Čisti dobiček .	.	.	141	36
Gotov, začet. 1. 1906	4 898	10	Darilo v dol), namen	50								
			Got 31. decem. 1906	2 100	84								
	47.120	53	! 47.120		53	1 |		49 490	85		49.490	85
II	1			II			|				II	1		
Hranilnica in posojilnica v Dolskem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za II. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 23, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 0, koncem leta 1906 39. Deleži: stanje zač. 1. 1906 23, v uprav, letu prirastlo 16, odpadlo 0, koncem 1. 1906 39; odpovedano: 0. Denarni promet: K 114.874'74.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani .	32		Vzdig. hran. vloge	16.202	94
Hran. vloge s kapi-			Obr. hr. vlog izplač.	96	42
talizovanimi obr.	37 083	68	Obr. hran. vlog kap.	1.351	37
Vrnjena posojila	2.466	—	Dana posojila .	.	25.352	—
Tekoči rač. z Zvezo	15.465	89	Tekoči rač. z Zvezo	13.796	37
Obresti tek. računa	596	37	Upr. in urad. stroški	86	58
Plačane obr. od pos.	1.149	50	Hentni davek in ne-		
Upr. in urad. prispev.	49	83	posredne pristojb.	7	51
Pristopnine . . .	16	—	Delež Zadruž. zvezi	400	—
Gotov, začet. 1. 1906	722	28	Gotov. 31. dec. 1906	288	36
	57.581	55		57.581	55
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila ....	27.826		Deleži		78	
Tek račun z zvezo .	15 145	83	Hran. vloge s kapi-		
Inventar premični .	432	81	talizovanimi obr.	43.923	67
Vrednost tiskovin .	50	30	Predpl. obr. posojil	71	65
Vrednost kolekov .	6	50	Rezervni zaklad .	.	72	70
Delež pri Zadr. zv.	600	—	Čisti dobiček .	.	.	203	78
Gotov. 31. dec. 1906	288	36			
	44.349	80		44.349	80
Hranilnica in posojilnica v Blagovici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IV. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 165, v upravnem letu pristopilo 28, izstopilo 0, koncern leta 1906 193.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 165, v upravnem letu prirastlo 28, izplačano 0, koncem 1. 1906 193; odpovedan 0. Denarni promet: K 176.726-90.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži — vplačani	28		Vzdig. hran. vloge .	30.149	42
Hran. vloge s kap.			Obr. hr. vlog izplač.	133	15
obrestmi .	.	.	58 826	62	Obr. hr. vlog kapit.	3.567	20
Vrnjena posojila	5 248	22	Dana posojila .	.	30.020	22
Tekoči rač. z Zvezo	15.169	84	Tekoči rač. z Zvezo	21 200	—
Plač. obresti od pos.	3.909	21	Obresti tek. računa	476	30
Upr. in]urad. prisp.	218	59	Obr. pos. povrnjene	14	26
Pristopnine . . .	28	—	Upr. in urad. stroški	452	38
Gotovina začet, leta	7.046	85	Rent. davek in ne-		
			posredna pristojb.	38	93
			Delež		200	—
			Gotov. 31. dec. 1906	4.223	47
	90.475	33		90.475	33
II	1			I 1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila .... Inventar premični . Zaost. obresti posojil Vrednost tiskovin . Vrednost kolekov . Delež pri Zadr. zvezi Gotov. 31. dec. 1906	100.540 165 2 439 105 23 600 4.223	02 89 51 40 47	Deleži	 Hran. vloge s kap. obrestmi .	.	. Tekoči rač. z Zvezo Predpl. obr. posojil Rezervni zaklad .	. Čisti dobiček .	.	.	193 98.199 7.344 212 1.378 770	gšESS 1
	108 097 | 29		j| 108 097 | 29		
II	1 -			II	1		
Hranilnica in posojilnica v Vipavi,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za XI. upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 1163, v upravnem letu pristopilo 57, izstopilo 17, stanje 31. decembra 1906 1203. Deleži: stanje zač. 1. 1906 2326, v uprav, letu prirastlo 114, izplač. 34, konc. 1. 1906 2406; odpovedano: 15.
Denarni promet: K 1,259.364-66.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	1 K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	114		Deleži —- izplačani .	34			Posojila .....	994.255	32	Deleži		2.406	
Hranilne vloge s ka-			Vzdig. hran. vloge	220 730	27		Inventar premični	129	96	Hran. vloge s kap.		
kapitaliz. obresti .	259 730	45	Obr. hr vlog izplač.	1.066	61		Inventar nepremični	22 493	07	obrestmi .	.	.	707.769	25
Vrnjena posojila.	.	143.196	12	Obr hran. vlog kap.	28.583	65		Zaost. obr. posojil .	16.742	79	Tekoči račun z zvezo	320.262	19
Tekoči račun z Zvezo	155.368	53	Dana posojila .	.	249.613	60		Delež pri Zadr. zv.	1 000	—	Predplač. obr. pos.	3.548	76
Obr. tekoč, računa	1.622	49	Tek rač. z zvezo z ob	115 195	24		Delež pri „ Unionu"	1.000	—	Rez. zaklad z obr .	37.678	91
Inventar premični .	806	—	Inventar premični .	2	50		Delež pri Zadružni	500	—	Čisti dobiček .	.	.	7.666	26
Inventar nepremični	10 000	—	Prehodni ....	108	54		tiskarni ....					
Plačane obresti od			Obr. pos. povrnjene	256	29		Delež pri Ljud. pos.	4	—			
posojil ....	50.438	82	Upr. in urad. stroški	2.661	64		Rezervni zaklad .	.	37.678	01			
Upr. in uradni prisp	1.183	60	Rent. dav. in nep. pr.	416	71		Gotov 31. dec 1906	5 527	32			
Pristopnine . . .	33	60	Davki		298	59							
Stanarina ....	904	—	Čisti dobiček 1 1905									
Gozdni vžitek.	.	.	105	—	nal. kot hran. vi.	6.318	48							
Prehodnji ....	77	54	Obr. rez. zaklada .	1.622	49							
Zam. obr. od posojil	531	52	Zavarovalnina .	.	5	06							
Gotov, začet. 1. 1906	8 334	32	Gotov. 31. dec. 1906	5.527	32							
	632.445	99		632.445	99			1,079 330| 47		|l,079.330| 47		
II	1			II	1				II	1			II	1		
Hranilnica in posojilnica za Planino in Studeno s sedežem v Planini,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIL upravno leto 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 130, v upravnem letu pristopilo 13, izstopilo 3, koncem I. 1906 140.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 130, v upravnem letu prirastlo 13, odpadlo 3, koncem leta 1906 140, odpovedano 0. Denarni promet: K 86.094'09.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži — vplačani .	26		Deleži izplačani .	.	2			Posojila		31.122	06	Deleži		280	
Hran. vloge s kap.			Vzdig. bran. vloge .	12.375	08		Tekoči račun z zvezo	15 855	92	Hran. vloge s kapit.		
obrestmi....	18.847	42	Obr. lir. vlog izplač.	82	51		Inventar premični .	303	62	obrestmi	.	.	49.772	79
Vrnjena posojila	10.293	07	Obr. hran. vlog kap.	1 637	26		Zaostale obr. posoj	746	27	Predpl. obr. posojil	85	35
Tekoči račun z zvezo	12.239	54-	Dana posojila .	.	11.200	—		Vrednost tiskovin •	40	—	Rez. zaklad z obr. .	1.829	45
Obresti tek. računa	448	19	Tekoči rač. s Zvezo	16.148	19		Delež pri Zadr. zv	600	—	Cisti dobiček . . .	277	54
Plačane obr. posojil	1.354	94	Obr. pos povrnjene	20	38		Naložen denar .	.	1.829	45			
Upr. in urad prisp.	65	65	Upr in urad. stroški	137	16		Gotov. 31 dec. 1906	1.747	21			
Pristopnine .	.	.	13	—	Rent d. in nep. prisl	23	58							
Gotov, začet. 1. 1906	632	84	Nal. den. (rez. zakl.)	343	28							
			Na delež Zadr. zv. .	200	—							
			Gotov, začet. 1. 1906	1.747	21							
	43 920	65		43.920	65			52 245	13		52 245	13
	|		II	1							II	I II	1		
Kmetijsko društvo v Velikih Laščah,
registrirana zadruga z omejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906. člani: stanje začetkom leta 386, v upravnem letu pristopil 1, odpadlo 0, koncem leta 387.
Deleži: stanje začetkom leta 386, v upravnem letu prirastlo 1, izplačano 0, koncem leta 387, odpovedano: 0. Denarni promet: K 166.483-92.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost 1. 1905	587	53	Izdatki za blago .	.	77.032	90		Vrednost blaga .	.	23.771	18	Deleži		1 229	
Vplačani deleži .	.	2	—	Voznina		2.001	76		Terjatve na blagu pri			Izposojila ....	11.000	—
Pristopnine .	.	.	2	—	Užitnina .	.	.	.	165	02		zadružnikih .	.	17.025	26	Dolg na blagu nezad.	28.323	04
Prejemki za blago .	80 868	57	Davki, nep prislojb	36	99		Vred prem. invent. .	546	40	Rezervni zaklad.	.	3.061	45
Vrnjen nalož denar	2.361	61	Upravni stroški .	.	2.684	12		Naloženi denar .	.	962	—	Cisti dobiček . . .	275	41
Obresti nal. denarja	137	42	Obresti deležev . .	54	—		Terjal, pri Zadr. zv.	149	72			
			Obresti izposojil.	.	550	—		Gotov. konc. 1. 1906	1.434	34			
			Gotov, konec 1.1906	1 434	34							
	83 959	13		83.959	13			43 888	90		43.888	90
II	1			II	1				II	1			II	1		
Mlekarska zadruga v Naklem pri Kranju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za III. upravno leto 1906. člani: stanje začetkom leta 1906 55, v upravnem letu prirastlo 23, odpadlo 0, koncem leta 1906 78. Deleži: začetkom 1. 1906 83, v upravnem letu prirastlo 30, izplačano0, koncem 1.1906 113, odpovedano: 0. Denarni promet: K 41.891-42.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1 1905	26	21	Izdatki za blago	17 976	53		Vrednost blaga . .	107	50	Deleži		678	
Vplačani deieži . i	180	—	Voznina ....	72	44		Terjatve na blagu pri !			Izposojila ....	85	55
Pristopnine .	.	.	246	—	Inventar premični .	47	26		nezadružnikih . .	965	82	Dolg na blagu zadr.	1.444	96
Izposojila ....	85	55	Neposr. pristojbina.	—	12		Vred. prem. invent	1.025	26	Rezervni zaklad .	.	859	54
Prejemki za blago .	20.875	—	Upravni stroški .	.	1.685	52		Naložen denar .	.	700	—	Cisti dobiček . .	.	1 009	43
Prejemki za ročke .	127	65	Obresti izposojil.	.	1	83		Obresti od tega . .	30	—			
			Naložen denar .	.	300	—		Delež pri Gosp. zv.	60	—			
			Izdatki za ročke . .	186	59		Vrednost kolekov .	2	50			
			Za tiskovine .	.	.	83	72		Gotov, konec 1.1906	1.186	40			
			Gotov, konec 1. 1906	1.186	40							
	21.540	41		1 ii j	41		1 1	4.077	48		4077	48
II II	1			II	1				II	I II	1			II II	1		
148 —
Vinarsko in gospodarsko društvo v Dutovljah,
regisirovana zadruga z omejeno zavezo, za I. upravno lelo 1906.
Člani: stanje začetkom leta 1906 —, v upravnem letu"prirastlo 29, izstopilo —, koncem leta 1906 29.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 —, v upravnem letu prirastlo 29, odpadlo —, koncem leta 29, odpovedano: 0. Denarni promet: K 2.83030.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	k'	h
Vplačani deleži . .	485		Izdatki za blago	1.195	10
Pristopnine . .	.	116	—	Voznina .	.	.	.	10	—
Izposojila .	.	.	. |	500	—	Inventar premični .	68	—
Prejemki za blago . i	320	—	Upravni stroški .	.	115	94
			Obresti izposojil.	.	10	09
			Delež „Zadr. Zvezi"	10	—
			Golov, konec 1. VJ06	11	87
1 1	1.421	—	1	1.421	—
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga .	. Terjatve na blagu pri nezadružnikih .	. Vred. prem. invent. Delež pri Zadr. zvezi Gotov. konc. 1. 1906	1.396 281 68 10 11	04 92 87	Deleži	 Izposojila .... Dolg na blagu neza l. Cisti dobiček . . .	485 500 674 108	83
jj 1.767 83				1.767 | 83	
Zadružna tiskarna v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za VI. upravno leto 1906. člani: stanje začetkom leta 1906 29, v upravnem letu pristopilo —, izstopilo —, koncem leta 1906 29.
Deleži: stanje začetkom leta 1906 29, v upravnem letu prirastlo —, odpadlo —, koncem 1. 1906 29, odpovedano: 0. Denarni promet: K 210.429-03.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Račun tekoči . . .	97.073	06	Račun tekoči . . .	73.942	41		Račun blagajne: Go-			Račun tekoči:		
„ tiskarne . .	3 353	50	„ tiskarne .	.	3.212	27		lovina v blag	205	31	Dolgovi .	.	47.258	01
„ inventarja .	109	62	„ inventarja .	983	21		„ inventarja	69.255	59	„ splošni rezer.		
„ rabatov in			„ rabatov in				„ tujih deležev	14	—	zaklad .	.	.	847	02
škonle .	.	557	76	škonte .	.	77	39		„ poštne hranil	296	69	posebni rezer.		
„ pošt. hranil	3 629	92	„ poštne hran.	3 477	49		„ tiskarne:			zaklad za ob-		
Saldo dne 1. jan 1906	593	31	„ upr. stroškov	21.904	09		Tiskovine in			novljenje zad.		
			„ dividend .	.	1.515	—		papir v zalogi	14,696	13	inventarja	434	46
			Saldo d 31. dec. 1906	205	31		„ tekoči:			dividend: Ne-		
							Terjatve .	.	6.119	12	izp. dividende	413	—
										lastnih delež.	39.100	—
										zgube in dob.:		
	.									Cisti dobiček	2 534	32
	105.317	17		105 317	17			90.586	84		90 586	84
11 |			||					|		i 1		
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico pri Novemmestu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za IX. upravno leto 1906.
Člani: začetkom leta 1485, v upravnem letu pristopilo 298, odpadlo 91, koncem leta 1692.
Deleži: stanje začetkom leta —, v upravnem letu prirastlo —, izplačano —, koncem leta —; odpovedano —. Denarni promet: K 1,811.237-64.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		31.570		Deleži		27 207	60
Hran. vloge s kapit.			Vzdig. hran. vloge .	288.592	97
obrestmi . . .	526.775	12	Obr. hran. vlog iz-		
Vrnjena izposojila .	203.316	02	plačane ....	1.877	51
Tekoči račun z zvezo	90.513	50	Posojila		435.345	02
Obresti pri drugih			Tekoči rač. z Zvezo	109.084	96
denarnih zavodih	4	87	Obresti pri drugih		
Plač. obr. od posojil	52.178	52	denarnih zavodih	3 315	23
Upr. in urad. prisp.	48	56	Inventar premični .	42	—
Pristopnine .	.	.	528	60	Inventar nepremični	23.790	—
Tiskovine ....	475	60	Obresti deležev .	.	3.619	88
Zamudne takse .	.	275	66	Upravni stroški . .	4 665	90
Zamudne obresti	290	46	Davki in doklade .	379	42
Poštna hranilnica .	481	81	Jubilejni zaklad . .	4.635	95
Gotov, začet. 1. 1906	20.414	06	Račun dob. in zgube	200	—
			Poštna hranilnica	2.022	68
			Gotov. 31. dec. 1906	22 093	46
I 926.872		58		926 872	58
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	*	h
Posojila .	.	.	.	1,011.329	25	Deleži		84 384	80
Inventar premični .	459	20	Hran. vloge s kap.		08
Inventar nepremični	27 030	—	obrestmi .	.	.	869.318	
Obresti pos. zaostale	5 561	54	Tekoči rač. z Zvezo	79.456	46
Vrednost tiskovin .	1.281	78	Obresti pos. predpl.	3 447	52
Delež Zadružni zvezi	1.000	—	Obresti pri drugih		
Poštna hranilnica .	1.745	43	denarnih zavodih	4.687	27
Efekti .	• .	. .	1.000	—	Obresti raklada raz-		
Gotov, konec 1. 1906	22.(i93	46	deljenih deležev .	9 020	—
			Rentni davek in do-	508	19
			klade			
			Jubilejni zaklad .	. Zaklad za slučaj iz.	500	—
			gube		6.828	58
			Rezervni zaklad .	.	4.915	—
			Cisti dobiček . . .	8.495	76
||l,071.561		66		1,071.561	66
VABILO
na
redni občni zbor
Gospodarske zadruge na Češnjici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 3. uri popoldne v lastnih prostorih na Češnjici.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1900.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Toplicah,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. maja 1907 ob 3. uri popoldne v prostorih g načelnika.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Predložitev in potrjenje rač. zaključka za 1. 190G.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji dne 2. dec. 1906.
7.	Sprejem novih članov.
8.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
Gospodarskega in konsumncga društva pri Sv. Mihelu,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. maja 1907 ob uri popoldne v društvenem poslopju pri Sv. Mihelu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Sodarskc zadruge za Selško dolino na Češnjici,
reg. zadr. z omejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. junija 1907 ob 1. uri popoldne v prostorih Gospodarske zadruge na Češnjici.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti.	Načelstvo,
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Slovenjem Gradcu,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. junija 1907 ob 4. uri popoludne v dvorani „Narodnega doma' v Slovenjem Gradcu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti	Načelstvo.
VABILO
na
VIII. redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice na Rečici oh Savinji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 29. majnika 1907 ob 4. uri popoldan v gostilni Tostovršnik na Rečici.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Čitanje zapisnika o izvanredni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
A ko bi radi prepičle udeležbe ne bil ta občni zbor sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor § 32. zadr. pravil, ki bo sklepal brez ozira na število udeležencev.
VABILO
na
redni občni zbor
Mlekarske zadruge pri Sv. Mihelu,
reg. zadruge z omejeno zavezo,
ki sc bo vršil v nedeljo, dne 26. maja 1907 ob 4. uri popoldan v društvenem poslopju pri Sv. Mihelu.
Dnevni rod:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1906.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
občnemu zb o r n
Mlekarske zadruge v Spodnjih Banjah,
ki se bode vršil v četrtek, dne 30. maja t. I. ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih.
Dnevni red: Razdružitev zadruge.

Mlatilnice
lahko tekoče z rokami za goniti.
Mlatilnice vsakovrstne
z vratilom (gepeljnom).
Mlatilnice z motorjem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po
zelo znižanih cenah
pri
Karol Kavšeka naslccl. 248 x—9
Sclmeidcr & Vcrovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev.
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vsakdo naj sc v svojo korist prepriča prodno kupi kaki stroj !
XXXXXX<xXX
xxxxxxxxxx
xxxxxxxxxx
XX
W Berite!
XXXXXXXXXX
xxxxxxxxr xxxxxxxx;
XX
XX
1
I
XX
XX
XX
XX
XX
i
XX
XX
XX
XX
I
XX
XX
1
XX
1
XX
XX
i
Gospodarsko društvo Badema
v Istri
262 24-23
ima v svojem zadružnem skladišču
pristnega terana in izbnrno belo vino!
Cene zmerne!
Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji:
1.	Vino se pošilja iranko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj.
2.	Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika.
3.	Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa).
4.	Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani.
5.	Vinosetudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke
6.	Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja.
I'A(1 niop! Trgujmo med seboj ! Pomst-^ ' gaj mo druga drugi! Vsaka k on -kurcnea — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji!
Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo!
xx
xx
xx
xx
XX
XX
xx
xx
|
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
i
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
xxxxxxxxxx
xxxxxxxxxx
xxxxxxxxxx
Berite!
XXXXXXXXXX
m



m
m
Družba za vpeljavo domačih hranilnic
družba z neom. zavezo,
Dunaj I. Seilergasse 4.
Telefon št. 4996.
Poštnohranilnični čekovni konto št. 88.098.
12—3
200 avstrijskih zavodov je i vpeljalo način domačih hranilnic in doseglo izborne vspehe.
Stisnjene iz jeklene pločevine
Vzorci na razpolago brez stroškov.
Pod. I. poniklana.
Cena K 4-—.
_
Pod. II. brunirana.
Cena K 4*50.

r, "N

r, ^
m
r i ^
Prinne-nha ce • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim Sko-rilpUiUUa bo . (jlim )„ |mšk od lii zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša.
loipa 70 valonip velicih grahastih Slymonth-Roks kokoši, JajLa	ValCIIJC naji)0]j§ji1 zimskih jajčaric, ducat po 4 krone
brez pošte in košare. Po zaklopnili gnezdah so izbrane samo pridne jajčarice. Prodaje : Ludovik Ševar na Rakeku.	8—G
lojno 70 vali+i Najboljih vrst, vzgojenih na velikili posestvih: Jajva ca. valili Minorka črne in bele, Plymouth R, hamburške zlatice, italijanske bele in jerebičje barve ii 40 vin., Faverolke, Viandotke srebrne in bele barve a 50 vin., Minorke črne rdeč. greh. amer., italijanske bele rud. greh. (novosti) a 60 vin., Velike pekinške race bele a 60 vin , Amer. vel. br. purani a K P20, Risernice sreb. viš. a 40 vin.
Perutninstvo Smržice, Morava (Smržitz, Mahren)
Jajca za valenje
srebrne VViandot, 6. zlatoprižni domači Fazan,'?. Srebrni-Lak ali srebrno-prižni domači Fazan"tucet 5 K Od Alesburi-rac tucet 6 K. Peking rac lučet 7 !20 K. Velike francoske kunce (zajce) od 3 do G K eden, prodaja Ivan Kranjc v Št.'Ilju p. Velenje, Štajersko.	6—3
Dr. E. Volčič v Novemmestu (Rudolfovo :: Kranjsko) je uredil in izdal knjigi:
I. Civilno-pravdni red in sodni pravilnik
z drugimi eivilno-pravdnimi zakoni. Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvatskem jeziku. — Obseg Xil. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K, poštnina 55 v.
2. Odvetniška tarifa;
določila o slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči ; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (SO^tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate pri ilr. Volčiču in p ri*k n j i g o tržci h.	5—3
Čujte! Čujte!
Prej 18 K sedaj 8 K
Krasna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča,
3 leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 8 kron
Henrik Weiss — Dunaj XIV./3.
Sechshauserstrasse 5/38. x—1
33333333333333333331 ICCCiCCiCCCCtCCČEiC'Č^Ć
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
w blagajne -m.
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlerstliigel
založnik Raiffeisnov! h posojilnic
Franz Josephs-Ouai št, 21.
247 24-9
;e
s
I
o
o
o
s!
^CC€CC03333333333333| 1033333333333^33330^
Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani.
Ob začetku Jeta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice, imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik.
Dr. V. Gregorič,
načelnik.
Pri pomladanjskem gnojenju
naj se ne opusti poleg superfosfata ali Tomaseve moke in čilskega salpetra rabiti
40"jo kalijevo gnojno sol.
Posebno priporočljiva za gnojenje travnikov, vinogradov, hmelja in krompirja, kakor tudi ajde, Zelo izplačljivo je tudi pri žitu.
Na 1 hektar (13/4 orala) se rabi 200 — 300 kg.
Od 1. marca pretečenega leta dobivajo se strasfurtske kalijeve soli brez colninskih težkoč, t. j. brez uvoznih listov ali nezmešane (nedenaturirane).
Tudi cene so sc znatno znižale.
40°/o kalijeva gnojna sol je polovico ceneja kot žve-plenokisli kali.
Pojasnila in objavljenja o tem gnojilnem sredstvu dobijo interesenti brezplačno pri kmetijskem pojasnovalnem zavodu kalijeve družbe v Gradcu, Raubergasse št. 11. Kalijeva družba zadr. z om. zav., Leopoldshall- Strassfurt.
Dobi se pri:	x_g
Gospodarski zvezi v Ljubljani,
C. kr. kmetijski družbi v Ljubljani,
Goriški kmetijski družbi v Gorici,
Tvrdki „Merkur66 P. Majdič, v Celju,
„ lipi in Comp. v Gorici,
„ Ara in Vizzich v Trstu.
4
§r
1-
J-
2-	^
$-
S-
J-
S-
Stanje vlog 31. decembra 1906:	pvilika.	Denarni promet 31. dec. 1906:
čez 12 milijonov kron	za. stedenje!	čez 55 milijonov kron
Ljad^l^a posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- i| n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure	|2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron
popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31. decembra 1906: K I2,30l.048'96 — Denarni promet v letu 1906: 55,I29,024,I8
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 31. decembra. 1906.
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, kanonik,
predsedniki	podpredsednik.
249, x—9
„	Od.Toorn.ilsi:	..
Fran Povše,	Anton Belec,
vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež. poslanec itd.	posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobi,	Karol Kauscliegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu. veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic,	Karol Pollak,	Ivan Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku


t'iyTv> | I
@ (M JI L tv) (cj J L M Cv) J L tv) i (y J L M (y

i
Delniška družba Alfa Separator, Dunaj, xn. wieiierbergstrasse 3t
Zaloge: PRAGA, GRADEC, KRAKOV.
Največja specijalna tovarna mlekarskega orodja, strojev in pločevinskega blaga. Popolne mlekarniške oprave in hladilne naprave.
Illlillll f 1: IH I I I ii: I I I. I il: I' I II II I. I I i: I. I i |t I ili 11111111»	«	•	•	•	•	•	♦	»	•	•	•	•	•	•	•
Originalni itlfa taval posncinalniki model 1906
so največja popolnost posnemalnega stroja
Jjredno zboljšanje.	Zvišana delavna zmožnost
Konkurenčne stroje zamenjujemo z Alfa posnemalniki pod najugodnejšimi pogoji.
Alfa-viti za iflleko Patentovane Issellante hladilne naprave
iz posebno močne jeklene oklopne pločevine. Nizke nabavne cene. — Ohlajenje na 1 — 2° C.
Vse mlekarniške priprave najboljšega izdelka vedno v zalogi.
Ceniki na željo brezplačno in franko. Dopisovanje v slovenskem jeziku. x_4
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Svetoslav Premrou, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.