ZAKONI IN UREDBE Zakon o občem upravnem postopku Prevedel in priredil Jr. Rudolf Andrefka Zakon o banski upravi Pravilnik o organizaciji in delu kanskih svetov yR V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani J Zakon občem upravnem postopku Zakon o banski upravi Pravilnik organizaciji in delu banskih svetov V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) Prevedel in priredil dr. Rudolf Andrejka 03oo436oC> Vsebina Stran Zakon o občem upravnem postopku. Uvodne določbe.. 1 I. razdelek. Splošne določbe. I. poglavje: Oblastva. 1. Pristojnost . 1 2. Teritorialna omejitev pristojnosti .4 3. Poverjanje uradnega poslovanja drugim oblastvom in vzajemna pravna pomoč .5 4. Izključitev in odklonitev upravnih organov .... 6 5. Tolmači ..■.8 II. poglavje. Stranka in njeno zastopstvo 8 III. poglavje. Občevanje oblastev in strank. 1. Vloge .11 2. Pozivanje.12 3- Zapisnik .14 4. Zabeležka v spisu. i. .16 5. Vpogled v spise in obveščanje o teku postopanja . . 16 IV. poglavje. Vročanje. 1. Način vročanja .17 2. Posredno vročanje .18 3. Osebno vročanje.19 4. Posebni primeri: Pooblaščenec in zakoniti zastopnik .20 Pooblaščenec za sprejemanje vročitev .20 Pravne osebe . 21 Odklanjanje sprejema.22 fzprememba stanovanja .22 Stran Neposredna predaja ..22 Vročanje z javno objavo .23 Vojaške in podobne osebe .23 Vročanje v inozemstvu ..•.24 5. Pomote pri vročanju .24 6. Vročilnice .24 V. poglavje. Roki .25 VI. poglavje. Vzdrževanje reda. Kazni za¬ radi kršitve reda in zaradi objesti (nagajivosti) .26 II. razdelek. Postopanje do glavne odločbe prve stopnje. I. poglavje. Splošna načela. 1. Uvedba postopanja .28 2. Splošna načela poizvedovalnega postopanja .... 28 3. Predhodno (prejudicielno vprašanje).29 4. Ustna razprava .29 5. Poravnava .33 II. poglavje. Dokazi. 1. Splošna načela o dokazu . 33 2. Verjetnost ..34 3. Dokaz z listinami .35 4. Dokaz s pričami .37 5. Dokaz z izvedenci .40 6. Dokaz z ogledom .42 7. Zavarovanje dokazov ... .s .43 8. Posredno izvajanje dokazov.43 III. razdelek. Odločba.4X IV. razdelek. Pritožba .46 V. razdelek. Razveljavljenje in izprememba odločbe izven pritožbe. 1. poglavje. Postavitev v prejšnji stan.50 II. poglavje. Obnova postopanja .. 51 fttran IIt. poglavje. Posebni primeri razveljavljenja in izpremi- njanja odločbe .53 VI. razdelek. Izvršba. I. poglavje. S p 1 o š n e d o 1 o č b e.45 II. poglavje. Izvršba denarnih terjatev. 1. Administrativna izvršba.57 a) Splošne določbe.57 b) Rubež .58 c) Prodaja .61 2. Sodna izvršba.65 III. poglavje. Izvršba nedenarnih dolžnosti. 1. Izvršba po drugih osebah .66 2. Posredna sila.66 3. Neposredna sila.67 VII. razdelek. Zavarovanje. 1. Izvršba v zavarovanje .67 2. Začasna odločba .68 VIII. razdelek. Stroški. 1. Stroški oblastva .69 2. Stroški stranke .70 3. Pristojbine prič in izvedencev .70 IX. razdelek. Prehodne in končne odredbe .... 71 Register k zakonu o upravnem postopku.74 I Stran Zakon o banski upravi. Prvo poglavje: Ustroj banske uprave .87 Drugo poglavje: Banova pristojnost .95 Tretje poglavje: Banovinsko gospodarstvo . . . 119 Četrto poglavje: Prehodne odredbe .123 Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov . 127 Mi ALEKSANDER I, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle Zakon o občem upravnem postopku (z. u. p .). 1 Uvodne določbe. § 1 . Ta zakon se uporablja za postopanje: 1. vseh oblastev v organizacijskem sestavu obče uprave (čl. 20., odstavek 2. zakona o notranji upravi) njih nadzornih ministrstev in zavodov. 2. banovin in občin, kadar poslujejo kot nosilci oblasti in sicer po pristojnosti tako iz lastnega kakor tudi iz prenesenega področja. § 2 . C) Ta zakon se ne uporablja: 1. v upravnokazenskem postopanju, 2. kadar so oblastva in organi javne varnosti upra¬ vičeni, izdajati za obvarovanje javnega miru, varnosti in 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. no¬ vembra 1930., št. 271 - XCIII/571. — Pripomba: V prevodu so se upoštevali tudi popravki tiskovnih pogreškov, objavljeni v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 20. decembra 1930., št. 292 - C/624. 2 reda kakor tudi za odvračanje neposredne nevarnosti nujne ukrepe brez predhodnega postopanja. ( 8 ) Oblastva javne uprave, ki jih ne obsega § 1., po¬ stopajo, kolikor ne veljajo za njih postopanje posebni predpisi, kjer treba, zmiselno (analogno) po določbah tega zakona. I. razdelek. Splošne določbe. I. poglavje. Oblastva. 1. Pristojnost. § 3 . Stvarna in krajevna pristojnost posameznih oblastev se določa s splošnimi predpisi o njih področju in območ¬ ju kakor tudi s posameznimi upravnimi predpisi. § 4. Kadar ni dovolj osnove za določitev stvarne pristoj¬ nosti državnega upravnega oblastva, velja v vseh uprav nih predmetih, kolikor niso izključeni iz obče uprave (čl. 20., odst. 2. in čl. 64. zakona o notranji upravi) pod¬ mena, da je pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje. § 5. 2 Kolikor ni dovolj osnove za določitev krajevne pri stojnosti oblastev ene vrste, se določa pristojnost: 1. V stvareh, ki se nanašajo na nepremičnino, po kraju, kjer leži ta nepremičnina; ~ § 62. cpp. 3 2. v stvareh, ki se nanašajo na poslovanje kakšnega podjetja ali na drugo stalno delovanje, po kraju tega po¬ slovanja ali delovanja; 3. v ostalih stvareh po domovališču (domicilu) stran¬ ke, to je po kraju, kjer se je ta oseba nastanila z na mero, da tam stalno prebiva. Ce je več strank, se pri¬ stojnost določa po toženi stranki, odnosno po stranki, zo¬ per katero se je postopanje uvedlo. Ce stranka nima do- movališča v kraljevini, se pristojnost določa najprvo po kraju bivališča, naposled pa po kraju poslednjega domo- vališča ali bivanja v kraljevini. Kadar se na ta način ne da določiti pristojnost ali pa je nevarno odlašati, se določi pristojnost po kraju, kjer je povod za voditev postopanja. § 6 . Kadar se ne da določiti krajevna pristojnost niti po prednjih načelih, odloči neposredno višje nadzorno obla- stvo. katero stvarno pristojno oblastvo naj bo tudi kra¬ jevno pristojno. Glede poslovanja, ki se ne da odlašati, je uporabljati § 7., odst. 2. § 7. (') Kadar je za razpravljanje enega predmeta pri¬ stojno več sovrstnih oblastev, se morajo kar najhitreje sporazumeti o tem, katero izmed njih naj uvede poslo¬ vanje. Ce se ne sporazumejo, je postopati po § 6. ( 2 ) V obeh primerih mora opravljati ono oblastvo. ki je prvo pričelo postopati, vse, kar se ne da odlašati To oblastvo mora obvestiti o takem poslovanju tudi ostala oblastva, za katerih krajevno pristojnost gre, kakor tudi svoje nadrejeno oblastvo. § 8 ; Oblastvo, ki je bilo izpočetka krajevno pristojno, ob¬ drži pristojnost, čeprav se med postopanjem izpremene okolnosti, ki so izpočetka določevale njega pristojnost i* 4 § 9. (‘) O sporih več državnih oblastev glede stvarne ali krajevne pristojnosti odloča njih neposredno višje ob- lastvo. Ce jim to oblastvo ni obenem tudi skupno, odloča njih višje skupno oblastvo. ( 2 ) Tudi tu je zmiselno uporabljati § 7. odstavek 2 ( 3 ) V ostalem veljajo določbe zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. § io. (‘) Vsako oblastvo mora uradoma presojati svojo stvarno in krajevno pristojnost. 3 ( 2 ) Oblastvo, ki prejme vlogo, ki za nje reševa¬ nje ni pristojno, mora izdati nemudoma odločbo o svoji nepristojnosti in jo čimprej vročiti stranki. Če pa je brez dvoma jasno, katero oblastvo je pristojno za reše¬ vanje sprejete vloge, jo mora odstopiti oblastvo, ki jo je prejelo, nemudoma oblastvu, ki je pristojno za pre¬ jem in za nadaljno poslovanje ter o tem obvestiti stran¬ ko; v tem primeru je računiti pravočasnost, če je vloga vezana na rok, po času, ko je vloga dospela na oblastvo, ki je pristojno, jo prejeti. ( 3 ) Z dogovorom strank se ne more izpreminjati niti stvarna niti krajevna pristojnost. 4 2 . Teritorialna omejitev pristojnosti. § ll . 5 (‘) Vsako oblastvo vrši uradne posle v mejah svo¬ jega območja. ( 2 ) Poslovanje oblastva v zgradbah ali na plovnih objektih, ki so v posesti vojske, se mora vršiti po pred- 3 cf. §§ 39., 40. cpp. 4 cf. § 101. cpp. 5 cf. § 30. cpp. o hodni prijavi poveljniku zgradbe odnosno plovnega ob¬ jekta in po sporazumu z njim. ( 3 ) Poslovanje oblastva, ki se tiče izdeželnih oseb ali se opravlja na izdeželnem prostoru, se vrši s posredova¬ njem ministrstva za zunanje posle. ( 4 ) Poslovanje oblastva v območju kraljevskega dvora se vrši s posredovanjem dvornega maršalata. § 12 .” Če bi bilo nevarno odlašati ter bi se moralo kakšno poslovanje oblastva opraviti tudi preko meje oblastve¬ nega območja, sme oblastvo prestopiti meje svojega območja na ozemlju kraljevine; o tem pa mora takoj obvestiti ono oblastvo, v čigar območju je opravilo to poslovanje, kakor tudi svoje neposredno nadzorno oblastvo. S. Poverjanje uradnega poslovanje drugim oblastvom in vzajemna pravna pomoč. § 13 . 7 Da se posel lažje izvrši ali da se prihranijo nepotreb¬ ni stroški, sme poveriti višje oblastvo posamezne posle iz svoje pristojnosti nižjemu oblastvu. S tem se ne izpre- meni pristojnost glede izdajanja odločbe, določena z za¬ konom. Med nižja oblastva je šteti tudi občinska oblastva. § 14. 6 7 8 j 1 ) Vsa upravna oblastva moTajo dajati v uradnih poslih drugo drugemu pomoč. Ta pomoč se zahteva s posebnim zaprosilom. Zaprošeno oblastvo mora posto¬ pati na zaprosilo v mejah svojega območja in po veljav¬ nih predpisih. 6 cf. § 31. cpp. 7 cf. z. n. u. čl. 17., odst. 3. 8 cf. z. n. u. čl. 31. in 79.: §§ 35.—-38. cpp. 6 ( 2 ) Sodiščem se sme pošiljati tako zaprosilo samo v okviru veljavnih predpisov. Na zaprosbo državnih obla- stev morajo sodišča izročati oblastvom svoje spise, kolikor bi to ne oviralo dotičnega sodnega postopanja. ( 3 ) Glede pravne pomoči z inozemskimi oblastvi ve¬ ljajo določbe državnih pogodb in konvencij o pravni po¬ moči, — odnosno načelo vzajemnosti. 4. Izključitev in odklonitev upravnih organov. § 15. * 9 Upravni organ je izključen poslovati v stvareh: 1. v katerih je stranka ali sam ali njega žena (mož), čeprav je zakon razvezan ali ločen, ali je stranka zaro¬ čenka (zaročenec) ali sorodnik po krvi v premi vrsti ali v stranski vrsti do četrtega kolena ali po zakonu (braku) do drugega kolena, čeprav zakona več ni; 2. v katerih je stranka njegov posinovitelj, pohče- riteljica, posvojenec, rednik ali rejenec; 3. v katerih je stranka njemu ali njegovim otrokom krstni boter ali narobe; 4. v katerih je bil ali je še pooblaščenec, poslovodja, varuh ali skrbnik, varovanec ali oskrbovanec ali pa je bil v stvari za pričo ali za izvedenca; 5. v katerih je pooblaščenec oseba, s katero je po krvi soroden v premi vrsti, v stranski vrsti ali po zakonu (braku) do drugega kolena; 6. v katerih izpodnašajo drugi važni razlogi oči vidno njegovo popolno nepristranost; 7. v katerih je izdal v nižji stopnji odločbo, ki je v pritožbi. § 16 . 10 (G če obstoji kateri izmed razlogov, navedenih v § 15., mora upravni organ sam uradoma o tem poročati 10 c!. § 16. cpp., § 109. z. n. u. 9 cf. § 15. cpp. starešini oblastva, ki v tej zadevi ali sam uvede poslo¬ vanje ali pa jo odda drugemu organu v poslovanje. ( a ) Če obstoji tak razlog pri starešini urada, mora predati to stvar svojemu zakonitemu namestniku, obenem Pa o tem poročati svojemu neposredno mu nadrejenemu oblastvu. ( 3 ) Če starešina nima takega namestnika ali če bi bili tudi ostali organi istega oblastva izključeni ali je sploh nekazno, da bi se uporabljali organi, podrejeni iz¬ ključeni osebi, opravi nadrejeno oblastvo potrebno poslo¬ vanje s pomočjo posebnega organa, ali pa pooblasti za to poslovanje drugo so vrstno oblastvo, ki je v njegovem območju. Taka odločba nadrejenega oblastva ne more biti predmet pritožbe. Odločbe, izdane na ta način, ve¬ ljajo kakor bi jih bilo izdalo pristojno oblastvo. § 17 .“ (’) Iz razlogov, navedenih v § 15., sme stranka za¬ htevati, da se organ odkloni in sicer, brž ko zve, kateri organ bo opravljal pravdni posel. Pozneje sme stranka zahtevati odklonitev samo, če zve za razlog kesneje ali če nastopi razlog kesneje. ( 2 ) Stranka mora pri tem verjetno izkazati one okol- nosti, zaradi katerih zahteva, da se organ odkloni. ( 8 ) O tem strankinem predlogu odloča starešina oblastva, kadar pa gre za njega samega, nadrejeno oblastvo. ( 4 ) Odločba o tem, ali naj se ugodi predlogu, ne more biti predmet pritožbe. ( B ) Kadar odločujoči organ spozna, da namerja stranka s pokrenitvijo tega predloga samo zavlačevati postopanje, zavrne predlog ter vrhu tega stranko kaznuje r adi objesti (§ 67.), kjer bi bilo to potrebno. cf. § 17. cpp. 8 § 18 . Upravni organ, za katerega obstoji kateri izmed razlogov, navedenih v § 15., mera opraviti, kolikor bi se ne dalo takoj najti nadomestilo, samo najnujnejše posle, ki se ne dado nikakor odložiti. 5. Tolmači. § 19. Za tolmače veljajo zmiselno določbe o izvedencih. II. poglavje. Stranka in njeno zastopstvo. § 20. 12 j 1 ) Sposobnost, biti stranka, in sposobnost, samostojno opravljati pravdna dejanja kot stranka, se presojata, kjer ni posebnega predpisa, po načelih državljanskega prava. ( 2 ) Po posebnih pravnih predpisih in kjer takih ni, po predpisih državljanskega prava je presojati, kdo je zakoniti zastopnik poedine stranke (n. pr. pravdno ne¬ sposobne stranke, ali pravnih oseb in raznih društev) in ali morajo imeti ti zakoniti zastopniki za pravdno deja¬ nje posebno pooblastilo. § 21. 13 j 1 ) Kolikor ne zahteva oblastvo po upravnih pred¬ pisih ali po bistvu stvari izrečno osebne navzočnosti, sme pooblastiti stranka ali njen zakoniti zastopnik po¬ oblaščenca za zastopanje. ( 2 ) Poleg pooblaščenca sme tudi pooblastilec sam v lastnem imenu podajati izjave, a tudi oblastvo si sme 12 cf. § 102. cpp. 13 cf. § 127. cpp. 9 priskrbeti potrebne izjave neposredno od pooblastilen. Kadar so izjave različne, obvelja izjava pooblastilčeva. ( 3 ) Tudi če stranka za kakšen predmet ni določila pooblaščenca, sme nastopiti pred oblastvom v spremstvu svojega pomočnika, ki sme edino njej dajati obvestila in nasvete. Tudi dolžnost osebne navzočnosti sama ne jem¬ lje še stranki pravice, da se posluži tega pomočnika. § 22 .« j 1 ) Za pooblaščenca se sme postaviti vsaka svoje- pravna oseba. ( 2 ) Osebe, ki so znane oblastvu kot zakotni pisači, se ne smejo sprejemati niti za pooblaščence niti za po¬ močnike. § 23. 15 j 1 ) Pooblastilo se sme izdajati pismeno ali ustno, podano na zapisnik pri oblastvu samem. Pismeno po¬ oblastilo pridrži oblastvo v izvirniku ali v prepisu. ( 2 ) Če se je izdalo pooblastilo z zasebno listino (§ 84.) in če nastane dvom o njega pristnosti, sme oblastvo odrediti, da se predloži overjeno pooblastilo. ( 3 ) Izjemoma, v stvareh manjše važnosti, oblastvu ni treba zahtevati posebnega pooblastila, če so poobla¬ ščenci znani oblastvu kot člani rodbine, hišnega gospo¬ darstva, delodajalci, nameščenci in vrh tega kot zanes¬ ljivi ljudje ter ni posebnega dvoma o obstoju in obsegu pooblastila. To se mora z zapisnikom izrečno ugotoviti. ( 4 ) Obseg pooblastila se presoja po določbah po¬ oblastila in državljanskega prava. ( 5 ) Glede pravdnih dejanj ne prestane pooblastilo niti s smrtjo pooblastilca niti z izpremembo njegove spo¬ sobnosti za opravljanje pravdnih dejanj niti z izpre 14 cf. § 130. cpp. 15 cf. §§ 135., odst. 2., 137. cpp. 10 membo njegovega zakonitega zastopstva. Vendar pa sine pooblastilčev pravni naslednik ali novi zakoniti zastop¬ nik vsak čas preklicati staro pooblastilo. § 24. 18 Oblastvo mora uradoma paziti v vsakem stanju po¬ stopanja, ali ima tisti, ki nastopa kot stranka, sposobnosi za samostojno opravljanje pravdnih dejanj, kakor tudi na upravičenost zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Nedostatke pooblastila mora odpraviti po določbah § 29., odstavka 2. § 25. 17 j 1 ) Če pravdno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika ali če se naj še opravi kako dejanje zoper osebo, čije bivališče ni znano, sme postaviti oblastvo, kadar to zahteva važnost in nujnost stvari, za ta primer skrbnika ob strankinih stroških. Za stvari iz pristojnosti selskih občin postavlja te skrbnike pristojni sreski na¬ čelnik. O tej postavitvi mora oblastvo obvestiti pristojno skrbstveno oblastvo. ( 2 ) Na isti način se postavlja skrbnik tudi takrat, kadar naj se opravi posel, ki se nikakor ne more odložiti, pa ni moči dotične osebe o pravem času poklicati. Ta postavitev velja, dokler se ne pojavi stranka, ki jo je treba obvestiti o opravljenem poslu. C 3 ) Postavljena oseba mora prevzeti skrbstvo, kolikor po veljavnih predpisih o skrbstvu ni upravičena odkloniti to dolžnost. Skrbnik ima v. dotični stvari pravni položaj zakonitega zastopnika. Ta skrbnik se mora udeleževati postopanja, dokler se ne prijavi zakoniti zastopnik, od¬ nosno stranka sama ali njen pooblaščenec. 16 cf. §§ 107., 139. cpp. 17 cf. § 109. cpp. tl § 26. 18 Kar določa ta zakon za stranke, velja zmiselno tudi za njih zakonite zastopnike in pooblaščence. III. poglavje. Občevanje oblastev in strank. 1. Vloge. § 27. Vloge (predlogi, prošnje, prijave, pritožbe in druga naznanila) se smejo predlagati oblastvom pismeno ali brzojavno in kolikor je to po bistvu stvari mogoče, tudi ustno. § 28 ( 1 ) Iz vloge mora biti razvidno, kateremu oblastvu je namenjena, zakaj gre, kaj se zahteva, kdo jo predlaga in kdo je zastopnik ali pooblaščenec, če je tak postavljen, stanovanje teh oseb ter datum vloge. ( 2 ) Pismeno vlogo mora vložitelj odnosno njegov pooblaščenec svojeročno podpisati. Oseba, ki se ne zna ali se ne more podpisati, postavi svoj ročni znak. njeno ime pa zapiše pisanju vešča oseba z označbo svojega ime¬ na, poklica in domovališča. § 29. j 1 ) Oblastvo je dolžno sprejemati vloge samo med uradnimi urami; če so vloge ustne in niso neodložne (kakor vloge vezane na rok), samo ob določnih dneh. Ti slednji, kakor tudi splošne uradne ure se objavljajo pri vsakem oblastvu na vidnem mestu. ( 2 ) Zgolj radi formalnega nedostatka vloge, prištevši sem tudi primer, ko ni viožiteljevega podpisa, ne sme 18 cf. § 106. cpp. 12 ob last v o vloge kar naravnost zavrniti, marveč mora po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se ti nedostatki od¬ pravijo. Zato mora po potrebi predpisati vložitelju, ko¬ likor se za njega ve, potreben rok za popravo. Če se poprava ne izvrši, velja kakor da vloge ni bilo. Na to posledico je treba vložitelja posebej opozoriti. Če se ne- dostatek v določenem roku odpravi, velja vloga od prve ure za pravilno vloženo. Tako je postopati tudi, kadar je dvomno, ali je pismeno ali brzojavno vlogo v resnici podpisal določni vložitelj. Po tli navedenem je postopati tudi takrat, kadar je treba, da pripozna vložitelj na za¬ pisnik pred oblastvom vsebino vloge. § 30. Če obsega vloga več predmetov, ki jih je treba reše¬ vati vsakega zase, se mora lotiti oblastvo reševanja one¬ ga, ki je najprvo omenjen, glede ostalih pa mora naročiti vložitelju, naj vloži posebne vloge. Tudi tukaj je uporab¬ ljati, če treba, zmiselno § 29., odstavek 2. § 31. Oblastvo mora na ustno zahtevo vložitelja potrditi prejem vloge. Pozivanje. § 32. Oblastvo je upravičeno, izdajati pozive na osebe, ki prebivajo ali stanujejo (§ 3., točka 5.) v njegovem uprav¬ nem območju ali tam stalno vrše kakšno pridobitno delo¬ vanje ter je njih navzočnost potrebna. Na ustno razpravo se smejo izjemoma pozvati tudi take osebe, ki stanujejo v drugem upravnem območju, če se da s tem brez večje škode za tako pozvano osebo postopanje pospešiti in po¬ enostaviti. 13 § 33. ( x ) V pozivu je označiti razen točnega naslova po¬ zvane osebe in poživljajočega oblastva kraj, čas in pred¬ met poslovanja, v kakšni lastnosti se oseba pozivlje (kol stranka, priča, izvedenec itd.) in katere pripomočke in dokazila mora prinesti s seboj. Nadalje je označiti, ali je treba priti pozvani osebi osebno, in da jo zadenejo zako¬ nite posledice, če se ne odzove pozivu. Na posledice po § 34., odstavku 2., je treba le takrat opozarjati, kadar je to umestno po bistvu predmeta. ( s ) Čas je treba kolikor moč natančno določiti ne samo po dnevu, ampak tudi po uri. Koder in kolikor to dopušča značaj predmeta, sme dati oblastvo pozvani osebi na izvoljo, da poda do določenega dneva namesto osebne zglasitve potrebno pismeno izjavo. ( 3 ) Če je pozvana oseba v taki javni službi, da se ji mora postaviti zaradi javne varnosti ali drugih javnih pridov namestnik za čas, dokler je zadržana, je treba o tem hkrati obvesti-ti njenega nadrejenega starešino. Ta predpis velja tudi takrat, kadar se poživlja uslužbenec ali delavec, ki službuje v zasebnem podjetju občnega javnega značaja (kakor večjega prevoznega, vodovod¬ nega, razsvetljevalnega, rudniškega ali podobnega pod¬ jetja). 19 § 34. C) Kdor ni zadržan po bolezni ali po drugih opra¬ vičenih vzrokih, se mora odzvati pozivu. Če je ukazano, dr. mu je priti osebno, mora obvestiti oblastvo v 24 urah po vročitvi poziva ali ko preneha nemožnost za obvesti¬ tev, o zaprekah, ki mu branijo, da pride osebno. Če se takt, zapreka pojavi kesneje, jo mora naznaniti takoj po tem. ( 2 ) Kdor se neopravičeno .ne odzove pozivu, ki mu je bil osebno vročen (§ 48.), se sme k temu prisiliti s 19 cf. § 427. cpp. 14 prisilnimi sredstvi (§§ 162. in 163.), ki so je mu za¬ pretila v pozivu. Če povzroči tako neprihajanje ponovno poslovanje z novimi pravdnimi stroški, trpi dotična oseba tudi vse one stroške, ki so nastali po njeni krivdi. Zoper osebo, ki ni stranka, se izreče v posebni odločbi, da mora trpeti te stroške; zoper to odločbo smejo vložiti ta oseba kakor tudi prizadete stranke samostojno pri¬ tožbo. ( 3 ) Če se ne odzove pozivu oseba, ki je- v aktivni službi vojske, mornarice, orožništva, finančne kontrole, obmejne straže, kakoT tudi uniformirana oseba javne varnosti, se mora obrniti oblastvo do nadrejenega stare¬ šine te osebe z zaprosbo, naj to osebo kaznuje in odredi, da se privede. 20 3. Zapisnik. § 35. O ustni izjavi pred oblastvom kakor tudi o uradnem poslovanju se sestavi zapisnik (protokol). t § 36. f 1 ) Vsak zapisnik mora obsegati: 1. kraj, čas in predmet poslovanja in, kjer je to potrebno, tudi kratek opis stanja stvari; 2. označbo oblastva, imena uslužbenca, ki vodi pos’o- vanje in sodelujočih uradnih organov, navzočnih strank ter ostalih oseb, ki se udeležujejo poslovanja; 3. svojeročni podpis organa, ki vodi poslovanje in podpis zapisnikarja, če je bil privzet; 4. podpis strank in drugih oseb, sodelujočih pri po¬ slovanju; če so nepismene, jih podpiše pisanju vešča -oseba (ne voditelj poslovanja). ( 2 ) V zapisnik o ustni izjavi je sprejeti njeno bistve¬ no vsebino. 20 cf. § 429., odst. 1. in 2. cpp. 15 ( 3 ) V zapisnik o uradnem poslovanju se vpiše točen in kratek potek in vsebina poslovanja. V zapisnik se uvrste vse odločbe, izdane med poslovanjem. Važne iz¬ jave strank, prič ali izvedencev se uvrste kar najtočneje, če treba, z njih lastnimi besedami. ( 4 ) Če se vrši zaslišanje s pomočjo tolmača, je treba označiti, v katerem jeziku se je podala izjava in kdo je bil za tolmača. § 37. (') Vsak zapisnik odnosno njegov del (odstavek 2.) se mora prečitati zaslišanim ali pa onim osebam, ki dru¬ gače sodelujejo pri poslovanju, nato se mora podpisati. Kadar obseza zapisnik več posebnih listov, jih mora voditelj poslovanja parafirati. ( 2 ) Če kdo neče-podpisati ali če odide, preden se sklene zapisnik odnosno oni del zapisnika, v katerem je njegova izjava, mora voditelj to izrečno ugotoviti v zapisniku ter navesti vzrok, zakaj se je podpis odrekel. To se posvedoči na način, določen v § 36., odstavku 1., točki 4. Če se poslovanje ne more dovršiti istega dne, se vpisuje vsak dan posebej v isti zapisnik to. kar se je na ta dan izvršilo in se po predpisih podpiše. § 38. V že podpisanem zapisniku se ne sme nič zbrisati, dodajati ali izpreminjati. Mesta, ki so se črtala še med sestavljanjem zapisnika, morajo ostati čitljiva. Poprave in prečrtana mesta se morajo v zapisniku označiti ali pa jih mora voditelj poslovanja parafirati. Bistvene dopol¬ nitve se postavljajo v isti zapisnik s podpisom dotičnih oseb. § 39 - Če kdo ugovarja, da se je vpisala kakšna izjava v zapisniku nepopolno ali netočno, ali da se sploh opis 16 vsebine poslovanja ne ujema z njega pravilnim potekom, se mora zabeležiti tak ugovor z navedenimi razlogi vred v zapisniku. § 40. Zapisnik je javna listina in popoln dokaz o poteku in vsebini poslovanja odnosno izjav, kolikor je sestavljen po pričujočih določbah in kolikor se izrečno ni podala protivna izjava (§ 39.). Nasprotni dokaz ni izključen. 4. Zabeležka v spisu. § 41. j 1 ) Službena opazovanja, obvestila, ki so se oblatsvu sporočila po telefonu, potem ustna navodila in odredbe, ki se ne izdado pismeno, kakor tudi okolnosti, ki se tičejo samo notranje službe oblastva, se ugotavljajo po potrebi s kratko zabeležko na spisu samem, kolikor ne bi bilo povoda, sestaviti zapisnik. ( 2 ) Uradni organ mora to zabeležbo datirati in svoje¬ ročno podpisati. 5. Vpogled v spise in obveščanje o teku postopanja. § 42. (*) Oblastvo mora strankam dovoliti, da vpogledajo dotične spise kakor tudi, da jemljejo ob svojih stroških njih prepise. Vpogled odnosno prepisovanje se vrši pod nadzorstvom uradnega organa v času, ki je določen za sprejemanje ustnih vlog (§ 29., odst. 1.). ( 2 ) Od tega je načeloma izključen zapisnik o posve¬ tovanju; osnutki za rešitve in razni drugi spisi zaupnega značaja pa so izključeni, če to nasprotuje javnemu inte¬ resu odnosno opravičenemu interesu ene stranke ali dru¬ gih oseb, kakor tudi tedaj, če se s tem utegne obrezuspe- šiti namen postopanja. 17 ( 3 ) Prav to se mora dovoliti ob pričujočih pogojih tudi osebi, ki ni v dotieni stvari stranka, če verjetno iz¬ kaže svoj pravni interes na tem. Take osebe je dopustno, ob času, določenem za sprejemanje ustnih vlog pri ob- lastvu, obveščati o teku postopanja. IV. poglavje. V r o č a n j e. 1. Način vročanja. § 43. 21 ( 1 ) Vročanje se vrši praviloma po pošti, če pa se zdi oblastvu pripravneje, po lastnih organih, po občini ali po državnih krajevnih policijskih oblastvih. Državna policijska oblastva niso dolžna, opravljati vročitve spisov 0‘bčinskih oblastev. ( 2 ) Oblastveni uslužbenci smejo opravljati vročitve samo v območju svoje pristojnosti. ( 3 ) Način vročitve določi oblastvo, čigar odlcčbo je treba vročiti. § 44. 22 0) V kraju, kjer je treba opraviti vročitev, se oprav¬ ljajo vročitve redoma v naslovljenčevem stanovanju, po¬ slovnem prostoru, delavnici ali pisarni; vendar pa je vročitev pravnoveljavna, kjerkoli in kadarkoli se je opra¬ vila naslovljencu, razen če jo je odklonil po pravici, ki mu jo daje naslednji odstavek. Kadar naslovljenec nima navedenih prostorov, se mu sme opraviti vročitev, kjer¬ koli ga najdejo. ( 2 ) Vročitve izven prostorov, navedenih v odstavku 1., prav tako tudi vročitve ob nedeljah in praznikih ali ponoči se smejo opravljati samo po izrečnem dovoljenju oblastva, ki je odredilo vročitev. To se daje samo iz 21 cf. § 288. cpp. 22 cf. § 298. cpp. 18 posebno važnih razlogov. Dovoljenje mora biti zabele¬ ženo na spisu samem, ki ga je treba vročiti, kakor tudi na omotu, če se vroča spis v omotu. Če takega dovoljenja ni, naslovljenec ni dolžan sprejeti spisa. Omejitev vroča¬ nja ob nedeljah in praznikih ne velja za vročanje po pošti. ( 3 ) Če je naslovljenec samo začasno opustil svoje domovališče in zapustil naslov svojega novega stanova¬ nja, ki se nahaja v kraljevini, se sme poslati spis za njim. § 45. Če je naslovljenec pooblastil osebo, da sprejema na pošti njegove pošiljke, velja vročitev, opravljena tej osebi po pošti, kakor bi bila opravljena naslovljencu samemu. 2. Posredno vročanje. § 46. 23 j 1 ) Kadar onega, ki mu je kaj vročiti, ni najti v sta¬ novanju, se sme opraviti vročitev pravnoveljavno vsake¬ mu odraslemu domačinu, ki se tam najde in o katerem vročevalec ve, da spada k rodbini, hišnemu gospodarstvu ali da tam služi. ( 2 ) Kadar ni najti niti takih oseb, se sme opraviti vročitev zakupodavcu (najemodavcu) ali čuvarju hiše, ki tam stanuje, ako pristanejo na to. ( 3 ) Kadar je treba opraviti vročitev v delavnici, po¬ slovnem proštom ali v pisarni, pa naslovljenca ni tam¬ kaj, se sme opraviti vročitev kateri izmed navzočnih odraslih oseb, o kateri vročevalec ve, da spada k rodbini ali da je tam nameščena. § 47. 24 (') Kadar se vročitev ne da opraviti niti neposredno osebi, ki ji je treba kaj vročiti, niti po § 46., položi vro- 23 cf. § 299. cpp. 24 cf. § 300. cpp. 19 čevalec spis, če je bilo treba opraviti vročitev po pošti, pri poštnem uradu v kraju vročitve (§ 44., odstavekl.), v ostalih primerih pa pri občini v kraju vročitve. Pismeno naznanilo o tem nabije vročevalec na vrata stanovanja, poslovnega prostora, delavnice ali pisarne vpričo polno¬ letne osebe, ki se mora na naznanilu podpisati. ( 2 ) Vročevalec mora označiti na naznanilu z bese¬ dami dan, ko je naznanilo nabil. ( 3 ) Vročitev velja za opravljeno, če se je naznanilo po predpisih nabilo in spis položil. ( 4 ) O tem, da se je opravila vročitev na ta način, se mora poročati oblastvu, ki je odredilo vročitev. ( 5 ) Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči. 3. Osebno vročanje. § 48. (*) Vročitev se mora opraviti v naslovljenčeve roke: 1. če to določa poedini upravni predpis; 2. če je dan vročitve odločilen za računanje ne¬ odločnih rokov; 3. če to odredi oblastvo vsled posebnih razlogov. ( 2 ) Tak način vročanja označi oblastvo na spisu sa¬ mem, kadar se pa spis vroči v omotu, tudi na omotu. ( 3 .) Kadar se vročitev ne da izvršiti na ta način, se pozove oseba, ki ji je spis vročiti, s pismenim nazna¬ nilom, naj bo zaradi sprejema spisa v svojem stano¬ vanju, obrtnem ali poslovnem prostoru, v delavnici ali pisarni na določen dan in ob določeni uri, ki se ji morata obenem navesti. To naznanilo se pusti v tem prostoru: če pa so ti prostori zaprti, se nabije naznanilo na vhodna vrata vpričo dveh polnoletnih oseb, ki se morata pod¬ pisati na njem. Te se stranka temu pozivu ne odzove, je postopati po § 47. 25 25 cf. § 302., odst. 2. epp. 20 ( 4 ) Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če se naznanilo poškoduje ali uniči. ( 5 ) Vročitev osebam, navedenim v §§ 49. in 50., velja za opravljeno stranki sami. 4. Posebni primeri. Pooblaščenec in zakoniti zastopnik. § 49. (*) Kadar zastopa stranko pooblaščenec (§ 21.) z domovališčem (§ 5., točka 3.) v kraljevini, je opravljati vročitve, dokler pooblastilo ue prestane, temu poobla¬ ščencu. 26 ( 2 ) Kadar ima več strank za isti predmet skupnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, velja vročitev za opravljeno vsem, če se je izročil njemu en izvod onega, kar je bilo treba vročiti. ( 3 ) Kadar ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, velja vročitev za opravljeno, če se izroči enemu izmed njih izvod onega, kar je bilo treba vročiti. 2 '' Pooblaščenec za sprejemanje vročitev § 50. 28 j 1 ) Kadar je bila oseba, ki stanuje v kraju oblastva, pooblaščena, da sprejema vročitve za drugo osebo, se opravljajo vročitve temu pooblaščencu. ( 2 ) Kadar bi se z neposrednim vročanjem stranki ali njenemu zastopniku - pooblaščencu znatno zavlačevalo postopanje, sme oblastvo naročiti stranki, naj navede za kakšen predmet v določenem roku pooblaščenca za spre- 26 cf. § 292. cpp. 27 ct. § 289. cpp. 28 cf. 292.-297. cpp. 21 jemanje vročitev, ki stanuje na sedežu tega oblastva. Če stranka ne ugodi temu naročilu, sme oblastvo postopati Po § 25. ( 3 ) Več strank, ki nastopajo skupno z istovetnimi interesi, a nimajo skupnega pooblaščenca, mora prijaviti ob prvem pravdnem dejanju oblastvu skupnega poobla¬ ščenca za sprejemanje vročitev, ki stanuje na sedežu ob¬ lastva. če postavijo enega izmed sebe za skupnega po¬ oblaščenca za sprejemanje vročitev, ni treba, da bi ta stanoval v kraju oblastva, kolikor to ne nasprotuje 2. odstavku tega paragrafa. Sicer pa velja za pooblaščenca Usti izmed njih, ki je na prvi skupni vlogi podpisan ali naveden. Kadar se ta mogoče ne da tako določiti ali kadar je treba uporabljati 2. odstavek tega paragrafa, sme oblastvo določiti za pooblaščenca katerokoli izmed teh strank, ki jo ima za najpripravnejšo, ali pa postopati Po 2. odstavku. Če je število strank veliko ali če so iz raznih krajev, smejo stranke prijaviti, a oblastvo tudi samo določiti več takih pooblaščencev z navedbo, koga zastopajo. ( 4 ) Pooblaščenec za sprejemanje vročitev, postavljen Za poedino osebo, ji mora vsakokrat brez odloga poslati vročeni spis. Prav tako mora obvestiti tudi skupni po¬ oblaščenec nemudoma o tem posamezne osebe ter jim dovoliti, da vpogledajo, prepišejo in overovijo spis, ki ga mora praviloma čuvati on. ( 5 ) Določbe odstavka § 49., odst. 2. veljajo tudi glede pooblaščenca za prejemanje vročitev. ( 6 ) V spisu, ki se vroča, je treba navesti vse osebe, katerim se spis vroči in po katerem pooblaščencu. Pravne osebe. § 51. 20 0) Vročitve javnim organom, ki zastopajo državo, ali drugim oblastvom, občinam, korporacijam, zavodom in 29 ct. § 301. cpp. 22 drugim pravnim osebam, ki niso tizične osebe, se oprav¬ ljajo, kolikor ni predpisano za posamezne primere kaj drugega, uradniku ali uslužbencu, ki je določen za spre¬ jemanje pisem, namenjenih kateremu izmed omenjenih naslovljencev. ( 2 ) Ce vročevalec takega uradnika ali uslužbenca ne najde, sme opraviti vročite' vsakemu naslovljenčevemu nameščencu, ki ga najde v dotičnem uradu, pisarni ali poslovnem prostoru. Odklanjanje sprejema. § 52. Kadar oseba, ki se ji mora izročiti spis, odkloni sprejem, je postopati v zrni slu § 47. Izprememba stanovanja. § 53. 30 ( 1 ) Ce stranka med postopanjem izpremeni svoje domovališče ali stanovanje, mora o tem obvestiti oblast- vo. Prav to velja za strankinega zastopnika-pooblaščenca, kakor tudi za pooblaščenca za sprejemanje vročitev. ( 2 ) Ce tega ne store in če teh oseb ni moči najti, ker so izpremenile stanovanje, se opravljajo vse nadaljnje vročitve, ki se tičejo istega predmeta, na dosedanjem kraju vročitve po predpisih § 47., toda tako, da se nado¬ mesti pismeno naznanilo, določeno po § 47, odst. 1, z ustnim obvestilom najemodajavcu, ki stanuje v isti hiši ali hišnemu čuvarju, ki stanuje v njej. Neposredna predaja. § 54. 31 j 1 ) Kadar je spis, ki naj se vroči, še v pisarni oblastva ali urada, po katerem ga je vročiti, ga sme 30 c!. § 307. cpp. 31 cf. § 308. cpp. 23 naslovljenec neposredno prevzeti tam, če dokaže svojo istovetnost kakor je treba. ( 2 ) Tudi oblastvo samo sme pozvati iz važnih raz¬ logov naslovljenca, naj prevzame spis osebno pri njem. Vročanje z javno objavo. § 55. 32 0) Ce je ostalo bivališče osebe, ki ji je vročiti kakšen spis, vzlic poizvedbam neznano ali če gre sploh z a osebe, ki oblastvu niso znane, niti jim ni postavljen zastopnik ali pooblaščenec, pa tudi ni posebne potrebe, Postaviti skrbnika v zmislu § 25., se sme opraviti vro¬ čitev z javno objavo na oglasni deski oblastva, ki je od¬ redilo vročitev. ( 2 ) Če ne določi oblastvo daljšega roka ali če se oseba, ki naj se ji opravi vročitev, ne javi radi sprejema spisa, velja vročitev za opravljeno po poteku 30 dni od rine, ko je bila objava nabita. Na pravno veljavnost vročitve ne vpliva, če je bila objava le pred tem časom sneta z oglasne deske ali poškodovana. ( 3 ) Oblastvo sme vrhu tega to objavo oklicati v občini z javnim razglasom, kakor tudi na drug način, k'i je v dotičnem kraju običajen, po potrebi tudi v služ¬ benih listih, eventualno tudi v drugih časopisih. Vojaške in podobne osebe. § 56. 33 (*) Osebi, ki je v aktivni službi vojske, mornarice, orožništva, finančne kontrole, obmejne straže in straže 7 -a vzdrževanje javne varnosti, se opravlja vročanje po "eposredno nadrejenem starešini. Samostojnim povelj¬ nikom (komandantom) se opravljajo vročitve neposredno. 32 cf. § 309. cpp. 33 cf. §§ 290.. 426., tudi § 34., odst. 3. cpp. 24 ( 2 ) Če je sicer treba opraviti vročanje v vojaških objektih ali v objektih, ki jih je zasedila vojska, se opravlja vročitev neposredno po predhodnem obvestilu vojaškega napovednika te zgradbe. Vročanje v inozemstvu. § 57. 3 ‘ Vročanje osebam v inozemstvu se opravlja po mi¬ nistrstvu za zunanje posle, 5. Pomote pri vročanju. § 58. Če se pripetijo pri vročanju pogreški, pa se ne dado izlahka odpraviti, velja, da je spis vročen tisti dan, o katerem je dognano, da je imel naslovljenec spis v res¬ nici v rokah. 6. Vročilnice. § 59. 35 (’) Spis, s katerim potrjuje oseba, ki ji je bilo po¬ verjeno vročanje, da je vročitev opravila, je vročilnica. ( 2 ) Tisti, ki se mu je karkoli izročilo, mora podpisati vročilnico; ako se ne more podpisati, postavi nanjo svoj ročni znak, podpiše pa ga vročevalec vpričo polnoletne osebe, ki se tudi podpiše na vročilnici. Prav tako se tudi postopa, kadar naslovljenec neče podpisati vročilnice. Vsako vročilnico mora podpisati tudi vročevalec, ki mora napisati z besedami dan, mesec in kraj vročitve, če tega ni storil naslovljenec sam. ( 3 ) Vročilnica se takoj vrne oblastvu, ki je odredilo vročitev. 34 cf. §§ 314., 315. cpp. 35 ef. § 306. cpp. 25 § 60 . (*) Brez vročilnice se smejo opravljati vročitve ta- ' krat, kadar se oblastvu ne zdi potrebno, ugotavljati vročitve. ( 2 ) Ce se je vročilnica izgubila, se vročitev lahko dokaže na druge načine. V. poglavje. Roki. § 61. 36 j 1 ) Ko se izračunava rok, določen po dnevih, ni vračunati v rok tistega dne, ki pade nanj trenotek ali dogodek, po katerem je treba računiti začetek roka. ( 2 ) Roki, določeni po tednih, mesecih ali letih, se končujejo s potekom onega dne v poslednjem tednu ali mesecu, ki se ujema po imenu ali številu z dnem, ko s e je rok začel. Če tega dne ni v poslednjem mesecu, se konča rok, ko poteče zadnji dan tega meseca. ( 3 ) Konec roka se sme označiti tudi z določenim ko¬ ledarskim dnem. § 62. 37 (’) Začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje m Prazniki. Ce se pa konča rok na nedeljo ali praznik, se šteje za zadnji dan roka prvi prihodnji delavnik. ( 2 ) Kateri dnevi naj veljajo po tem zakonu za praz¬ nike, predpiše z uredbo minister za notranje posle. § 63. 38 C) Rokov, določenih z zakonom ali uredbo, oblast v o n e sme izpreminjati. 36 cf. § 189. cpp. 37 cf. § 190. cpp. 38 cf. § 192. cpp. 26 ( 2 ) Oblastvo sme izpreminjati rake, ki jih samo do¬ loča. § 64. 39 (’) Dan, ko se odda vloga za oblastvo priporočeno na pošto, velja za dan izročitve pri oblastvu samem. ( 2 ) Od tega se izvzema primer, ko oblastvo iz važnih vzrokov izrečno odredi, da je za rok odločilen dan, ko dospe vloga na kraj namembe. To sme oblastvo odrediti le takrat, kadar samo ustanavlja roke. VI. poglavje. Vzdrževanje reda. Kazen zaradi kršitve reda in zaradi objesti (nagajivosti). § 65 .*" (') Voditelj poslovanja vzdržuje red. ( 2 ) Upravičen je opominjati na red osebe, ki z ne¬ dostojnim ponašanjem motijo razpravo, ter odrejati, če¬ sar je treba, da se vzdržuje red. § 66. 41 ( 4 ) Kdor vzlic opominom moti red ali zagreši nedo- stojnost, tega je dopustno odstraniti. Osebo, ki se udeleži postopanja, je odstraniti šele tedaj, ko je bila poprej posvarjena, da bo odstranjena. Če je bila na ta način odstranjena stranka, ki nima pooblaščenega zastopnika ali če je bil odstranjen pooblaščenec, čigar pooblastilec ni uavzočen, mora voditelj poslovanja, če treba, pozvati osebo, ki se odstranjuje, naj si postavi pooblaščenca; če ta oseba tega ne stori, ga postavi voditelj poslovanja 39 cf. § 193. cpp. ’° cf. § 261. cpp. 41 cf. §§ 262., 263., 268. cpp. sam. Pooblastilo takega pooblaščenca velja samo za ono* poslovanje, od katerega je bila stranka odstranjena. ( 2 ) Kdor zag'reši med poslovanjem večjo nedostoj- nost ali hujše krši red, se sme kaznovati, ne glede na pričujoče določbe (odstavka 1.), zaradi kršitve reda z de¬ narno kaznijo od 10—500 Din v prid državni blagajni; v prid občinski blagajni pa takrat, kadar izreče kazen občinsko oblastvo. ( s ) Če kaznovana oseba ne plača denarne kazni v določenem roku, se ji izpremeni kazen v zapor, kar je treba izreči z istim odlokom. Zapor ne sme trajati dalje nego 10 dni. Ta kazen ne izključuje druge kazenske in disciplinske odgovornosti. Z isto kaznijo se smejo kazno¬ vati tudi osebe, ki v svojih pismenih vlogah kršijo dolžno spoštovanje do javnega oblastva, njegovih organov ali sploh do oseb, ki se udeležujejo v kakršnikoli lastnosti dotične zadeve. §67. Na način, naveden v § 86., odst. 2., je postopati zoper osebe, ki iz očividne objesti, tudi po posvaritvi, povzroče poslovanje oblastva ali pa skušajo zavlačevati postopanje. § 68 . ( J ) Zoper kazen zaradi kršitve reda ali kazen zaradi objesti je dopustno vložiti ob splošnih zakonitih pogojih samostojno pritožbo. Pritožba zoper kazen zaradi kršitve reda nima odložne moči. (-) Kazni zaradi kršitve reda ali zaradi objesti izreka Pri poslovanju selskih občin občinski kapetan (§ 63., odst. 2. zakona o notranji upravi), kjer pa tega ni, sreski načelnik, v čigar območju je dotična selska občina. ( 8 ) Če zagreši tako dejanje vojaška oseba, ki je v kazenskih stvareh pod vojaško"sodno oblastjo, ni izreči kazni, marveč se zadeva odstopi vojaškemu oblastvu zaradi izrekanja kazni po §§ 66. in 67. 28 II. razdelek. Postopanje do glavne odločbe prve stopnje. 1. poglavje. Splošna načela. 1. Uvedba postopanja. § 69. 42 Upravno oblastvo uvede postopanje uradoma, kolikor ni potreben po bistvu stvari in po pravnih predpisih izrečen strankin predlog. 2 . Splošna načela poizvedovalnega postopanja. § 70. (') Poizvedovalno postopanje ugotavlja stanje stvari, ki je podstava za reševanje predmeta ter daje strankam priliko, da oživotvorijo ali zaščitijo svoje pravice in prav¬ ne interese. ( 2 ) Oblastvo sme opustiti izvedbo ločenega poizve¬ dovalnega postopanja ter rešiti stvar neposredno na osno¬ vi strankinih predlogov in predloženih njenih dokazil ali na osnovi dejstev, ki so mu znana: 1. Ce je stanje stvari že dovolj dognano in če ni treba posebej zasliševati strank zaradi zaščite njih pra¬ vic, odnosno pravnih interesov. 2. Ce gre za ukrepe, ki jih zaradi javnih pridov ni moči odlašati. § 71. Oblastvo določa uradoma tek in obseg poizvedoval¬ nega postopanja, držeč se določb tega razdelka; pri tem se mora stalno ozirati na njegov poglavitni namen (§ 70., 42 cf. § 321. cpp. 29 odst. 1.) ter skrbeti za to, da bodi vse postopanje kar najbolj smotrno, hitro, enostavno in po ceni. 8. Predhodno (prejudicielno) vprašanje. § 72.« ( 1 ) Če naleti oblastvo, ko ugotavlja celokupno stanje stvari, na vprašanje, ki je sestavni del tega stanja stvari in brez katerega ni moči reševati glavne stvari, pa je to vprašanje za se samostojna piavna celota ter bi spadalo, kot ločena glavna stvar, v pristojnost kakega drugega upravnega ali sodnega oblastva, ga sme, kolikor mu tega ne brani kak pravni predpis, predhodno (prejudicielno) vzeti v pretres kot sestavni del celokupnega stanja stvari ter na tej podstavi rešiti glavno stvar. ( 2 ) Oblastvo sme tudi prekiniti postopanje dotlej, da pristojno upravno ali sodno oblastvo pravnomočno reši predhodno vprašanje, ako je postopanje glede tega vpra¬ šanja kot ločene glavne stvari že v teku ali pa se od tedaj pokrene pri teh oblastvih. Oblastvo sme tudi pre¬ kiniti postopanje ter z odločbo naročiti eni stranki, naj pokrene v določenem roku po izvršnosti odločbe posto¬ panje o tem, zanjo prejudicielnem vprašanju pri onem upravnem ali sodnem oblastvu, ki je pristojno za rešitev tega vprašanja kot glavne stvari, in naj predloži oblastvu Potrdilo, da se je stvar pokrenila. Zoper to odločbo gre stranki pravica do samostojne pritožbe. Po preteku roka mora-oblastvo, kakor pač nanesejo prilike, ali prekiniti Postopanje dotlej, da se dosodi o prejudicielnem vpraša¬ nju, ali pa nadaljevati svoje postopanje, če mu ni bilo izročeno omenjeno potrdilo. 4. Ustna razprava. § 73. (') Oblastvo razpiše ustno razpravo bodisi uradoma,, bodisi na predlog strank, kad dr je to potrebno po do- i°čbah § 71. 43 cf. § 254. cpp. ‘30 Ustna razprava se vrši ob navzočnosti znanih strank; priče m izvedene: morajo biti navzočni, dokler je njih navzočnost potrebna. ( 2 ) Izprevidnosti oblastva je prepuščeno, ali smejo biti navzočne pri ustni razpravi tudi osebe, ki se ne udeležujejo postopanja. ( 3 ) Če se izvaja na razpravi dokaz z ogledom, pa se mora izvršiti ta ogled na posebnem mestu, se vrši raz¬ prava praviloma na mestu ogleda, sicer pa na sedežu oblastva ali pa na mestu, ki je za posamezno stvar naj- pripravnejše. § 74.” (') Ustno razpravo mora odrediti oblastvo tako, da lahko vse osebe, ki se je udeležujejo, o pravem času pri¬ spejo tja ter se pripravijo, kjer je treba, za razpravo. V tem drugem primeru, ako ni treba hitrejšega posto¬ panja, se mora razprava razpisati tako, da ostane pozvani osebi od vročitve poziva do razprave najmanj rok 8 dni na razpolago. ( 2 ) Pozivi na razpravo se vročajo onim osebam, ki so udeležene, v zmislu določb § 48. osebno, s pripombo, da jih zadenejo, če bi ne prišle, posledice § 75. ( 3 ) Poleg osebnega pozivljanja znanih strank sme oblastvo, kjer se mu zdi to potrebno ali primerno, javno razglasiti ustno razpravo na svoji oglasni deski in po krajevnem običaju v dotični občini, če treba, tudi v služ¬ benih listih, eventualno tudi po drugih časopisih. ( 4 ) Če se zaradi ustne razprave razgrnejo javno na pogled načrti ali drugi spisi, je treba obenem v pozivu (razglasu) navesti kraj in čas, kje in kdaj se morejo pred ustno razpravo vpogledati. § 75. ( 4 ) Če stranka, ki se ji je vročil poziv v zmislu določb § 48., ne poda pripomb glede poslovanja, ki se 44 cf. § 352. cpp. 31 izvaja na razpravi, najkesneje na razpravi sami, velja podmena, da soglaša s tem poslovanjem; njen poznejši ugovor se sme upoštevati samo, če temeljito in zadostno opraviči svojo zakesnitev. Prav tako je postopati tudi \ primeru javnega razglasa (§ 74., odst. 3.) glede ugovor- nikov, ki niso dobili osebno poziva, kolikor ne bi ver¬ jetno izkazali, da niso mogli zvedeti za ta javni razglas. (-’) Če oseba, ki se je na njen predlog uvedlo posto¬ panje, ne pride na ustno razpravo ter se da domnevati, da je predlog umaknjen, ustavi oblastvo postopanje. Če pa tega ni moči domnevati, ali če bi se morala razprav? o predmetu nadaljevati uradoma zaradi javnih pridov, mora oblastvo, kakršne so pač okolnosti, ali izvesti raz¬ pravo brez te osebe ali pa jo preložiti. ( 3 ) Če oseba, zoper katero se je postopanje uvedlo, ne pride na ustno razpravo, sme oblastvo, kakršne so pač okolnosti, ali izvesti razpravo brez te osebe ali pa jo preložiti. § 76. (') Upravni organ, ki vodi razpravo, mora uradoma skrbeti za to, da se posamezni predmet, kolikor treba, korenito preišče, da se obenem strogo prepreči vsako nepotrebno zavlačevanje razprave in da se ne načenjajo vprašanja, ki niso bistvena. Pri tem si mora prizadevati, da se dokonča predmet po možnosti brez prekinjenja z eno samo razpravo. ( 2 ) Po otvoritvi razprave mora voditelj najprej ugo¬ toviti, katere osebe so navzočne in v kateri lastnosti (stranka, priča, izvedenec in podobno), preizkusiti even¬ tualne pooblastitve za zastopanje (pooblastila), dognati, katere osebe so o pravem času prejele poziv, a niso Prišle, potem pa navzočnim osebam jasno in kratko raz¬ ložiti razpravni predmet. Kadar gre za nadaljevanje ustne razprave, ki se je že vodila, mora voditelj v bistve¬ nih in kratkih potezah ponoviti potek in postopek do tedanje razprave. 32 ( 3 ) Voditelj razprave določa red cele razprave, zlasti, po katerem redu naj se zaslišujejo stranke, izvedejo do¬ kazi in pretehta njih uspeh, odnosno predoči ali pretehta že prej izvedeni dokaz. On odloča o vseh predlogih in zavrača očitno nepotrebne predloge. ( 4 ) Vsaka stranka ima pravico, da je pri razpravi na- vzočna in da se zasliši, kadar je pri razpravi navzočna, natančno o svoji stvari. Upravičena je, da podaja in obrazlaga predloge, ki se nanašajo na presojo njene stvari, ter da se izjavi o vseh bistvenih vprašanjih Zlasti ima stranka pravico, da se izjavi o trditvah, pravni raz lagi, predlogih in ponujenih dokazih druge stranke. ' izvedenih dokazih in njih posledku, bodisi, da so se izvedli na razpravi sami ali izven nje. Stranka sme zastavljati po voditelju razprave ali z njegovo dovolitvijo neposredno drugim strankam, pričam in izvedencem vprašanja, o katerih meni, da so potrebna zaradi pojasnila ali dopol¬ nitve. Voditelj ne sme dopustiti vprašanja, ki ni v zvezi s predmetom razprave ali ne bi pripomoglo k razjasnitvi predmeta. ( 5 ) Voditelj sme po potrebi razpravo prekiniti ali preložiti. Ce jo preloži, mora po možnosti takoj sporočiti navzočnim osebam čas in kraj, kdaj in kje se bo nada¬ ljevala. Glede oseb, katerih nenavzočnost ob času te priobčitve je opravičljiva, ki pa so za nadaljevanje raz¬ prave potrebne, mora poskrbeti, da se o tem nadalje¬ vanju o pravem času obveste. § 77. (>) O vsaki ustni razpravi je sestaviti zapisnik po določbah §§ 36.—39. 4n (-) Razpravnemu zapisniku se prilože: pismene izjave in sporočila strank, zapisniki o izvedbi dokazov izven razprave in pred njo, poročila, izvedeniška mnenja in 45 cf. § 269. in sl. cpp. 33 podobno. V razpravnem zapisniku samem je navesti na¬ tančen izkaz teh prilog. Udeleženci ustne razprave po¬ dajajo praviloma samo ustne izjave. 5. Poravnava. § 78." 0) Kadar nastopa v kakšni stvari dvoje ali več strank z nasprotnimi zahtevki, mora skrbeti oblastvo v vsakem stanju postopanja za to, da se stranke poravnajo popolnoma ali vsaj v posameznih spornih točkah; pri tem pa mora paziti, da se s to poravnavo ne oškodujejo javni ali privatni pridi, ki jih je treba ščititi uradoma. ( 2 ) Ce je postala s poravnavo nadaljnja voditev po¬ stopanja brezpredmetna in ni niti treba izdati glavne odločbe, se napravi o tej poravnavi poseben zapisnik ter se njega overjen prepis vroči strankam. 11. poglavje. Dokazi. 1. Splošna načela o dokazu. § 79. j 1 ) Dejstev, ki so oblastvu v obče znana, ni treba dokazovati. 47 ( 2 ) Dejstev, o katerih zakon domneva, da obstoje, ni treba dokazovati. Dokaz o nasprotnem je dopusten, kolikor ga zakon ne izključuje. 48 ( 3 ) Skrbno oziraje se na posledek celotnega poizvedo¬ valnega postopanja, mora oblastvo presojati po svobodnem 48 d. §§ 282.-284. cpp. 47 cf. § 365. cpp. 18 cf. § 366. cpp. 34 prepričanju, ali je jemati navedbo kakšnega dejstva za resnično ali ne . 49 ( 4 ) Strankam se mora dati prilika, da izvedo za posledek dokazovanja in da se o tem izjavijo. ( 6 ) Stranke morajo svoje trditve po možnosti doka¬ zati ter v ta namen oblastvu predložiti dokaze ali pa jih vsaj navesti. § 80. Za dokazilo je uporabljati vse, kar pripomore do tega, da se dožene stanje stvari in kar je po posameznem primeru prikladno. 2 . Verjetnost. § 81. 50 (') Kdor mora verjetno izkazati kakšno okolnost, se sme zato posluževati vseh pripravnih dokazil. ( 2 ) Izvajanje dokazov, ki se vrši v nameri, da se izkaže verjetnost kakšne okolnosti, ni vezano na posebne predpise o dokaznem postopanju. 3. Dokaz l listinami. § 82. 51 (*) Listine, ki jih izda v državi v predpisani obliki In v mejah svojega službenega področja javno oblastvo ali ki jih izda v svojem poslovnem področju oseba, uži¬ vajoča po zakonu samem javno zaupanje (javne listine), dokazujejo vse to, kar v njih oblastvo ali oseba javnega zaupanja službeno odreja ali izjavlja ali posvedoea. Prav to velja tudi za listine, ki so se izdale izven naše države, a jih izdajajo v mejah svojega področja javni organi, ki so podrejeni oblastvu s sedežem v naši državi. 49 cf. § 368. cpp. 50 cf. § 370. cpp. 61 cf. § 388. cpp. 85 ( 2 ) Dopustno je dokazati, da je v listini neresnično ugotovljen dogodek ali da je v njej neresnično ugotovlje¬ no dejstvo ali da je listina sama nepravilno sestavljena. § 83. 52 (*) Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so pripoznane s posebnimi zakonitimi predpisi za javne listine. ( 2 ) Listine, izdane zunaj kraljevine, ki veljajo v kra¬ ju, kjer so bile izdane, za javne listine, imajo ob pogoju vzajemnosti tudi v naši državi dokazno moč javnih listin, če so po predpisih overjene. Za dokaz pristnosti take listine zadostuje, kjer ni posebnega drugega predpisa, da jo overi ministrstvo za zunanje posle ali kakšen poslanik ali konzul kraljevine. § 84. 33 Zasebne listine dokazujejo, če jih je podpisal izda¬ jatelj ali če je overjen na njih njegov ročni znak po pristojnem oblastvu, da je podal izdajatelj listine izjave, ki so v ni ih obsežene. § 85. 5 * (') Splošne pogoje za dokazno moč trgovskih knjig kakor tudi dnevnikov in sklepnih listov trgovskih posred¬ nikov (mešetarjev) je presojati po veljavnih zakonih; ko¬ liko dokazne moči imajo te listine, pa je presojati po § 79., ndst. 3. ( 2 ) Enako se presoja tudi dokazna moč trgovskih knjig, ki se vodijo v kakšni tuji državi, po predpisih, ki tam vejajo. 52 cf. § 389. cpp. 53 cf. § 390. cpp. 154 cf. § 391. cpp. s' 36 ( 3 ) Po § 79., odst. 3. mora oblastvo presojati, koliko dokazne moči daje knjiga, ki se vodi o poslih kakšnega gospodarstva, obrta ali kakšnega drugega poslovnega podjetja, glede svoje vsebine in glede poslov in dejanj, na katerih slone vpisi. § 86. 6S Kadar je na listini kaj prečrtanega, izstruženega (izradiranega), ali drugače izbrisanega, vrinjenega ali ka¬ dar so na listini drugi zunanji nedostatki, mora oblastvo po § 79., odst. 3. presojati, ali in v koliki meri je zmanjšana ali uničena dokazna moč listine. § 87. 58 (*) Ce ne gre za predmet, ki ga je mogoče pokreniti izključno na predlog zasebne stranke, sme naročiti oblast¬ vo z odlokom tretji osebi, v čije rokah je listina, potrebna za dokazovanje, da mu to listino pokaže. ( 2 ) Tretja oseba sme to odreči iz istih razlogov, iz katerih se sme odreči tudi pričanje (§ 90.), razen tega pa tudi zategadelj, ker ima listino pri sebi v imenu kak¬ šne druge osebe, ki se ne udeležuje postopanja. Ce brez razlogov neče pokazati listine, je postopati po § 92., odst. 2. ( 3 ) Zoper odločbo oblastva, naj se predloži listina na pogled, ima tretja oseba pravico do samostojne pritožbe. §. 88. 57 Skrbno pretehtajo vse okolnosti, mora oblastvo pre¬ soditi, koliko dokaza dajejo spomeniki, mejni znaki in podobna znamenja. 55 cf. § 392. epp. 56 ct. §§ 404., 405. cpp, 57 cf. § 414. cpp. 4. Dokaz s pričami. § 89. 58 Za priče se ne sinejo zaslišati: 1. Osebe, ki niso sposobne, priobčiti tega, kar so opazile, ali ki niso bile ob času, na kateri bi se nanašala njih izpovedba, sposobne opaziti dejstva, ki ga je treba dokazati. 2. Duhovniki o tem, kar jim je bilo zaupano pri spovedi ali sicer kot tajnost duhovske službe. 8. Državni, banovinski in občinski uslužbenci, čeprav so že izstopili iz te službe, če bi s svojo izpovedbo pre¬ kršili uradno tajnost, dokler jih njih starešina ne razreši dolžnosti, da varujejo to tajnost. § 90. 50 Priča sme odreči pričevanje: 1. na vprašanje, na katero bi ji bil odgovor v sramoto ali pa povzročil kazenski pregon zoper pričo ali osebe, ki so s pričo v razmerju, označenem v § 15., točki 1., 2. in 8.; 2. na vprašanje, ki bi odgovor nanje prinesel nepo¬ sredno in veliko imovinsko škodo priči ali kateri izmed oseb pod točko 1.; 3. o dejstvih, o katerih priča ne bi mogla pričati, ne da bi prekršila svojo dolžnost molčečnosti, priznane z zakonom, kolikor ni veljavno razrešena te dolžnosti; 4. o tem, kar je bilo zaupano priči kot zastopniku- pooblaščeneu; 5. na vprašanje, na katero priča ne bi mogla odgo¬ voriti, ne da bi izdala kakšno- umetniško ali poslovno tajnost. 58 § 416. cpp. 56 cf. § 417. cpp. 38 § 91. 60 O napravi ali vsebini pravnih poslov, pri katerih je bila priča navzoča kot pozvana priča; o porodih, ženitvah ali smrti svojcev, označenih v § 90., točki 1., — se ne sme odreči pričevanje. § 92. 81 ( 1 ) Priča, ki sploh neče pričati ali neče pričati na posamezna vprašanja, mora za to navesti razloge bodisi na razpravi sami, ki je bila razpisana za njeno zaslišanje, ali pa pred razpravo. Ce treba, mora izkazati verjetnost teh razlogov. ( 2 ) Ce se priča neupravičeno brani pričevanja, je postopati po § 162. Pravdni stroški, povzročeni z neupra¬ vičenim odrekanjem pričevanja, zadenejo pričo po § 34., odst. 2. § 93.' 2 i Zaslišanje priče se začne s tem, da se priča vpraša za iime, starost po letih, veroizpoved, opravilo in domo- vališče odnosno kraj bivanja. Ce treba, jo je poprašati tudi za take okolnosti, ki se tičejo njene verodostojnosti v dotičnem predmetu, zlasti pa za njene odnošaje do strank. Pričo je treba poučiti, na katera vprašanja sme odreči pričevanje (§§ 90. in 91.). Nato je opozoriti na dolžnost, da govori resnico, na kazenskopravne posledice lažne izpovedbe in, če ji je treba opraviti prisego, na njeno svetost in pomen. § 94. 63 (‘) Priča se zapriseže samo, kjer to izrečno določa poedini zakon ali uredba z močjo zakona in sicer po zaslišanju. Ne smejo pa se zaprisegati priče, ki so bile ““ cf. § 418. cpp. 61 cf. §§ 419., 421. cpp. 82 cf. §§ 434., 435., 436. cpp. !;... . kaz. zak. 83 cf. § 432. cpp. 39 obsojene zaradi krivega pričevanja ali krive prisege ali ki niso še za časa zaslišanja šestnajt let stare, kaikor tudi one osebe, ki zaradi nedostatnega razuma ne pojmijo dovolj vsebine in pomena prisege. Javnih organov, ki se zaslišujejo kot priče o svojih službenih opazovanjih in so že prej opravili svojo uslužbensko prisego, ni treba posebej zaprisegah, marveč jih je pred zaslišanjem samo opozoriti na opravljeno prisego. Neopravičeno odrekanje prisege ima iste posledice kakor neopravičeno odrekanje pričevanja. ( 2 ) Kadar je predpisano, da se priča zapriseže, je opraviti prisego z nastopnimi besedami: »Prisegam pred Bogom vsegamogočnim in vseved¬ nim, da sem o vsem, kar me je oblastvo vprašalo, pove¬ dal čisto in popolno resnico in nič drugega kot resnico. Tako mi Bog pomagaj!« Kolikor je po razmerah dopust¬ no, se opravlja prisega tako, kakor se opravlja v pravd¬ nem postopanju. ( 3 ) Če ne pripada priča nobenemu veroizpovedanju, poda namesto prisege slovesno obljubo, da je po svoji vesti povedala resnico. (*) Neme priče, ki znajo brati in pisati, se zaprise- žejo tako, da podpišejo besedilo prisege, gluhe priče pa preberejo besedilo prisege. Če gluhe in neme priče ne znajo ne brati ne pisati, se zaprisežejo po zapriseženem tolmaču, ki se zna sporazumeti s pričo. ( 5 ) Prisega se opravlja pred voditeljem poslovanja in se ugotovi z zapisnikom. § 95.' 4 (‘) Voditelj razprave določi, po kakšnem redu j«- zaslišati priče. Praviloma jih je, treba zaslišati posamič, brez navzočnosti onih prič, ki naj se zaslišijo pozneje. Dokler se ne konča zaslišanje vseh pozvanih prič, ne sme 84 cf. § 435. cpp. 40 oditi nobena priča brez dovolitve voditelja razprav^ Priče, katerih izpovedbe se ne ujemajo druga z drugo, se smejo soočiti. (-) Priče se praviloma zaslišujejo na ustni razpra¬ vi. Vendar jih sme oblastvo zaslišati izjemoma izven ustne razprave ali pa prevzeti od njih pismeno izjavo (§ 83., odstavek 2.). S tem se ne sme kršiti pravica za¬ sliševanju strank (§ 76., odstavek 4., in § 79., odstavek 4.). 5. Dokaz z izvedenci. § 96.’ 5 j 1 ) Če je treba za presojanje dejstva, važnega za od¬ ločbo ali 2a to, da se opravi ogled, strokovnega znanja, s katerim oblastvo ne razpolaga, se izvede dokaz z izve¬ denci. ( 2 ) Oblastvo mora uporabljati za izvedence v prvi vrsti one strokovnjake, ki služijo pri njem. Če ne razpo¬ laga s takimi strokovnjaki ali če je to v posebnem pri¬ meru izrečno potrebno, privzame za izvedence tudi dru¬ ge osebe in sicer predvsem one, ki so javno postavljene za to, da oddajajo mnenje dotične vrste. Oblastvo dolo ča, kakor je pač v posameznem primeru potrebno, ene¬ ga ali več izvedencev. Kadar se izvedenec ne jemlje iz kroga uradnih oseb, je praviloma treba zaslišati stran¬ ke o njegovi postavitvi. § 97. a » j 1 ) Kdor je javno postavljen za odajanje mnenj do¬ ločne vrste ali kdor se javno bavi z znanostjo, umet¬ nostjo, spretnostjo ali obrtom, ki jih je treba poznati, da se more oddajati potrebno mnenje, ali kdor je javno na¬ meščen ali pooblaščen, da se bavi z njimi, se mora od¬ zvati, kadar ga oblastvo postavi za izvedenca. 65 cf. § 447. cpp. 66 c!. § 449. cpp. 41 ( 2 ) Izvedenec sme odreči oddajanje izvedeniškega mnenja zaradi istih razlogov, zaradi katerih sme tudi priča odreči pričevanje (§ 90.). ( s ) Javni nameščenec se mora razen tega razrešiti le dolžnosti tudi takrat, kadar mu starešina iz službe nih ozirov prepove, opravljati izvedeniški posel ali ka¬ dar je s posebno določbo oproščen te dolžnosti. ( 4 ) Če se postavljeni izvedenec neopravičeno brani oddati mnenje, je uporabiti določbe § 92.. odstavka 2. § 98. Za izključitev in odklonitev od dolžnosti, oddajati iz vedeniško mnenje, je zmiselno uporabljati določbe o iz¬ ključitvi in odklonitvi upravnih organov. 67 Razen tega sme stranka zahtevati odklonitev izvedenca, ki ni urad¬ na oseba, če verjetno izkaže okolnosti, ki izpodnašajo izvedenčevo strokovno znanje. § 99. 68 Vsak izvedenec, ki ni uradna oseba (§ 96., odsta vek 2.) mora opraviti prisego, predpisano za izvedence, preden se prične izvajanje dokazov. Če je izvedenec za¬ prisežen za stalno oddajanje mnenj dotične vrste, za dostuje. da se opozori na opravljeno prisego. ■Prisega se glasi: »Prisegam pred Bogom vsemogoč¬ nim in vsevednim, da bom oddal izvid in svoje mnenje po svoji najboljši vednosti in vesti ter po pravilih zna nosti (umetnosti, obrta). Tako mi Bog pomagaj!« Način, kako se opravlja prisega za izvedence, je isti kakor za priče. § ioo. Dokaz z izvedenci se izvaja praviloma na ustni raz¬ pravi v navzočnosti strank. Vendar pa se sme izveden- 67 cf. §§ 15. do 18. z. u. p. 68 cf. § 451. cpp. 42 cu naročiti, da posluje kot izvedenec tudi izven ustne razprave. V tem primeru mora podati izvedenec, če se to zahteva, ustno pojasnilo o svojem pismenem mnenju Kadar je postavljenih več izvedencev, smejo oddati svoje mnenje skupaj, če se njih mnenja ujemajo. Ce so različnega mnenja, mora vsak izvedene posebej razlo¬ žiti svoje mnenje in razloge zanj. 6. Dokaz z ogledom. § 101. 60 Da se stvar razjasni, sme odrediti oblastvo ogled na predlog ali pa uradoma. Če treba, pozove na ogled enega ali več izvedencev. Ogled stvari, ki se da lahko donesti pred oblastvo, se vrši pri oblastvu samem, sicer pa na mestu, kjer se stvar nahaja. § 102 . (') Vsak lastnik ali posestnik stvari, prostorov ali zemljišč, ki jih je ogledati ali v katerih, odnosno na ka¬ terih so stvari, določene za ogled, ali čez katero je treba iti, mora dopustiti, da se opravi ogled. Lastnik ali po¬ sestnik, ki bi se brez razloga branil izpolniti te dolžno¬ sti, se sme primorati k tej dolžnosti s prisilnimi sredstvi. ( 2 ) O povračilu škode, ki bi se s tem ravnanjem napravila lastniku ali posestniku, odločuje oblastvo, ki je odredilo ogled, s posebno odločbo, zoper katero je do¬ pustna samostojna pritožba. Ta zahtevek je priglasiti pri tem oblastvu v enem mesecu. § 103. Oblastvo mora uradoma paziti na to, da se ogled ne zlorabi, odnosno, da se komu ne dela škode glede njego¬ ve umetniške, poslovne ali poklicne tajnosti. 68 cf. § 464. cpp. 13 7. Zavarovanje dokazov. § 104. 70 Če se je bati, da se bo kakšno dokazilo izgubilo ali otežkočila njega uporaba, sme stranka, odnosno pravni interesent zahtevati, oblastvo pa, bodisi na ta predlog ah uradoma, v vsakem stanju postopanja, celo preden se je postopanje zadelo, skleniti, da se izvrši zaradi zavarovanja dokazov ogled ali oddaja izvedeniškega mnenja ali da se zaslišijo priče. Zoper zavrnitev predloga se sme vložiti samostojna pritožba, ki pa ne ustavi teka postopanja. 8. Posredno izvajanje dokazov. § 105. j 1 ) Oblastvo sme izvajati dokaze tudi po drugin upravnih oblastvih ali po poedinih, za to določenih služ¬ benih organih. Zlasti se smejo poveriti uradni izvedenci, da samostojno izvrše ogled, ki se vrši izven ustne raz¬ prave. ( 2 ) Sodna oblastva se smejo zaprositi za izvajanje dokazov samo v primerih, kjer to posamezni predpisi izrečno določajo. III. razdelek. Odločba. § 106. 71 ( x ) Odločba je vsaka rešitev ali odredba, ki jo izda oblastvo v postopanju. ( 2 ) Z glavno odločbo se odloča o glavnem pravdnem predmetu, s postransko odločbo pa o poedinih vpraša¬ njih, ki se pojavljajo kot postranska v postopanju sa¬ mem. 70 cf. § 480. cpp. 71 cf. § 500. cpp. 44 § 107. 0) Odločba mora obsegati označbo strank, razloči¬ tev predmeta postopanja, izrek (dispozitiv) in obrazlo¬ žitev kakor tudi pouk o pravnem sredstvu (IV. oddelek in § 111.), kolikor ne izda odločbe centralno upravno oblastvo, ko zoper njega odločbo ni dopustno pravno sredstvo. ( 2 ) Odločba v pismenem odpravku mora obsegati tudi označbo oblastva, ki jo je izdalo, datum in podpis upravičenega organa. Odpravek se sme izvršiti tudi s prepisom, overjenim po pisarni. § 108. j 1 ) Izrek rešuje predmet postopanja, vse predloge -strank, ki se nanašajo na glavno vprašanje in vpraša¬ nje stroškov postopanja — jasno, izčrpno in kratko — s pozivom na pravne predpise. ( 2 ) Z glavno odločbo se mora predmet postopanja praviloma rešiti v celoti. Kjer pa se da razdeliti tak pred¬ met na več točk, se sme izdati, oe je to primerno, o vsaki točki posebna glavna odločba. ( 3 ) Izrek o stroških obsega načelno rešitev, kdo mo¬ ra trpeti stroške postopanja in v kateri višini. Če oblast¬ vo iz kakšnih razlogov ne odloči o tem v glavni odločbi sami, mora izrečno izjaviti, da bo izdalo o tem vpraša¬ nju poznejšo odločbo. ( 4 ) Če se naloži z odločbo kakšna storitev, se določi obenem rok, v katerem jo je izvršiti. Če se rok ne do¬ loči, velja, da znaša ta rok 15 dni. § 109. (‘) V obrazložitvi je navesti stanje stvari, pravno presojanje, po potrebi pa tudi okolnosti, ki so bile odlo¬ čilne za ocenjanje dokazov. 45 ( 2 ) Posebne obrazložitve ni treba, kadar se stranki¬ nemu predlogu popolnoma ugodi ter ni nobenega ugo¬ vora kakšne druge stranke. § no. ( 4 ) Pouk obvešča stranko, ali je zoper odločbo do¬ pustno pravno sredstvo, v katerem roku, pri katerem oblastvu ga je priglasiti in pri katerem vložiti, ali pis¬ meno ali ustno in s kolikšno takso. ( 2 ) Ce nima odločba nikakršnega pouka, ali če je bil pouk izdan nezadostno ali napačno, sme postopati stranka, ne da bi izgubila svojo pravico, ali po pouku ali po veljavnih predpisih. ( 3 ) Razen tega sme zahtevati stranka, če nima od¬ ločba nikakšnega pouka ali če ima le nezadosten pouk, v roku 5 dni, da se odločba dopolni s poukom; tedaj se računi rok za pravno sredstvo (odnosno za tožbo na upravno sodišče) od dne prejema dopolnjene odločbe. ( 4 ) Ce se je stranka v odločbi napačno napotila na pravno sredstvo, čeprav je nedopustno, pa ga po tem pouku vloži, začne teči rok za tožbo na upravno sodišče z dnem prejema odločbe, s katero se pravno sredstvu zavrne, kolikor ne bi že stranka sama vložila pred tem časom tožbo na upravno sodišče. § Ul. (’) Kadar se izda odločba v zmislu § 70., odstavek l., točka 2., gre stranki pravica do ugovora v petnajstih dneh po vročitvi odločbe pri onem oblastvu, ki je izdalo odločbo samo. Tudi za tako odločbo veljajo prednje do¬ ločbe o odločbi. Sicer pa je uporabljati glede tega ugo¬ vora zmiselno §§ 116. do 119. ( 2 ) Oblastvo mora uvesti v 15 dneh, ko je prispel k njemu ta ugovor, poizvedovalno postopanje. Ce tega ne 46 stori, izgubi napadena odločba pravno moč, o čemer mora izdati oblastvo na strankino zahtevo potrdilo. § 112. (‘) Glavna odločba se izda strankam pismeno. Obla- ► stvo sme na koncu ustne razprave tudi ustno proglasiti glavno odločbo, vendar pa jo mora strankam vročiti tudi pismeno. ( 2 ) Postranska odločba se priobči stranki ustno, kar se ugotovi v zapisniku ali pa se izda po iaprevidnosti oblastva stranki pismeno, kakorkoli in kadarkoli zahteva stranka ob priobčitvi pismeno odločbo, če ji gre pravica do samostojne pritožbe. ( 3 ) Ako se postopanje ustavi, je izdati stranki pisme¬ no odločbo, če se zdi to oblast v u potrebno ali če stran¬ ka to izrečno zahteva. § 113. 72 Oblastvo, ki je izdalo odločbo, sme uradoma ali na strankin predlog vsak čas popraviti pogreške v pisanju ali računanju in druge očitne netočnosit v odločbi ali v njenih odpravkih. IV. razdelek. Pritožba. § 114. 73 Zoper odločbo prve stopnje ima stranka pravico pri¬ tožbe samo na eno neposredno višje oblastvo. To velja tudi, kadar izdaja ban v prvi stopnji odločbe v banskih poslih kakor tudi v banovinskih poslih. 72 cf. § 518. cpp. 75 cf. čl. 76. Z. N. U„ § 555. cpp. 47 § 115. Pritožba je dopustna zoper glavno odločbo. Postran¬ ska odločba se izpodbija praviloma s pritožbo zoper glavno odločbo, s samostojno pritožbo pa le, če je bila ta odločba izdana pozneje kakor glavna odločba ali če to zakon izrečno zahteva. § 116 - Za pritožbo je uporabljati določbe tega zakona o vlogah (§§ 27. do 31.). Ni treba, da bi bila pritožba po¬ sebej obrazložena; zadostuje, da se navede, v čem je stranka nezadovoljna z izdano odločbo. § 117 7 * ( 4 ) Pritožba se vlaga v roku 15 dni. ( 2 ) Rok se začne z dnem (§ 61., odst. 1.), ko je bila vročena stranki odločba, odnosno pri odločbi, ki se pri¬ obči stranki samo ustno (§ 112., odstavek 2.), z dnem, ko se je priobčitev izvršila. § 118. 75 Pritožba se izroči onemu oblastvu, ki je izdalo od¬ ločbo v prvi stopnji. § 119. 76 j 1 ) Pritožba, priglašena po predpisih, zavre izvršbo odločbe. ( 2 ) Izjemoma sme oblastvo, brez ozira na pritožbo, izvršiti odločbo, če je to neizogibno potrebno v javnem interesu ali če bi prizadelo zavlačevanje izvršbe kakšni stranki škodo, ki bi se ne dala popraviti. V poslednjem primeru sme zahtevati oblastvo primerno varnost od stranke, kateri v prid se izvaja izvršba, in na to nave¬ zati izvršbo. 74 cf. § 558. cpp. 75 cf. § 559. cpp. 78 cf. § 560. cpp. 48 ( :! ) O tem, da se izvrši odločba, brez ozira na pri¬ tožbo, je odločati v glavni odločbi; posebej pa je treba odločati tedaj, ko se ugotovi potreba izvršbe šele po iz¬ daji odločbe. § 120 . (') Prepozno vloženo ali sploh nedopustno pritožbo zavrne oblastvo, ki mu je bila pritožba izročena (§ 118.). Zoper zavrnitev je dopustna posebna pritožba; če spo¬ zna višje oblastvo to pritožbo za umestno, izda o tem od¬ ločbo obenem z odločbo v glavnem predmetu. 77 ( 2 ) Če spozna oblastvo, ki je izdalo izpodbijano od¬ ločbo, pritožbo za umestno, sme samo izpremeniti svojo odločbo, kolikor se ta tiče samo pritožilca. ( :! ) Če je oblastvo izdalo odločbo v zmislu § 70., od¬ stavka 2., točke 1. ali izvedlo razpravo v odsotnosti kak¬ šne stranke, pa se pozneje pokaže, da je bila stranka od¬ sotna brez svoje krivde, in če navaja pritožilee v obeh primerih taka nova dejstva in dokaze, ki bi utegnili po¬ vzročiti drugačno odločbo, mora oblastvo to posebej pre¬ iskati ter po uspehu poizvedb ali ostati pri svoji prejšnji odločbi ali pa jo nadomestiti /. novo. V prvem primeru ne izda nove odločbe, ampak pošlje ves spis o tem pred¬ metu s pritožbo vred višjemu oblaštvu; v drugem pri¬ meru kakor tudi v primeru prednjega odstavka ( 2 ) pa velja, kakor bi se bila izdala nova odločba. ( 4 ) Sicer pa razsoja o pritožb' samo ono višje obla¬ stvo, na katero je naslovljena. Oblastvo, pri katerem je pritožba vložena, jo mora poslati čimprej z vsemi spisi pristojnemu oblaštvu. § 121. 78 Če navaja pritožilee v pritožbi nova dejstva in do¬ kaze, mora oblastvo, kateremu se izroči pritožba, o tem takoj obvestiti — kolikor ne bi bilo to naknadno nava- 77 cf. §§ 564. do 570. cpp. 78 cf. §§ 575., 582., 583. cpp. 49 janje sploh izključeno — pritožilčeve nasprotnike, jim določiti potreben rok, da se izjavijo o tem, ter jih opo¬ zoriti, da se zakesnele izjave ne bodo upoštevale. § 122. 78 j 1 ) Višje oblastvo mora zavrniti prepozno vloženo ali nedopustno pritožbo, če je ni odbilo nižje oblastvo. ( 2 ) Ce je treba dopolniti poizvedovalno postopanje, izvede to oblastvo, na katero je pritožba naslovljena, po oblastvu prve stopnje, pa tudi samo, če se mu zdi to primerno. ( 3 ) Če je stanje stvari, po katerem bi bilo rešiti pri¬ tožbo, tako nezadostno dognano, da je potrebna nova raz¬ prava, mora oblastvo, kateremu je bila pritožba prigla¬ šena, napadeno odločbo razveljaviti ter predmet vrniti nižjemu oblastvu z nalogom, da predmet iznova obrav¬ nava in izda novo odločbo. ( 4 ) V obeh prednjih primerih (odstavka 2. in 3.) so pripombe višjega oblastva obvezne za nižje oblastvo. ( 6 ) V ostalih primerih razsodi višje oblastvo o pred¬ metu samem (meritorno) ter izpodbijano odločbo ali odobri ali pa jo v vsakem pogledu izpremeni ali dopolni, pa najsi tudi na škodo pritožilca, če gre za javne pride. ( 8 ) Višje oblastvo pošilja svojo odločbo oblastvu pr¬ ve stopnje. § 123. Določbe III. razu ":a tega zakona je zmiselno upo¬ rabljati tudi na odločbe višjega oblastva. Vse navedbe v pritožbi se morajo oceniti in obrazložiti v odločbi viš¬ jega oblastva, kolikor niso pravilno ocenjene in obraz¬ ložene v odločbi oblastva prve" stopnje; sicer pa zado¬ stuje, da se višje oblastvo samo sklicuje na le razloge 78 cf. §§ 588. do 594. cpp. 4 50 V. razdelek. Razveljavljenje in izprememba odločbe izven pritožbe. I. poglavje. Postavitev v prejšnji stan. § 124. 80 Ako trpi' stranka škodljive pravne posledice, ker je zamudila kakšno pravdno dejanje, je dovolita na njen predlog postavitev v prejšni stan: 1. če stranka verjetno izkaže, da je bila po kakšnem nenadejanem ali neizogibnem dogodku zadržana, pra¬ vočasno priti na razpravo ali opraviti pravdno deja¬ nje, ali 2. če zamudi stranka rok za pravno sredstvo zavoljo tega, ker je bil izdan v odločbi napačen pouk, da zoper njo ni dopustno pravno sredstvo. § 125. 81 j 1 ) Predlog za primer § 124., točke 1. se mora po¬ dati v 15 dneh od dne, ko je prenehala zapreka, ki je povzročila zamudo, nakesneje pa v 3 mesecih od dneva zamude, v primeru točke 2. istega paragrafa pa najke- sneje v 3 mesecih od dneva, ko se je opustilo pravno sredstvo, odnosno v roku 15 dni po prejemu pravno močne razsodbe upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe, k: je bila pravočasno vložena zaradi napačnega pouka pravnem sredstvu. ( 2 ) Predlog se poda pri pristojnem prvostopnem oblastvu, o njem pa odločuje oblastvo, pri katerem ie 80 cf. § 210. cpp. § 58. i. r. 81 cf. § 212. cpp. 51 bilo treba opraviti zamujeno pravdno dejanje, ali ki je odredilo zamujeno razpravo ali izdalo nepravilni pouk (*) Ce je bil zamujen kakšen rok, mora predlaga¬ telj izvršiti s predlogom vred dotično pravdno dejanje (*) Če se zamudi rok za vlaganje predloga o posta¬ vitvi v prejšnji stan, se ne more zaradi tako zamujene ga roka zahtevati tudi še postavitev v prejšnji stan. § 126. 82 (‘) S predlogom se ne zaustavi tek postopanja. Ven¬ dar pa sme oblastvo na predlog začasno prekiniti po stopanje, če se pokaže za enkrat to za potrebno, da se zavaruje popolen uspeh postavitve v prejšnji stan, ki se bo verjetno dovolila. ( 2 ) Če zahteva stranka postavitev v prejšnji stan za¬ radi zamujene ustne razprave ter priglasi tudi pritožbo 'oper glavno odločbo, je odločiti o tej pritožbi, ako se ne ugodi predlogu za postavitev v prejšnji stan. § 127. j 1 ) Z dovolitvijo postavitve v prejšnji stan se vrne postopanje v stanje, v katerem je bilo pred zamudo. ( 2 ) Zoper odločbo, izdano na predlog za vpostavitev v prejšnji stan, se sme priglasiti pritožba samo, če izda to odločbo oblastvo prve stopnje ter predlogu ne ugodi. II. poglavje. Obnova postopanja. § 128. 83 j 1 ) Postopanje, dokončano z odločbo upravnega oblastva, zoper katero ni pravnega sredstva (IV razde¬ lek in § 111.) se mora obnoviti na strankin predlog: 82 cf. § 216. cpp. 85 cf. § 624. cpp. 4 , 52 1. če je listina, na katero se odločba opira, lažna; 2. če sta podala priča ali izvedenec lažno izpovedbo, odločba pa se opira na to izpovedbo, ali če je bila sploh odločba izposlovana z dejanjem, kaznivim po kazenskem zakonu; 3. če zve stranka za nova dejstva ali najde ali pri¬ dobi možnost, da uporabi dokazila, ki bi verjetno uteg¬ nila povzročiti drugačno odločbo v glavnem predmetu, ki pa jih stranka, brez svoje krivde, ni mogla navesti prej; 4. če je rešilo oblastvo kot predhodno kakšno vpra¬ šanje iz pristojnosti drugega upravnega ali sodnega obla- stva (§ 72., odstavek 1.), pristojno upravno ali sodno oblastvo pa reši pozneje isto vprašanje v bistvenih točka 1. drugače; ( 2 ) Kadar gre za javne pride, sme tudi oblastvo sa¬ mo iz istih razlogov uradoma obnoviti postopanje. § 129. 84 (*) Stranka mora zahtevati obnovo v roku 15 dni od dne, ko je zvedela za razlog obnove; če pa je. zvedela zanj, preden je bilo končano postopanje, toda potem, ko je potekel rok za pritožbo, od dne, ko je bilo posto¬ panje dokončano. Vse to pa najkesneje v 5 letih po do¬ končanem postopanju upravnega oblastva. ( 2 ) Oblastvo sme obnoviti postopanje uradoma v 5. le¬ tih po izdani odločbi. ( 3 ) Na strankino zahtevo ali uradoma se sme obno viti postopanje tudi po 5 letih iz razlogov § 128., odstavka 1., točke 1. in 2. § 130. 85 0) Predlog za obnovo se poda pri oblastvu, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji. Stranka mora v svojem 84 cf. § 628. cpp. 85 cf. § 626. cpp. 53 predlogu za verjetne izkazati okolnosti, na katere opira predlog, kakor tudi okolnosti, da je bil predlog podan v zakonitem roku. ( 2 ) O predlogu odloča oblastvo, ki je izdalo odločbo na zadnji stopnji. § 131. (’) V odločbi o obnovi postopanja je treba izreči, n kakšnem obsegu in pred katerim oblastvom naj se ob novi postopanje. (-) Prejšnjih poizvedb in dokaznega izvajanja, na ka tere ne vplivajo razlogi obnove, ni ponavljati. § 132. (*) Zoper odločbo o obnovi postopka se more prija¬ viti pritožba samo, če izda to odločbo oblastvo prve stopnje. ( 2 ) Odločba, s katero se odobri obnova postopanja, zavre izvršitev obstoječe odločbe. III. poglavje. Posebni primeri razveljavljanja in i z - p r e m i n j a n j a odločbe. § 133. Oblastvo, ki je izdalo pravnomočno odločbo, jo sme s pristankom oseb, ki so pridobile s to odločbo pravico, ob splošnih zakonitih pogojih razveljaviti ali izpremeniti. § 134. j 1 ) Najvišje oblastvo, ki je pristojno, odločati v do- tičnem predmetu (instanca), je upravičeno, da zaradi zaščite javnih pridov v potrebnem obsegu razveljavi aii izpremeni pravnomočno odločbo, kolikor je to neizogib¬ no potrebno, da se odvrne silna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za državno varnost, za javni mir in red, za javno varnost in moralo ali za narodno gospodarstvo. ( 2 ) Kadar se izdaja taka odločba, je treba kar naj¬ bolj obvarovati pridobljene pravice. O povračilu škode 54 « vsled uničenja pridobljene pravice razsojajo po svobod¬ nem prepričanju upravna sodišča na prvi stopnji, državni svet pa na drugi stopnji. Pravica do povračila škode zastara čez leto dni po prejemu končne odločbe uprav¬ nega oblastva, odnosno upravnega sodišča ali državnega sveta, če je stranka vložila tožbo. § 135. 8S j 1 ) Izvrševaje pravico nadzora, proglasi nadzorno oblastvo za nično odločbo, zoper katero ni pravnega sredstva: 1. če jo je izdalo oblastvo, ki za dotični predmet ni stvarno pristojno, ali jo je izdal organ, ki v nobenem primeru ni mogel biti upravičen, izdajati tak akt. 2. če utegne povzročiti s svojo izvršbo zločin ali pregrešek; 3. če vsebuje pogrešek, ki povzroča ničnost po kakšni izrečni zakoniti določbi. ( 2 ) Posamezna ministrstva smejo ob pričujočih po gojih proglasiti za nične tudi lastne pravnomočne od¬ ločbe. ( 3 ) Odločba, izdana po tem paragrafu kakor tudi po §§ 133. in 134., velja glede pravnih sredstev za nov predmet. VI. razdelek. Izvršba. I. poglavje. Splošne določbe. § 136. (') Izvršna je ona določba, zoper katero ni več prav¬ nega sredstva (IV. oddelek in § 111.) ali je le-to brez odložne moči. 86 cf. § 623. cpp. OD ( 2 ) Odločbo proglasi za izvršno ono oblastvo, ki jo je izdalo v prvi stopnji. ( 3 ) Ce je izvršba odločbe v javnem interesu, jo je izvesti uradoma, uvede pa jo ono oblastvo, ki je izdalo odločbo v prvi stopnji, — sicer pa na strankin predlog. ( 4 ) Tudi na osnovi poravnav po § 78. se sme izvesti izvršba, kolikor se nanašajo poravnave na predmete, o katerih so pristojna odločati ona oblastva, pred katerimi so se poravnave sklenile. ( 5 ) Da se uvede prisilna izvršba, je treba, da je v primeru § 108., odstavek 4. že potekel rok za prosto¬ voljno izpolnitev storitve. § 137. (') Administrativno izvršbo po tem zakonu opravlja obče upravno oblastvo. Kolikor ni določeno v poedinih predpisih kaj drugega, mora opravljati to oblastvo tudi izvršbe odločb drugih oblastev in javnopravnih oseb, ki se izvršujejo administrativno, če jim samim ne gre pra¬ vica za to izvršbo. Omenjena oblastva in javnopravne osebe se obračajo zaraditega s posebnimi vlogami na iz¬ vršilno oblastvo. Glede pristojnosti izvršilnega oblastva je zmiselno uporabljati določbe tega zakona o pristoj¬ nosti. 87 § 138. Kadar se opravljajo administrativne izvršbe, je upo¬ rabljati po možnosti ono sredstvo, ki je za zavezanca najmilejše, ki pa vendarle privede do končnega uspeha. § 139. 88 Ob nedeljah, ob državnih praznikih, ob verskih praz¬ nikih zavezanca kakor tudi ponoči se sinejo opravljati 87 cf. §§ 3. o 9. z. u. p. in čl. 77. z. n. u. 88 cf. § 30. i. r. 56 izvršilna dejanja samo. če je izvršbo nevarno odlašati, in sicer po pismenem nalogu oblastva. § 140 . (*) V postopanju po tem (VI.) razdelku se sme vlo¬ žiti pritožba samo: 1. če je izvršba nedopustna; 2. če se odločba o izvršbi ne krije /. odločbo, ki jo je izvršiti; 3. če naročena ati uporabljiva prisilna sredstva niso osnovana v zakonu ali če so v nasprotju z določbami § 138.; 4. v primerih, navedenih v § 148., razen primera, ko se tretja oseba napoti na tožbo pri sodišču; 5. če se v primeru § 156., odstavka 3. odloča o višini v razliki zaradi manj dosežene cene; 6. zoper odmero izvršilnih stroškov po § 161. ( 2 ) Pritožba zoper odločbe izvršilnega oblastva se priglasi neposredno pri višjem oblastvu (§ 114.) ter nima odložne moči. razen \ primerih, navedenih pod točkama 4. in 5. § 141. (*) Izvršbo je ustaviti in hkrati razveljaviti vsa že opravljena dejanja, če je postala izvršba brezpredmetna, zlasti če je dokazano, da se je obvezna dolžnost izpolnila ali da je upravičena stranka odstopila od dovoljene iz¬ vršbe. nadalje če je dognano, da izvršba sploh tu bila dopustna ali da se je uvedla zoper nezavezano osebo (-’) Izvršbo je odložiti, če se dokaže, da je bil gledi- obvezne dolžnosti dovoljen odlog. Oblastvo ali javno pravna oseba, ki je uvedla izvršbo uradoma, odobri odlo¬ žitev izvršbe. II. poglavje. Izvršba denarnih terjatev. 1. Administrativna izvršba. a) Splošne določbe. § 142. (■) Administrativna izvršba se opravlja z rubežnim popisom (rubežem) in s prodajo telesnih premičnih stvari zavezančevih . 88 ( * 1 2 3 ) Pojem premičnih telesnih stvari se presoja po državljanskem pravu . 90 § 143 . Stvari, izvzete iz sodne izvršbe, so izvzete tudi iz administrativne izvršbe . 91 89 cf. § 249. i. r. 99 cf. § 293. o. d. z. 91 cf. §§ 250. do 251. i. r. § 250. Na reči, ki se rabijo za opravljanje božje službe zakonito pripoznane cerkve ali verske družbe in pa na kosce svetega križa in na ostanke svetnikov, izvzemši njih okov, se ne sme segati z izvršbo. Ako se seže z izvršbo na okov koscev sve¬ tega križa ali ostankov svetnikov, se ne sme poškodovati avtentika. § 251. Dalje se ne sme segati z izvršbo: 1. na oblačila, postelje, perilo, hišno in kuhinjsko pripra¬ vo, zlasti kurilne in kuhalne peči, kolikor so te reči neogibno potrebne za zavezanca in za njegove družinske ude in posle, živeče z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 2. na živež in kurivo, kolikor ju je potreba na štirinajst dni za zavezanca in njegove družinske ude in posle, živeče z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 3. na eno samo molzno kravo ali, če si zavezanec tako izbere, na dve kozi ali tri ovce s krmo in steljo vred, če ju je 58 b) Rubež. § 144. Rubež odredi izvršilno oblastvo s posebno pismeno odločbo, ki jo sme vročiti zavezancu tudi izvršilni organ sam ob začetku rubeža. potreba za rejo in nastiljanje do prve prihodnje žetve, če so označene živali neogibno potrebne za prehrano zavezanca in njegovih družinskih udov in poslov, živečih z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; 4. na podpore v prirodninah, katere so se podelile zave¬ zancu iz javnih sredstev, če nastane v deželi ali v deželnem delu stiska; 5. pri uradnikih, duhovnikih, učiteljih, odvetnikih, no¬ tarjih, zdravnikih in umetnikih in pa pri drugih osebah, ka¬ tere izvršujejo znanstven poklic, na predmete, potrebne za opravljanje službe ali izvrševanje poklica in pa na spodobno obleko; prav tako tudi pri osebah oborožene sile in orožništva na vse predmete, potrebne za opravljanje službe; 6. pri rokodelcih, ročnih in tovarniških delavcih in pa pri porodnih babicah na predmete, ki so potrebni za osebno izvrševanje njih posla; 7. pri osebah, katerih denarni prejemki so z zakonom ali privilegijem popolnoma ali deloma odtegnjeni izvršilu, na tisti delni znesek najdene gotovine, ki je primeren izvršilu ne pod¬ vrženim dohodkom, pripadajočim na čas od rubeža do bližnje¬ ga roka za plačilo prejemka; 8. na gotovino, ki izvira očitno iz podpore, dane zavezan¬ cu iz javnih sredstev po povodu stiske (št. 4) ali iz povrat¬ nega predplačila, dodeljenega z enakim pogojem iz javnih za¬ kladov; 9. na orodje, posode in zaloge blaga, neogibno potrebne za obrat lekarne, kar pa ne brani dopustnosti prisilne uprave tega obrata; 10. na knjige, ki so namenjene za rabo zavezanca in nje¬ govih, v skupnem hišnem gospodarstvu z njim živečih družin¬ skih udov v cerkvi in šoli; 11. na poročni prstan zavezančev, pisma in druga pisanja zavezančeva in pa družinske podobe, izvzemši okvire; 12. na rede in častne znake. 39 < § 145. 82 (') Rubež se opravi na ta način, da izvršilni organ na kratko zabeleži in posamič popiše v zapisniku vse tiste stvari, na katere se nanaša rubež (rubežni zapis¬ nik). Te stvari se zarubijo do one vrednosti, s katero je moči pokriti obvezno dolžnost in izvršilne stroške. Iz¬ vršilni organ odloči, katere stvari bo zarubil, vpoštevaje v prvi vrsti take stvari, ki jih zavezanec sam označi in katere se dado lahko spraviti v denar. ( a ) Če se pri izvršencu niso našle nobene zarubne stvari ali ne v zadostni vrednosti, mora to izvršilni organ ugotoviti v rubežnem zapisniku in po možnosti navesti, ali ima zavezanec kakšno drugo premično ali nepremično imovino, na katero bi se dala raztegniti izvršba. ( 3 ) Zavezančeve stvari, ki so pri drugi osebi, se smejo zarubiti (z administrativno izvršbo) samo, če jih je ta druga oseba voljna izročiti. l 4 ) Izvršilni organ vpošlje rubežni zapisnik po izvr¬ šenem poslovanju izvršilnemu oblastvu. § 146 . Rubež se opravlja ob zavezančevi navzočnosti. Izvr¬ šilni organ sme odstraniti osebe, ki motijo izvršbo ali se pri tej nedostojno vedejo. Če je zavezanec odsoten ter ni nobenega polnoletnega člana njegove rodbine odnosno nameščenca, zastopnika - pooblaščenca, mora pozvati iz¬ vršilni organ dve polnoletni osebi za priči in sicer v prvi vrsti zavezančeve sorodnike ali sosede. Če se opravlja rubež v zavezančevi odsotnosti iti brez njegovega zastopnika-pooblaščenca. mora izvršilno oblastvo o tem zavezanca obvestiti pismeno s tem. da mu vroči prepis rubežnega zapisnika. § 147 ,. (‘) Z rubežem se pridobi zastavna pravica na stva¬ reh, popisanih v rubežnem zapisniku, za dolžno obvez 9 - cf. §§ 253., 254. i. r, tudi § 27. i. r. 60 nost in vse izvršilne stroške. O tem mora izvršilni organ po opravljenem popisu posebej obvestiti zavezanca ah osebe, ki so bile navzočne namesto njega pri popisu ter jih opozoriti na zakonite posledice. 93 ( 2 ) Zarubljeni denar, zarubljene dragocenosti in vrednostne papirje preda izvršilni organ izvršilnemu oblastvu, ostale stvari pa pusti praviloma v hrambi pri zavezancu samem, ko ga je opozoril, da jih mora hraniti in da jih ne sme odtujiti, ker bi bil sicer kazensko od¬ govoren. Po potrebi pritrdi izvršilni organ na te zarubljene stvari posebno označbo, s katero se ne sme oškodovati vrednost stvari. Če je po pravici sumiti, da zarubljene stvari pri za¬ vezancu niso varne, ali da zavezanec ne daje zadostnega jamstva, da bo izpolnjeval dolžnost hrambe, jih sme izvr¬ šilni organ ob zavezančevih stroških, kakršne so pač raz mere, ali zakleniti pri zavezancu v posebnem prostoru in dohod k temu zapečatiti ali pa jih predati v hrambo ob¬ čini ali pa imovinsko zanesljivi osebi. § 148. P) Če zavezanec ugovarja, da so stvari izvzete od izvršbe, (§ 143.) ali da se je opravil rubež v prevelikem obsegu (§ 145.) ali če trdi, da te stvari niso v njegovi popolni lasti, ali če ugovarjajo druge osebe izvršbi, češ da imajo določene pravice na zarubljenih stvareh* je vse to zapisati v rubežni zapisnik. ( 2 ) Ce se ugovori ne sprejmejo v zapisnik, jih je dopustno priglasiti pri izvršilnem oblastvu samem. Priv to velja tudi za osebe, ki niso bile navzočne pri rubeža: ( 3 ) Če izvršilno oblastvo nedvomno dožene, da gre drugi osebi na zarubljenih stvareh pravica, ki izključuje izvršbo ter bi se ta pravica ne osporavala, razveljavi rubež dotičnih stvari. V nasprotnem primeru pa odloži 93 cf. § 256. i. r. «1 izvršbo glede teh stvari, dokler se pravnomočno ne reši sporno vprašanje pri pristojnem sodišču, če je tožba že vložena; če pa tožba še ni vložena, pozove z odlokom ono drugo osebo, naj vloži v določenem roku pri so¬ dišču izločitveno tožbo in da o tem predloži potrdilo. O oni, ki je bil napoten na sodišče, izvršilnemu oblastvu ne predloži potrdila ali ne uspe s tožbo, se izvršba na daljuje. c) Prodaja. § 149. 94 Dan za prodajo zarubljenih stvari določi izvršilno oblastvo tako, da je med rubežem in prodajo presledek enega meseca. Če so bili zoper rubež vloženi ugovori (§ 148.), se sme izvesti prodaja samo, če so bili ti ugovori pravnomočno odbiti. Vendar pa sme izvršilno oblastvo izjemoma odrediti prodajo tudi pred omenjenimi roki. če pristanejo na to prizadete osebe ali če so se zarubile stvari, ki bi se utegnile ob daljši hrambi po svoji naravi lahko pokvariti ali ki bi se jim utegnila, če se prodaja odloži, znatno zmanjšati njih vrednost in naposled, če bi utegnili nastati vsled daljše shrambe zarubljenih stvari nerazmerno veliki stroški. § 150. 96 (') Zarubljeni vrednostni papirji in druge stvari, ki imajo borzno ali tržno ceno, se prodajo pod roko, če treba s posredovanjem borznega ali trgovinskega posred¬ nika po možnosti za borzno ali tržno ceno, ki jo imajo ob času prodaje. ( 2 ) Izvršilno oblastvo sme po zaslišanju zavezanca odrediti, da se pošljejo zarubljene stvari omenjene vrste zaradi prodaje v drug kraj, če se morejo v tem drugem kraju ugodneje prodati. 95 cf. § 268. i. r. 94 cf. § 273. i. r. <62 ( 3 ) Če odredi izvršilno oblastvo prodajo pod roko, mora določiti tudi ceno, pod katero se ne sme prodati, kakor tudi rok, v katerem je izvesti prodajo. ( 4 ) Če se glasi vrednostni papir na ime, sme zahte¬ vati izvršilno oblastvo prepis na kupčevo ime. ( 5 ) Prodaja pod roko ima za poštenega pridobitelja isti pravni učinek kakor dražba. § 151. (*) Zarubljene stvari, ki ne spadajo med vrste, ome¬ njene v § 150., je prodati na dražbi. ( 2 ) Tudi stvari, za katere se je odredila po § 150 prodaja pod roko, je prodati na dražbi, če jih ni bilo moči prodati v določenem roku pod roko. § 152.“ j 1 ) Izvršilno oblastvo objavi dražbo z oklicem, ki ■vsebuje: 1. kraj, dan in uro dražbe; 2. natančno označbo zarubljenih stvari, po potrebi tudi njih cenilno vrednost; 3. kraj in čas, ko se morejo pred dražbenim dnem ogledati; 4. podrobnejše dražbene pogoje, kolikor se zdi to izvršilnemu oblastvu primerno. ( 2 ) Po en odpravek dražbenega oklica je vročiti za¬ vezancu in stranki, (če taka stranka obstoji), ki še na njen predlog opravlja izvršba. Poleg tega se nabije po en izvod tega oklica na razglasni deski izvršilnega obla- stva kakor tudi na razglasni deski občine, v kateri je dražbo opraviti, in občine, v kateri so zarubljene stvari, po potrebi pa tudi v sosednih občinah. Vrhu tega sme izvršilno oblastvo, če se mu zdi primerno, ta oklic javno razglasiti na način, ki je običajen v dotičnih krajih. Stranke in drugi udeleženci smejo zahtevati, da se raz- 86 ct. § 170. 1 r. 63 glasi oklic ob njih stroških ne samo na način, ki ga je odredilo oblastvo. ampak tudi kako drugače. § 153 . Dražbo je opraviti v kraju, kjer so zarubljene stvari, razen če je jasno, da se da doseči v drugem kraju ugod¬ nejši uspeh. § 154. 97 (*) Zarubljene stvari je spraviti za dan dražbe pra¬ viloma na mesto, kjer je dražba napovedana. ( 2 ) Dražbo mora opraviti izvršilni organ, ki se mora o pravem času prepričati, ali je bil dražbeni oklic vro¬ čen udeležencem in ali je bila dražba veljavno oklicana: 6e opazi v tem pogledu kakšen nedostatek, poroča o tem izvršilnemu oblastvu, ki mora ukreniti nadalje, česar je treba. § 155. I 1 ) Zarubljene stvari se prodajajo posamezno ali \ večjih ali manjših partijah, kakor je najkoristnejše, da s e doseže čim boljša cena. 08 ( 2 ) Izvršilni organ določa red, po katerem naj se dražijo posamezne stvari, upoštevaje pri tem po možnost: zavezančeve želje. ( 3 ) Izvršilni organ in njegovi sorodniki (§ 15. točka 1. do 3.) ne smejo podajati ponudb niti v svojem niti v tujem imenu. 00 § 156. (>) Dražba se nadaljuje, dokler podajajo ponudniki večje ponudbe. Posameznemu izmed njih je dovoliti, če to zahteva, tudi krajši čas za premislek. Če se tudi po tretjem pozivu ne doseže večja ponudba, mora izvršilni 07 ct. § 273., odst. 2. i. r. 08 cf. § 276., odst. 1. i. r. 08 cf. § 180., odst. 1. i. r. «4 organ zadnjo ponudbo še enkrat jasno izklicati in stvari predati najboljšemu ponudniku. 100 ( 2 ) Prodana stvar se sme predati kupcu samo proti plačilu v gotovini. Kupec mora stvar takoj prevzeti in nima pravice zahtevati jamčevanja zaradi kakšnih nedo- statkov prodane stvari. 101 ( 3 ) Ce kupec ne položi kupnine do sklepa dražbe, se mora stvar takoj iznova prodajati. Prvega kupca se ne sme pripustiti za ponudnika na ponovni dražbi. Od¬ govoren je za razliko v ceni, ki bi nastala, in za stroške ponovljene dražbe; nima pa pravice do prebitka, ki bi se dosegel s ponovno dražbo. Višino razlike zaradi manj dosežene cene ugotovi izvršilno oblastvo. 102 § 157 . (’) Kadar se dražbeno prodaja več stvari, se dražba zaključi, brž ko se doseže zadosten znesek za poplačilo terjatve, zaradi katere se opravlja izvršba in vseh po¬ stranskih pristojbin, kakor tudi izvršilnih stroškov. Pra\ to velja, če položi zavezanec znesek, ki popolnoma krije navedene vsote. 103 ( ž ) V dražbeni zapisnik je izrečno zapisati izdra- žene stvari, ime in domovališče najboljšega ponudnika in ceno, za katero je bila vsaka stvar prodana, odločbe, izdane med dražbo in druge važne okolnosti. § 158. Izvršilni organ mora ustaviti dražbo, če se ponuja zaradi malega števila ponudnikov ali kakšne druge okol¬ nosti taka najvišja cena, ki je očitno daleč od prave 100 cf. §§ 181., 183. i. r. 101 cf. §§ 154., 278., odst. 2. i. r. 102 cf. §§ 155., 278., odst. 2. i. r. 103 cf. §§ 194., 279. i. r. 65 vrednosti. V teni primem se mora za te stvari po po¬ novnem oklicu (§ 152.) določiti nova dražba. § 159 . (') Iz zarubljene gotovine in izdraženega izkupička se poravnajo najprej izvršilni stroški, potem pa obvezna terjatev sama. ( 2 ) Če je kaj ostankov in ni na zarubljenih stvareh' nobene druge zastavne pravice, izroči izvršilno oblastvo« ta ostanek zavezancu. ( 3 ) Če pa bremeni na zarubljenih stvareh več za¬ stavnih pravic, pa ima zastavna pravica, osnovana po tem zakonu, neizpodbitno prvenstvo, položi izvršilna oblastvo ta ostanek pri sodišču, v čigar območju se je rubež opravil. Če takega prvenstva ni, položi izvršilno’ oblastvo pri sodišču ves denar. Sodišče razdeli ostanek: ali vso vsoto po predpisih sodnega izvršilnega posfsK panja. 2. Sodna izvršba. § 160 . C) Izvršne odločbe oblastva (§ 2., odstavek 1.) s® izvršilni naslovi za sodno izvršbo. Ugovore zoper izvr¬ šilni naslov je priglasiti pri oblastvu, ki je izdalo izvr¬ šilni naslov. ( 2 ) Izvršilno oblastvo pokrene pri pristojnem so¬ dišču izvršbo po predpisih sodnega izvršilnega postrv panja: 1. če zve, da bi bilo treba zoper isto osebo hkrati* postopati s sodno in administrativno izvršbo ali 2. če bi se izvršba ne dala omejiti samo na pre>- mične telesne stvari, ki so v zavezančevi posesti; ali n» stvari po § 145., odst. 3. . s. 66 III. poglavje. Izvršba nedenarnih dolžnosti. 1. Izvršba po drugih osebah. § 161. 104 (*) Če mora zavezanec izvršiti dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drugi, pa ga sploh ne opravi ali opravi le deloma, je izvršiti to dejanje po opominu ob zavezan- čevih stroških. ( 2 ) V takem primeru sme naročiti izvršilno oblastvo 'zavezancu, da vnaprej plača znesek, ki je potreben za poravnavo stroškov te izvršbe in ki se obračuna pozneje Odlok o vplačilu tega zneska je izvršen. 2. Posredna sila. § 162. 105 o Če je zavezanec dolžan, kaj opustiti (ali dopu¬ stiti), ali je dolžan opraviti dejanje, ki ga na mesto njega ne more opraviti nihče drugi, prisili izvršilno oblastvo za¬ vezanca do te dolžnosti z denarnimi kaznimi ali s pri¬ porom. ( 2 ) Izvršba se začne s tem, da se zaprete prisilna sredstva, če bi se dolžnost ne izpolnila. Zažugano pri silno sredstvo se izvede takoj ob prvem protipravnem dejanju ali ko brez uspeha poteče rok, določen za izvr¬ šitev dejanja. Obenem je zapretiti za primer ponovitve ali daljšega oklevanja vse strožja prisilna sredstva, po potrebi pa ponovitev najstrožjih ukrepov. 104 8 OFxO ; r 105 d. §§ 354.,’ 355., 359. i. r. 67 ( 3 ) Prisilna denarna kazen, izrečena v posamezne¬ mu odloku, ne sme presegati 4000 — Din, pripor pa ne 10 dni. Denarna kazen gre v prid državni blagajni; v prid občinski blagajni pa takrat, kadar izreče kazen mest¬ na občina. Če zavezanec ne plača te denarne kazni v dolo¬ čenem roku, se mu izpremeni v zapor do največ 20 dni, kar se izreče z istim odlokom. Odstavek 3. § 34. je zmi- selno uporabljati tudi tukaj glede tam navedenih oseb. ( 4 ) Odločno iz področja selskih občin izvršuje po po¬ sredni sili izvršilno oblastvo. 3. Neposredna sila. § 168. Kolikor pravni predpisi ne določajo kaj drugega, se sme stanje, ki je v skladu z izvršno odločbo, vpostaviti z neposredno silo, če se to stanje sploh ne da ali če se ne da pravočasno izvesti na drug način. VII. razdelek. Zavarovanje. 1. Izvršba v zavarovanje. § 164. 108 (’) V zavarovanje denarne terjatve se sme dovoliti izvršba odločbe, še preden je postala izvršna odnosno preden je potekel rok za izpolnitev, če bi se brez nje obrezuspešilo ali znatno otežkočilo izterjanje obveznosti. Pri obveznostih, ki se izterjujejo samo na strankin pred¬ log, mora predlagatelj to nevarnost verjetno izkazati, oblastvo pa sme navezati to izvršbo na dajatev varnosti 106 cf. § 370. i. r. 5 * 68 v zmislu § 119., odst. 2. Zoper odločbo, s katero se je zavarovanje dovolilo, odnosno zahtevek odbil, je dopust¬ na pritožba, ki pa za prvi primer nima odložne moči. ( 2 ) Glede tega zavarovanja je zmiselno uporabljati določbe II. poglavja v VI. razdelku in sicer se sme izva¬ jati to po administrativni ali po sodni poti. Kadar se izvaja administrativno, se sme praviloma dovoliti samo rubež, ne pa tudi prodaja stvari. Prodaja se sme dovo¬ liti samo izjemoma, če bi se brez nje stvari pokvarile ali bi se njih vrednost znatno zmanjšala. V tem primeru je hraniti izkupiček v depozitu, dokler ne postane od¬ ločba izvršna. Začasna odločba. § 165. 107 (>) če obstoji ali pa je tudi le verjetna strankina ob¬ veznost, sme izdati oblastvo, pristojno za izrek, preden od¬ loča o tej obveznosti ali pa tudi potem, ko je o njej odločilo, začasno primerno odločbo (§ 138.) za zavaro¬ vanje te obveznosti; to pa le tedaj, če preti nevarnost, da bi zavezana stranka s tem, da bi razpolagala z imo- vino, se dogovarjala z drugimi osebami ali na kakšen drug način obrezuspešila ali znatno otežkočila izvršbo dotične obveznosti. Te razloge je treba natančno navesti v začasni odločbi, ki jo je izvršiti po administrativni ali sodni poti. ( 2 ) Trajanje začasne odločbe je vezano na rok, odi‘ejen po razmerah; pristojno oblastvo ga sme podaljšati samo izjemoma iz tehtnih razlogov. ( 3 ) Zoper odločbo po odstavku 1. o zavarovanju in zo¬ per odločbo po odstavku 2. je dopustna samostojna pri¬ tožba, če gre za izdajo ali za zavrnitev in sicer če gre za izdajo, brez odložne moči. 107 cf. § 552. cpp., § E79. i. r. 09 § 166. (') Začasna odločba, izdana na strankin predlog, se sme navezati na to, da se poda varnost za škodo, ki bi utegnila nastati za nasprotnika, če bi se končno ne ugo¬ dilo osnovnemu zahtevku predlagatelja. ( 2 ) Če se pravnomočno dožene, da pravno ne obstoji strankin zahtevek, za čigar zavarovanje se je izdala za¬ časna odločba, ali če ta stranka opusti vložiti pritožbo ali zahtevati izvršbo ali če se sicer pokaže, da je dovo¬ ljena začasna odločba neopravičena, mora oni, ki je pred¬ lagal začasno odločbo, povrniti svojemu nasprotniku škodo, ki se mu je prizadela z začasno odločbo. O tem odločajo oblastva, pristojna'za izdajanje začasne odločbe. Če bi bilo vrhu tega očitno, da je bila začasna odločba izposlovana iz objesti, je kaznovati stranko zaradi obje¬ sti (§ 67.). 108 Vlil. razdelek. Stroški. 1. Stroški oblastva. § 167. Splošni stroški postopanja, združeni s poslovanjem oblastva (kakor: redni osebni prejemki uradnih orga¬ nov, splošni stvarni izdatki urada), gredo v breme obla¬ stva, stranke pa jih trpe samo na osnovi posebnih pred¬ pisov (kakor v primeru členov 80. in 82. zakona o no¬ tranji upravi). S tem se ne posega v taksne predpise. ‘” s cf. § 394. i. r. 70 2. Stroški stranke. § 168. 109 (’) Posebne izdatke oblastva v gotovini, ki jih po¬ vzroča postopanje o kakšnem predmetu (kakor: potni stroški uradnih organov in uradnih izvedencev, pristoj¬ bine prič in izvedencev, stroški ogleda, pristojbine za razglase), trpi praviloma stranka, ki je v lastnem inte¬ resu zahtevala postopanje oblastva, ali stranka, kateri v prid se vrši postopanje, odnosno stranka, zaradi katere je oblastvo samo uvedlo postopanje. ( 2 ) Če se je povzročilo celotno postopanje ali kakšen njegov del po krivdi ali iz objesti posamezne osebe, ki se udeležuje postopanja, mora ta oseba trpeti te stroške. ( 3 ) Stroške izvršbe trpi zavezanec. Če so neizterljivi, jih trpi stranka, na katere predlog se je opravila izvršba. ( 4 ) Če trpi stroške kakšnega postopanja več oseb, jih je med nje sorazmerno razdeliti. Stranki, ki pokrene v lastnem interesu kakšno po- . stopanje ali kakšno poslovanje v tem postopanju, se sme naročiti, da položi za to primeren predjem, ki ga je obračuniti v glavni odločbi (§ 108.). § 169. Vsaka stranka trpi sama svoje osebne stroške, po¬ vzročene s postopanjem, kakršni so: stroški za prihaja¬ nje, za zamudo časa in za plačevanje zastopnika - po¬ oblaščenca. 3. Pristojbine prič in izvedencev. § 170. (') Vsaka priča ima pravico do povračila potrebnih stroškov, povzročenih s potovanjem v kraj zaslišanja, z 108 cf. §§ 142. do 157. cpp. 71 bivanjem v tem kraju in z vrnitvijo. Za zamudo časa sme zahtevati povračilo samo, če je zaraditega občutno oškodovana v svojem dnevnem zaslužku . 110 ( 2 ) Izvedenec, ki ne opravlja izvedenskega posla v lastnosti uradne osebe, ima pravico do povračila njemu povzročenih stroškov in izdatkov, do odškodnine za za¬ mudo časa in do nagrade za trud. Zahtevati sme, da se mu da primeren predjem . * 111 ( 3 ) Treba pa je, da zahteva priča ali izvedenec pri¬ čujoče vsote tedaj, ko ga zaslišujejo, odnosno ko oddaja izvedensko mnenje; sicer izgubi pravico. ( 4 ) Oblastvo odloča o teh pristojbinah bodisi s po¬ sebno odločbo, bodisi v glavni odločbi. Zoper to se smejo pritožiti priča, izvedenec ali oseba, ki mora plačati, ‘n sicer, če se izda posebna odločba, s samostojno pritožbo. IX. razdelek. Prehodne in končne odredbe. § 171 . Vsi roki. ki že leko, ko zadobi ta zakon obvezno moč, teko še nadalje po dosedanjih predpisih, če so ti za dotično stranko ugodnejši. Zoper odločbe, ki so bile izdane, preden je zadobil ta zakon obvezno moč, je upoštevati pravna sredstva po prejšnih predpisih, ako bi ne bila ta pravna sredstva več dopustna po novih določbah. Vse ostale določbe tega zakona veljajo tudi za one predmete, ki so še v delu pri oblastvih. Določbe V. raz¬ delka tega zakona je uporabljati na že dovršene pred¬ mete. 110 cf. § 442. cpp. 111 cf. § 461. cpp. 32 § 172. Za kraje, kjer se vročanje še ne vrši po pošti, od¬ redi minister za notranje posie dogovorno z ministrom gradb, 112 s katerim dnem naj se začne to opravljati. § 173. Z dnem, ko zadobi ta zakon obvezno moč, prenehajo vseljati vse določbe splošnega značaja, ki se nanašajo na upravno postopanje, urejeno s tem zakonom. Dokler ne izide zakon o upravnokazenskem postopanju, veljajo na dalje *si dosedanji predpisi o tem. .Pravdne določbe, ustanovljene s posebnimi pravnimi predpisi o posameznih upravnih stvareh, veljajo še na¬ dalje, razen v primerih, kjer nasprotujejo določbam IV. poglavja v I. razdelku o vročanju. § 174. Za zahtevanje in potrditev prejema vlog (§ 31.) ni pobirati nobene takse. § 175. 'Da se poenostavi in izenači upravno postopanje v posameznih upravnih stvareh, sme predsednik ministr¬ skega sveta v roku 5 let, odkar je zadobil ta zakon ob¬ vezno moč, na soglasen predlog resornega ministra in ministra za notranje posle po uredbi /. močjo zakona razveljaviti posamezne pravdne določbe veljavnih po sebniJi upravnih zakonov in uredb, spravljaje jih v sklad * načeli in določbami tega zakona. 1,1 zdaj ministrom za promet: (zakon z dne 8. decem¬ bra 1930., s katerim se izpreminja zakon o ureditvi vrhovne .državne uprave in zakon o ustroju ministrstva gradb in nje¬ gove zunanje službe). (»Službene novine« z dne 12. decem¬ bra 1930., št 2S6/XCVIII., Služb, list z dne 4. fetbtr. 1931., štev. »8/9.) 73 § 176 . Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službe¬ nih novinah«, obvezno moč pa dobi 3 mesece potem. V Beogradu, dne 9. novembra 1930. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškic s. r. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r. Register k zakonu o upravnem postopku, (Številke značijo paragrafe zakona). B. Ban, odločbe, pritožba 114. Banovine 1. Banovinski posli, pritožbe 114. Banovinski uslužbenci, pričanje 89. Bivališče neznano, postopanje 25, 47, 55. Borzni posredniki, posredovanje 150. Brzojavno predlaganje vlog 27. D. Delegacije poslov 13. Denarne terjatve, zavarovanje z izvršbo 164. Dogovori strank glede obla¬ stvene pristojnosti neve¬ ljavni 10. Dokazi 79—105, načela, splošna 79—81, novi, v predlogu za ob¬ novo postopka 128, novi, v pritožbi 120, 121, po drugih oblastvih 105, posredno izvajanje 105, pravica doznavanja 79, s pričami 89—95, s spomeniki 88, s trgovskimi knjigami 85, svobodno ocenjevanje 79, verjetnost 81, zavarovanje 104, z izvedenci 96—100, z listinami 82—88, z listinami, dokazna moč 82, 83, 84, 85, 86, z mejnimi znaki 88, z ogledom 101, 102. Domovališče (domicil) 5, 28. Doznavanje, pravica, v dokaznem po¬ stopku 79, pravica v pritožbi 121. Dražba 152—159, jamčevanje zaradi nedo- statkov izključeno 156, kupnina 156, način j.55, na drugem kraju 153, najboljši ponudnik 156, nedostatki oklica 154, obvestilo zavezanca 152, 154, oklic 152, 154, plača v gotovini 156, pogoji 152, ponudbe 156, premajhne ponudbe 158, razlika v ceni pri ponov¬ ni dražbi 156, spored 155, stroški 157, 159, 75 stroški ponovne dražbe 156, tretji poziv 156, ustavitev 158, zapisnik 157. Društva 20. Državljansko pravo 20, 23. Državna blagajna, kazni v prid 66, 67, 68. Državne pogodbe o pravni pomoči 14. Državni svet 9, 134. Državni uslužbenci, pozivljanje 33, 34, pričanje 89, vročitve 51, zaprisega 94. Duhovniki, kot priče 89. Dvor, kraljevski 11. Dvorni maršalat 11. F. Finančna kontrola, pozivanje 34, vročanje 56. I. Inozemska oblastva 14. Inozemstvo, vročanje 57. Izdeželne osebe 11. Izključitev upravnih orga¬ nov 15—18. Izločitvena tožba, o zarubljenih predmetih 148. Izvedenci, dokaz z 96—100, izključeni 98, javni 96, 97, lažne izpovedbe vzrok za obnovo postopanja 128, navzočnost pri ustni raz¬ pravi 73, 97, odkloni oddaje mnenja 97, odklonjeni 98, poslovanje izven ustne razprave 100, prisega 99, pristojbine 168, 170, samostojna izvršitev ogle¬ da 105, skupna oddaja mnenj 100, stalni 96. Izvršba 136—163, administrativna 137, 142 do 159, brezpredmetna 141, dogovarjanje zavezančevo 165, dražba 152—159, hramba zarubljenih stva¬ ri 147, izvzete stvari 143, manj dosežena cena 140, 156, motenje 146, na tuje predmete 148, nedenarnih dolžnosti 161 do 163, nedopustna 140, 141, nedostojno vedenje 146, ob nedeljah in praznikih 139, obrezuspešenje 164, 165, obvestitev zavezanca 146, 147, odločb drugih oblastev 137, odlok o 141, odložitev 148, odsotnost zavezančeva 146, po drugih osebah 161, po noči 139, pod pretnjo denarnih kaz¬ ni 162, pod pretnjo pripora 162, prepoved odtujitve zarub- .„ Ijenih stvari 147, pritožba 140, prodaja 149—159, s posredno Silo 162, sodna 160, splošne določbe 136—141, sredstva 138, stroški 140, 145, 147, 157, 159, ugovori 148, uradoma uvedena 136,141, ustavitev 141, v zavarovanje 164—166, z neposredno silo 163, z rubežem 142, 144, začasna odločba 165, zarubnih stvari 145, zavlačevanje 119, zoper nezavezano osebo 141. Izvršilna oblastva 137, 147 do 150, 152, 154, 156, 159, 164. Izvršilni organ 145, 147,154, 155, 158, izključen od ponudb pri dražbi 155. J. davni interes 2, 42, 70, 119, 128, 134, 136. Javni organi, pozivanje 33, vročitve 51, zaprisega 94. K. Kazni, denarne v izvršilnem po¬ stopku 162, redovne, zaradi kršitve reda 66—68, :v prid državni blagajni 66, 67, zaradi nedostojnih vlog na oblastva 66—68, zaradi objesti 17, 67, 68. Krajevna pristojnost 3, 5 do 10 . Kraljevski dvor 11. Krstni botri 15. Kvarljivo blago, izvršna prodaja 149, 164. L. Listine, inozemske 83, javne 82, 83, javne, oblika 82, 83, 86, lažne, vzrok za obnovo po¬ stopanja 128, neresnične 82, v posesti tretjih oseb 87, zasebne 23, 84, 85, zasebne, dokazna moč 84, 85, zasebne, oblika 84—86. M. Mejni znaki, dokazna moč 88. Ministrstva 1, 135, 172, 175, pristojnost za razveljav¬ ljenje lastnih pravno¬ močnih odločb 135. Ministrstvo za notranje po¬ sle 172, 175. Ministrstvo za zunanje posle 11 . Molčečnost 90. N. Nadrejena oblastva 16, Nadzorna oblastva 1, 6, 12. Nagajivost 6, 7, 17, 68, kazni 67, 68. Narodno gospodarstvo, nevarnost za 134. Navzočnost potrebna 21. Nedelje, izvršba ob 139, vročanje ob 44, zaračunavanje rokov 62. Nedostojno vedenje pri po¬ stopanju 66, pri izvršbi 146. Neodložni posli 7, 18, 25. Nepismene osebe 28. Nepremičnine 5. Nepristojnost oblastva 10. Nepristranost upravnih or¬ ganov 15. Nevarnost, neposredna 2, odlašanja 5, 6, 12, pri izterjanju obveznosti 164, za javni mir in red 2, 134, za moralo 134, za življenje in zdravje ljudi 134. Ničnost odločbe 135. Nujni posli 7, 18. Nujni ukrepi 2. 0 . Občeupravna oblastva 1, 4. Občine, kot nosilci oblasti 1, selske, kršitve reda pri postopku, kazni 68, selske, postavljanje skrb¬ nika za stvari iz njih pristojnosti 25, sodelovanje pri posred¬ nem vročanju 47, vročitve 51. Občinska oblastva 13. Občinski uslužbenci, pričanje 89. Objest 17, 67, 68, 168, kazen zaradi 67, 68, 166, Oblastva, državna upravna 4. javne uprave 2, nadrejena 16, 17, nepristojna 10, 135, občinska 13, sovrstna 5, 7, 16, stroški 167, višja 1, 6, 12, 13, 16, 114, 120 , 122 , vročitve 51. Obmejna straža, pozivanje 34, vročanje 56. Območje oblastva 11, 12, 14. Obnova postopanja 128 do 132, izrek o obnovi 131, na strankin predlog 128, oblastvo pristojno za od¬ ločanje 130, oblastvo pristojno za pre¬ jem predloga 130, pritožba 132, rok za uradno obnovo 129, roki za predlog 129, uradoma 128, vzroki 128. Obrezuspešenje namena po¬ stopanja 42. Obvarovanje javnega miru 2 . Obveščanje o stanju posto¬ panja 42. Odklonitev upravnih orga¬ nov 15 — 18. Odlašanje, nevarno 5, 12. Odločba 106—113, brez poizvedovalnega po¬ stopanja 70, 111, glavna 106, 108, 112, 115, 119, 126, izdana po nepristojnem oblastvu 135, izposlovana s kaznivim de¬ janjem 128, izprememba 122, 133, 134, Izrek 107, 108, izvršna 136, izvršna, vzlic pritožbi 119, javnopravnih oseb 137, 78 ki utegne povzročiti zlo¬ činstvo 135, netočnosti 113, ničnost 135, ob uveljavljenju z. u. p, 171, obrazložitev 107, 109, obrazložitev, nepotrebna 109, odpravek 107, pismena 112, pogreške 113, postranska 106, 112, 115, pristojnost višjega oblast- va ob delegaciji nižjega 13, razveljavljenje 122, 124 do 127, 133, 134, rok za izvršitev 108, rok za odgovor 111, 116 do 119, ustna 112, višjih oblastev 13, 16, vsebina 107. Odložna moč, pritožbe 119. Odsotne osebe, postavitev skrbnika 25. Odvračanje neposredne ne¬ varnosti 2. Ogled, na mestu samem 73, dokaz z 101, 102. 103, dolžnost lastnikov 102, škoda 102, stroški 168. Orožništvo, pozivanje 34, vročanje 56, zaprisega 94. Osebna navzočnost 21. Oskrbovanci 15. Osnutki rešitev 42. P. Pisači, zakotni 21. Pismene izjave pozvanega 33. Plovni objekti 11. Podjetja 5. Poizvedovalno postopanje 70 do 105, dopolnitev vsled pritožbe 122 , načela 70, 71. Poklicna tajnost 103. Policijska oblastva državna, vročanje po 43. Policijske straže, pozivanje 34, vročanje 56. Pomočniki strank 21. Pomote, pri vročanju 58, v odločbi 113. Pooblastila 23, 76, nedostatki 24, 29. Pooblastilci 21. Pooblaščenci 15, 21, 22, 24, 26, 28, 49, nedostojno vedenje 66, pričanje 90, uradoma postavljen 66, za sprejemanje vročitev 50. Poravnava 78, naslov za izvršbo 136. Porodi, pričanje o 91. Poseganje čez mejo območja 12 . Posinovitelji 15. Posli, neodložni 6, 7, 18, 25. Poslovna tajnost 90, škoda 103. Poslovodje 15. Postavitev v prejšnji stan 124—127, 79 ■oblastvo pristojno za pre¬ jemanje predloga 125, pritožba zoper odločbo 127, rok za predlog 125, zamuditev rokov 124, 125, zaradi zamujene razprave 124, 126. Postopanje, obnova 128 — 132, prekinitev radi prejudici- jelnega vprašanja 72, radi predloga za upostavi- tev v prejšnji stan 126, stroški 168, 167—170, uradoma 10, 16, 24, 69, 71, 103, 128, 136, ustavitev 112, voditelj 65, 66, 67, vzdrževanje reda 65, zavlačevanje 17, 48, 67. Posvaritev 65—67. Posvojenci 15. Pošta, priporočene vloge na po¬ što 64, vročanje po 43 — 45, 47. Pouk o pravnih sredstvih 107, 110, 124, napačen 110, 124, nezadosten 110, ob uveljavljenju z. u. p. •171. Poveljniki vojaških zgradb 11 . Poverjanje poslovanja dru¬ gim oblastvom 13, 14. Pozivanje 32 — 34, na ustno razpravo 74. Pozivnice 33. Pozvane osebe, pismene izjave 33, v javni službi 33, 34. Pravdna dejanja, pooblastilo za 23, sposobnost za 20, 24. Pravna pomoč 14. Pravna sredstva, manjkajoči pouk 110, napačen 110, 124, pouk 107, 110. Pravne osebe 20, vročanje 51. Pravni posli, pričanje o vsebini 91. Pravnomočna odločba 133, 134, izpremembe, vezane na pristanek strank 133, 134, razveljavljenje 133, 134, razveljavljenje po mini¬ strstvih 135. Pravočasnost vlog 10. Prazniki, izvršba ob 139, vročanje ob 44, zaračunavanje rokov 62. Predhodno (orejudicijelno) vprašanje 72, drugačna rešitev pristoj¬ nega oblastva vzrok za obnovo postopanja 128. Prepisovanje spisov 42. Pričanje, nedopustno 89, odklonitev 90, postopek 93, škoda 90. Priče 15, brez konfesije, zaprisega 94, dolžnost navzočnosti 95, gluhe 94, izključene 89, kazenski pregon 90, lažne izpovedbe vzrok za •• obnovo postopanja 128, navzočnost pri ustni raz¬ pravi 73, neme 94, 80 neopravičeni odrek priče¬ vanja 34, 92, 162, odklonitev pričevanja 90, pristojbine 168, 170, zaprisega 94, zasliševanje izven ustne razprave 95. Pridobljene pravice, oziri na 133, 134, Prisilna sredstva, pri pozivanju 34. Pristojbine, odločbe o 170, prič in izvedencev 168, 170. Pristojnost 3—14, je treba uradoma presojati 10 , krajevna 3, 5—10, obče upravnega oblastva prve stopnje 4, omejitev 11, se ne more izpreminjati z dogovori strank 10, stvarna, 3, 4, 7, 9, 10, višjega oblastva za odloč¬ bo ob delegaciji 13. Pritožba 114—123, izključena 16, 17, meritorna odločba 122, 123, nedopustna 120, nima odložne moči 68,104, 119, 140, 164, nova dejstva in dokazi 120 , 121 , oblastvo za vložitev 118, obrazložitev 116, odložna moč 119, prepozno vložena 120, pristojnost višjega oblast¬ va 120, 122, reševanje po oblastvu, ki je izdalo izpodbijano odločbo 120, rok 117, samo na eno višje oblast¬ vo 114, v izvršilnem postopku 140, zavrnitev 120, zoper banove odločbe 114, zoper glavno odločbo 115, 126, zoper obnovo postopka 132, zoper postransko odločbo 115, zoper upostavitev v prejš¬ nji stan 127. Pritožba, samostojna, dopustnost 115, nima odložne moči 68, 104, pri redovnih kaznih 68, pri rešitvi prejudicijelne- ga vprašanja 72, zaradi predložitve listine 87, zaradi škode pri ogledu 102 , zaradi zavarovanja doka¬ zov 104, zoper naložitev stroškov vsled neprihajanja 34, zoper odločbo o pristojbi¬ nah prič in izvedencev 170, zoper začasno odločbo v prisilnem postopku 165. Prodaja zarubljenih pred¬ metov 149 — 159, kvarljivega blaga 149, 164, na dražbi 151—159, pod roko 150, v drugem kraju 150, pred določenim rokom 149, presledek med rubežem 149, 81 pri izvršbi v zavarovanje nedopustna 164, vrednostnih papirjev 150, vzlic ugovorom 149. R. Radiranje, v listinah 86. Razglas, ustne razprave 74, dražbe 152, stroški 168. Razprava, izostanek strank 75, 124, izvedena v odsotnosti stranke 120, javni razglas 74, motenje 65—66, nenadejani zadržki 124, otvoritev 76, pozivi 74, predlogi strank 76, predmet 74, 76, preložitev 75, 76, ugovori strank 75, ustna 73—77, vodstvo 65, 66, 76, 94, 95, zapisnik 77, zavlačevanje 67, 76. Red pri postopanju, vzdrževanje 65—68. Redniki in rejenci 15. Ročni znak 28. Roki 01—64, izračunavanje 61, nespremenljivi 63, ob uveljavljenju z. u. p. 171, pri postavitvi v prejšnji stan 125, razpis ustne razprave 74, za pokrenitev prejudicijel- nega vprašanja 72, za pritožbo 117, za trajanje začasne odloč¬ be v izvršilnem postop¬ ku 165, za ugovor 111, 116—110. Rubež 142, 144, 145, 146, kvarljivega blaga 149, meje 145, prepoved odtujitve zarub¬ ljenih stvari 147, pridobitev zastavne pravi¬ ce 147, razveljavljenje 148, tujih stvari 148, ugovori 148, 149, v prevelikem obsegu 148. zapečatenje zarubljenih predmetov 147, zastavne pravice na za¬ rubljenih predmetih 1591 Rubežni zapisnik 145—148. S. Samostojne pritožbe 144, 68, 72, 87, 102, 104, 115, 165. 170. Skrbnik, za opravljanje pravdnih dejanj 25. Skrbniki 15. Skrbstveno oblasfvo 25. Smrt svojcev, pričanje o 91. Sodišča 14, 72. 105, 128, 14K, 160, drugačna rešitev predhod¬ nega vprašanja vzrok za. obnovo postopanja pri upravnem oblastvu 128, izvajanje dokazov 105, pravna pomoč 14, prejudicijelno vprašanje 72, sodne izvršbe upravnih odločb 160, 82 spori zaradi tujih pravic na zarubljenih predme¬ tih 148. Sorodstvo, razlog' za izključi¬ tev upravnega organa 15. Sovrstna oblastva 5, 7, 16. Spomeniki, dokazna moč 88. Sposobnost, biti stranka 20. Sreski načelnik, kaznovalna oblast v uprav¬ nem postopku pri Sel¬ ških občinah 68, postavlja skrbnika za o- pravljanje pravdnih po¬ slov 25. Sresko načelstvo, podmena generalne pri¬ stojnosti 4. Stališče v pozivnem postop¬ ku 34. Stanje stvari 70, 80, 122, izprememba 8. Starešina oblastva 16, 17, 89, 97, izključen ali odklonjen 16. Stranka, dolžnost dokazovanja trdi¬ tev 79, kaznovanje zaradi kršitve reda in zaradi objesti 66 — 68 , navzočnost pri ustni raz¬ pravi 73, nepismena 28, obvestilo o odstopanju vlo¬ ge drugemu oblastvu 10, odsotna, postavitev skrb¬ nika 25, odstranitev zaradi nedo¬ stojnega vedenja 66, opozoritev na nedostatke vloge 29, 30, pravdno .nesposobna 20, 25, pravica do vpogleda v spi¬ se 42, pravica doznavanja 121, pravica zahtevati odkloni¬ tev upravnih organov 17, pravica zaslišanja 76, 96, predlogi 69, 76, pripombe za ustno razpra¬ vo 75, pristanek za izpremembo pravnomočne odločbe 133, stroški 168, tožena 5, ugovori, glede ustne raz¬ prave 75, ugovori glede zapisnika 39, upravičena odkloniti izve¬ denca 98, varstvo pridobljenih pra¬ vic 133, 134, zastopstvo 20, zaščita pravic 70, 76, 79, 133, 134. Stroški postopanja 34, 108, 167—170, neizterljivi 168, osebni 169, potni stroški uradnih or¬ ganov 168, v breme oblastva 167, v breme strank 168, 169, vsled objesti 168, za zastopnika pooblaščen¬ ca 169, zaradi neprihajanja 34. Stvarna pristojnost 3, 7, 8, 9, 10. Svaštvo, razlog za izključi¬ tev in odklonitev uprav¬ nega organa 15. Svojeročni podpisi na vlo¬ gah 28. 83 Š. Škoda, povračilo vsled uničenja pridobljenih pravic 134, pravica do povračila, za¬ staranje 134, pri ogledu 102, vsled pričanja 90, vsled zamude pravdnih dejanj 124, vsled zavlačevanja izvrš¬ be 119. T. Teritorialna omejitev pri¬ stojnosti 11, 12. Tolmači 19, 36, 94. Trgovske knjige, dokazna moč 85. Trgovski posredniki, posredovanje pri prodaji zarubljenih vrednostnih papirjev in predmetov s tržno ceno 150, sklepni listi, dokazna moč 85. U. Umetniška tajnost 90, škoda 103. Upravna sodišča 9, 125, 134, odločanje o povračilu ško¬ de vsled uničenja pri¬ dobljenih pravic 134. Upravni organi, delegacija 16, izključenje in odklonitev 15-18, nepristranost 15, zavzetost starešine 16. Upravno kazensko postopa¬ nje 2. Uradna tajnost, razrešitev pri pričanju 89. Uradne ure 29. Uradne zabeležke 41. Uradni dnevi za stranke 29. Uradni spisi, zaupni 42. Ustna pooblastila 23, predlaganje vlog 27. Uvedba postopanja 69. V. • Varnost, javna 2, 164, vsled izvršbe vzlic pri¬ tožbi 119, za škodo vsled začasne odločbe v izvršilnem postopku 166. Varovanci in varuhi 15. V erjetnost, dokazov 81. Višje oblastvo 1, 6, 12, 13, 16, 114, 120, 122, odločbe 122, 123, pripombe obvezne za niž¬ je oblastvo 122. Vloge 27-31, brzojavne 27, 29, dan izročitve, izračunava¬ nje 64, nedostatki 29, 30, neodložne 29, nepodpisane 29, oblika 28, podpis 28, 29, poprava 29, potrdilo o prejemu 31, 174, potrdilo o prejemu, takse prosto 174, pravočasnost 64, priporočene na pošti 64, ustne 27, vsebina 28, 29, 30, zavrnitev 29. Vojaške osebe, kaznovanje zaradi kršitve reda in zaradi objesti 68 , 6 ' 84 kaznovanje zaradi nepri- hajanja 34, pozivanje 34, vročanje 56. Vojska, zgradbe v posesti vojske 11, 56. Vpogled v spise 42. Vprašanje, prejudicijelno 72, 128. Vrednostni papirji, izvršna prodaja 150. Vročanje 43—60, brez vročilnice 60, izprememba stanovanja 53, javnim organom 51, neposredna predaja 54, ob nedeljah in praznikih 44, ob neznanem bivališču 47, 53, 55, odklanjanje sprejema 47, 52, odsotnost strank 46, 47, 53, orožništvu 56, osebno 48, pismena naznanila 47, 48, 53, pomote 58, ponoči 44, pooblaščencu 45, 49, 50, pooblaščencu za sprejema¬ nje vročitev 50, po pošti, v krajih, kjer se doslej ni vršilo 172, policijski straži 56, posredno 46, 47, pravnim osebam 51, v inozemstvo 57, v stanovanju 44, v uradu samem 54, vojaškim osebam 56, z javno objavo 55, zakonitemu zastopniku 49, 50, zakupodavcu ali čuvarju hiše 46. Vročilnica 59, 60, izguba 60, oblika 59. Vzajemna pravna pomoč 13. Vzdrževanje reda pri po¬ stopanju 65—68. Z. Zabeležke o spisih 41. Začasna odločba, neopravičena 166, povrnitev nastale škode 166, v izvršilnem postopku 165. Zakon (brak), razlog za iz¬ ključen je in odklonitev upravnih organov 15. Zakoniti zastopniki 20, 21, 24, 25, 26, 28. Zakotni pisači 22. Zamuda, pravdnih dejanj 124. Zapisnik 35—40, dokazna moč 40, o pooblastilu 23, o poravnavi 78, o posvetovanju 42, o ustni razpravi 77, oblika 36, 37, poprave in črtanja 38, ugovori zoper vsebino 39. Zapor, prisilno sredstvo v izvr¬ šilnem postopku 162, zaradi kršitve reda in za¬ radi objesti 66, 67. Zaprisega, javnih organov 94, prič 94. Zaprosila za pravno pomoč 14. 35 Zasebne listine 23. Zastopniki, zakoniti 20, 21, 24, 25, 26, 28, pričanje 90. Zaupni spisi 42. Zavarovanje, denarnih terjatev z izvrš¬ bo 164, dokazov 104, pritožba zoper izvršbo v zavarovanje 164, varnost za začasno odloč¬ bo v zavarovanje obvez¬ nosti 166. Zavlačevanje postopanja 17, 48, 67, 76. Zgradbe- v posesti vojske 11. Ž. Ženitve svojcev, pričanje o 91. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle, Zakon o banski upravi. 4 Prvo p o g la v j e. Ustroj banske uprave. Ban načeluje banski upravi ter je odgovoren za odločbe in odredbe, ki jih izdaja v mejah svoje pri¬ stojnosti. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« k dne 7. novembra 1920., št. 261/CV. la-pTemeimbe.: Zakon o izpremeanbah zakona o banski upravi z dne 24. marca 1930., »Službene no¬ vine« z dne 28. marca 1930., št. 71/XXV, Ur. list št. 208/45 (glede § 26 ). Popravki : Službene novine« z dne 1. decembra 1929., it 282/CXV, U. 1. št. 208/45 (glede §§ 7., 38., 39., 42., 48., 49., 54. in 56.). »Službene novine« z dne 15. februarja 1930., štev. 3'6/XII'I., U. il. št. 149/33. »Uradni list« z dne 27. marca 1930., št. 196/43. Banov pomočnik je banov pomožni organ in za¬ koniti namestnik. Kadar je ban zadržan, ga zastopa v vseh poslih banove pristojnosti. Pomočnik vodi posle, skrbi za skladnost in enotnost uradovanja ter nadzira vse oddelke banske uprave po področju, ki mu ga odredi ban. Kadar je zadržan, ga zastopa načelnik upravnega oddelka. Banov pomočnik podpisuje vse uradne spise, ki si jih ni ban izrečno pridržal za svoj podpis, ali kolikor ,ni zato pooblaščen tudi načelnik oddelka. § 3.' ČBanska uprava se deli na oddelke, odseke in raz¬ delke (referate). § 4. Oddelku načeluje načelnik oddelka. Podrejeno mu jje vse osebje njemu poverjenega oddelka. Načelnik vodi posle svojega oddelka, nadzira vse odseke, odnosno raz¬ delke (referate), skrbi za zakonitost, hitrost, pravilnost in skladnost uradovanja ter je odgovoren za vse posle svojega oddelka. V tein zmishi dima načelnik te-le dolžnosti: 1. opravlja glavne in vodi vse ostale posle v po¬ verjenem oddelku; 2. razporeja dodeljeno osebje; 3. skrbi, da se izvršujejo vsi posli v oddelku redno in točno po dotienih zakonih, uredbah, pravilnikih, predpisih in nared bab; 4. sprožuje vprašanja za izpopolnjevanje službe in vseh poslov poverjenega oddelka; 5. zbira podatke za oceno osebja oddelka; 6. skrbi za vodstvo točne evidence materiala in in¬ ventarja, ki pripada oddelku; 89 7. skrbi za zbiranje, urejanje in proučevanje po¬ trebnih statističnih podatkov kakor tudi strokovnih in drugih pripomočkov; in 8. skrbi za vodi te v evidence, za porabljanje otvor- jenih kreditov, iprav tako pa tudi za vse podatke, da se pravilno sestavi osnutek letnega proračuna, kolikor se nanaša na dotični oddelek. § 5. Odsekom načeliujejo šefi odsekov, ki so praviloma neposredno podrejeni načelniku ter so mu odgovorni za vse posle odsekov. Nadzirajo posle odsekov in raz¬ delkov (referatov). Ban sme odrediti, da so poedini odseki neposredno podrejeni njemu; v tem primeru sme prenesti na njih šefe dolžnosti in pravice, ki jih in vajo načelniki oddelkov. § 6 . Načelniki oddelkov banske uprave se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog resornega ministra, ostali državni uradniki banske uprave pa se postavljajo, pri- čenši s 1. skupino III. kategorije, po resorih na pod¬ stavi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, Resorni minister za 111. oddelek je minister za poljedelstvo, za Vlil. oddelek pa minister za trgovino in industrijo. Osebje razporeja na poedine oddelke ban, pri če¬ mer gleda na to, da se uporablja vsak uslužbenec po svoji strokovnosti. § 7 . Pri banskih upravah se ustanavljajo nastopni od¬ delki : 1. obči oddelek (I.); 2. upravni oddelek (II.); 90 3. kmetijski oddelek (III.); 4. prosvetni oddelek (IV.); 5. tehnični oddelek ((V.); 6. oddelek za socialno politiko in nar. zdravje (VI); 7. finančni oddelek (VIL). V poedinih banovinah sme ustanoviti minister za notranje posle po potrebi in oceni resornih ministrov oddelek za trgovino, obrt io industrijo (VIII.). Kjer te potrebe ni, se ustanovi za te posle pri občem odddelku poseben odsek. § 8 . Obči oddelek (I.) opravlja posle, ki mu jih odredi ban. Ta oddelek ima: a) tajništvo; b) personalni odsek, ki vodi vse posle glede služ¬ benih razmerij banskih in banovinskih uslužbencev. V sestav občega oddelka spada glavna pisarna in urejanje uradnega lista banske uprave. / § 9. Upravni oddelek (II.) se deli na te-le odseke: 1. na obči upravni odsek (1.); 2. na odsek za javno varnost (2.); 3. na odsek za samouprave (3.). § 10 . Kmetijski odsek (III.) se deli na štiri odseke: 1. na odsek za kmetijstvo in živinorejo (4.); 2. na odsek za veterinarstvo (o.); 3. na odsek za agrarno pravne posle (6.); 4. na odsek za gozdarstvo (7.). 91 § H. Prosvetni odsek (IV.) se deli na dva odseka: 1. na odsek za osnovni pouk (8.); 2. na odsek za srednji, učiteljski in strokovni pouk m za narodno izobraževanje (9.). § 12 - Tehnični oddelek (V.) se deli na tri odseke: 1. na odsek za mostove, ceste in železnice (10.); 2. na .odsek za hidrotehnična dela (11.); 3. na odsek za arhitektonske in elektrostrojne po¬ sle (12.). § IB. Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje (VI.) ima dva odseka: 1. odsek za socialno politiko (13.); 2. odsek za narodno zdravje (14.). § 14 . Finančni oddelek banske uprave (VII.) sestavljata računovodstvo in banovinska blagajna. Ta oddelek oprav¬ lja vse računovodstvene in blagajniške posle celokupne banske uprave in njenih ustanov kakor tudi vse posle glede budgetiranja. § 15. Pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo (VIII.) sta dva oddelka: 1. odsek za trgovino, obrt in industrijo (15.); 2. odsek za rudarstvo (16.). § 16 . Vsak odelek banske uprave ima svoj pisarniški raz¬ delek, ki vodi poseben v 1 !tožni zapisnik in register. »Glavna pisarna je pomožna ustanova, po kateri se vrši, vodi in nadzira celokupno notranje tehnično-mani- pulativno in ekonomsko poslovanje banske uprave. Te¬ mu razdelku načeluje "šef, ki skrbi za pravilno, točno in hitro opravljanje pisarniške in manipulativne službe kakor tudi za evidenco, »popolnjevanje in popravljanje inventarja in pisarniškega materiala. Pod njegovim nad¬ zorstvom je ekonomat. Šef nadzira vse zgradbe in pro¬ store, v katerih je nastanjena banska uprava, vodi po pravilniku, ki ga predpiše ban, vse blagajniške pošle, ki spadajo v pristojnost glavne pisarne. Šefu glavne pisarne je podrejeno pisarniško osebje in služabništvo celokupne banske uprave. § 18 . Za oskrbovanje vseh oddelkov in ustanov banske uprave z materialnimi potrebščinami obstoji ekonomat. Ekonomat banske uprave je po »racionalnih načelih osnovana pomožna ustanova za ekonomsko nabavljanje in varčno »porabljanje pisarniškega materiala. Po ba¬ novi odredbi zalaga tudi vse podrejene urade in usta¬ nove. Svoje posiie vrši ekonomat po posebnem pravilniku, k»i ga predpisuje minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance. Ekonomat spada v sestav glavne »pisarne; upravlja ga ekonom. § 19 - Z banovo odločbo, po odobritvi »ministra za notranje posle, se smejo osnovati-kot sestavni del banske uprave tudi druge specialne ali pomožne ustanove, ki so pod¬ rejene banski upravi neposredno ali po enem obstoječih oddelkov. Na isti način se sinejo osnovati tudi posebni zakladi (fondi) in ustanov© za ekonomske, zdravstvene in druge koristne namene. § 20 . Spajanje oddelkov v poedinih banovinah se sme vršiti na predlog resornih ministrov v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. S spajanjem sme zmanjšati ali povečati resorni mi¬ nister na banov predlog in sporazumno z ministrom za notranje posle število odsekov samo, če se to določi s proračunom. Razpored poslov po področju na odseke odreja ban. § 21 . Daši imajo oddelki, odseki in pomožne ustanove svoje odgovorne starešine, so vendarle enotna celota v ustroju banske uprave. Vsi posli banske uprave, bodisi da se pojavljajo kot posli obče uprave, bodisi da se opravljajo v izvrše¬ vanju banovinskega proračuna, .se vrše s skupnim služ¬ benim osebjem. Posle banovinskega področja razporeja ban po na¬ ravi poslov na poedine oddelke in odreja zanje po po¬ trebi tudi posebne refereiite. § 22 . Ža razpravljanje načelnih vprašanj in vprašanj, ki zahtevajo po naravi predmetov skladnost, se vrše pri banski upravi načelniške konference, v katere spadajo načelniki vseh oddelkov banske uprave. Načelniške kon¬ ference se vrše pod predsedstvom bana ali njegovega namestnika. § 23 . Uslužbenci oblastev, zavodov in ustanov v območju banovine, podrejenih banu, se ocenjajo po načelih, do- 94 ločenih v členu 99. zakona o notranji upravi. Minister za notranje posle je pooblaščen, izdati sporazumno z resornimi ministri podrobne predpise o ocenjanju teli uslužbencev. § 24. Določbe člena 118. zakona o notranji upravi veljajo za vse uslužbence oblastev, zavodov in ustanov v ob¬ močju banovine, ki so podrejene banu. § 25. Predpisi VIII. poglavja (Odgovornost) zakona o notranji upravi se uporabljajo za vse uslužbence obila- stev, zavodov in ustanov, ki so podrejene banu, z izpre- membami, predpisanimi v členu 189. omenjenega zakona; vendar pa velja pristojnost resornega ministra v pri¬ merih, kjer se omenja v teh določbah minister za notranje posle, odnosno ban, kolikor gre za uslužbence, ki so na računu banovinskega proračuna. § 26. V vsaki banovini se ustanavlja banski svet kot banov posvetovalni organ. V banski svet se postavlja po en član za vsak srez; razen tega se postavljajo: za vsako mesto od 3000 do 15.000 prebivalcev po en član, od 15.000 do 30.000 pre¬ bivalcev po dva, od 80.000 do 50.000 prebivalcev po trije, za vsa mesta s preko 50.000 prebivalci pa ipo štirje člani. Člane banskega sveta postavlja in izmenjuje mini¬ ster za notranje posle. 'Pravilnik o organizaciji, delovanju, poslovnem redu in izdatkih za delovanje banskega sveta predpiše mini¬ ster za notranje posle. 95 Drugo poglavje. Banova pristojnost. § 27. Ban sune za svojo -banovino: 1. izdajati v -mejah zak-onov in -uredb pravilnike o ureditvi -poslov -onih zav-odo-v in ustanov, k-i ,se osnavtjajo ali upravljajo v okviru samostojnega področja; 2. -predpisovati v mejah zakonov in uredb natanč¬ nejše določbe o upravljanju imovine občin in banovine, o njih podjetjih -in zavodih in o nadziranju tega uprav¬ ljanja. § 28. P-ravilnike, ki jih -izdaja ban po § 27., odobiuje minister za n-otranje posle sporazumno z resortni-mi ministri. Odobreni pravilniki se razglašajo v uradnem listu banske upra-ve in stopajo v veljavo z dnem, ko -s-e raz¬ glase, če ni predpisano v njih drugače. § 29. Poleg poslov obče uprave, ki so preneseni v banovo pristojnost, sk-rbi ban glede banovinskih poslov in bud- gefciranja za gospodarske, -humanitarne, zdravstvene, so¬ cialne, prometne in kulturne pride banovine in njenega prebiva-ls-tva, kolikor se nanašajo- na naHo-ge, ki pre-s-ezaj-o po -svojem pomenu obseg in potrebe poedinih občin ter -obsezajo v-e-oje dele banovine, nimajo- pa veljavnosti za vs-o držav-o. V -ta namen sme o-snaivljati in -podpirati ban na -podstavi potrjenega banovinskega proračuna zavode, podjetja in ustanove zaradi razvijanja in pospeševanja telesne in moralne blaginje in narodnega izobraževanja, za izboljševanje prometnih, stanovanjskih, zdravstvenih in socialnih razmer ali za zadoščenje kulturnim in go¬ spodarskim -potrebam prebivalstva v banovini. 96 § 30 . Ban sestavlja predlog za državni proračun glede ' Danske uprave in ostalih potreb banovine, kolikor se morajo pokrivati iz. državnega proračuna. Ban izvršuje banovinski proračun ter je nakazova¬ le« prve stopnje za državni proračun, kolikor se tiče izvrševanja kreditov, odrejenih za bansko upravo. § 31 . Ban odloča o sprejemanju banovinskih uslužbencev za opravljanje poslov v banovinskih zavodih, ustanovah in podjetjih kakor tudi o -temi, kakšna ustužben-ska -mesta -in s kolikimi prejemki naj, se ustanavljajo- v breme ba¬ novine. Ban odloča o sprejemanju pogodbenih uslužben¬ cev. Ban predpiše odredbe o službenih razmerjih kakor tudi o prejemkih teh uslužbencev. Službene pravice in službeni prejemki po teh določbah ne smejo biti večji od pravic in prejemkov državnih uslužbencev iste kate¬ gorije ali enakoveljavne kategorije kakor tudi istili službenih in rodbinskih razmerij. Od tega je dopustna izjema samo glede uslužbencev, ki nimajo pravice do pokojnine. Banovinski uradniki so službeno podrejeni banu. Določbe o ustanavljanju službenih mest in o služ¬ benih razmerjih veljajo, ko jih -odobri minister za no¬ tranje posle v soglasju z ministrom za finance, če je treba, tudi po zaslišanju pristojnega resornega ministra, kolikor ne preneseta te pravice na bana. Postavljanje banovinskih uslužbencev kakor tudi njih odrejanje na poedina službena mesta in upokoje¬ vanje vrši ban. § 32 . Uslužbenci -banske uprave in banu podrejenih o-b- iastev in ustanov imajo glede službovanja enake pravice in dolžnosti, ne glede na to, ali so postavljeni na račun 1 . 97 državnega ali banovinskega proračuna. Za vse veljajo glede odgovornosti skladno s členom 189. zakona o notra¬ nji upravi predpisi VIII. poglavja omenjenega zakona. § 33 . Ban sme uporabljati v vseh poslih, ki spadajo v njegovo pristojnost, obflastva in ustanove, kar mu jih je podrejenih. Za posle banovinskega področja ue sme biti ločenih uradov. Za te posle sme dodeliti ban občim upravnim oblastvom prve stopnje tudi strokovne referente v brež¬ ine banovinskega proračuna. V tem primeru veljajo zanje določbe členov 28. in 29. zakona o notranji upravi. § 34. Banska uprava vodi uslužbenske liste in evidenco vseh uslužbencev banske uprave in podrejenih ohlastev in ustanov. Ban sestavlja komisije za ocenjevanje uradnikov banske uprave in vseh podrejenih oblastev in ustanov. V te komisije spadajo kot člani tudi uradniki stroke, iz katere je uradnik, ki se ocenja. Ban odreja komisije za opravljanje strokovnega iz¬ pita, v katere spadajo kot Slani tudi uradniki dotičnih strok, iz katerih se izpit opravlja. § 35. Ban postavlja, premešča, povišuje, odpušča in upo¬ kojuje vse državne uslužbence do vštete 2. skupine III. kategorije. Pravico, postavljati in odpuščati dnevničarje, sme prenesti tudi na podrejene starešine. § 36. Ban dovoljuje odsotstva zaradi bolezni za vse dr¬ žavne uslužbence banske uprave kakor tudi podrejenih 98 oblastev in ustanov do dveh ,mesecev, sicer v drugih primerih do enega meseca, sme pa pooblastiti tudi pod¬ rejene starešine, da dovoljujejo odsotstva v državi do največ osmih dni. § 37 . V področje upravnega oddelka, spadajo' vsi posli iz resora ministrstva za notranje posle, ki spadajo po za¬ konu o notranji upravi v banovo področje, odnosno posli, 'ki se prenesejo nanj po členu 191. omenjenega zakona. § 38. O;.!.:;/: V področje kmetijskega oddelka spadajo: 1. Glede kmetijstva in živinoreje: 1. posli, navedeni v § 8., prvem odstavku, zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna, območja z dne 3. oktobra 1929. (ratarstvo, sadjarstvo, vinograd¬ ništvo, zelenjadarstvo, travništvo in pašniki) po zakonih in občih navodilih ministrstva za poljedelstvo; 2. izvrševanje določb zakona o živinoreji in zakona o pospeševanju kmetijstva, ki se nanašajo na živinorejo; 3. pospeševanje ribarstva v sladkih vodah in v mor¬ ju, čebelarstva, svilarstva in podobnih panog pridelo¬ vanja; 4. državne kobilarne, nabavljanje plemenske živine v državi iz državnih in banovinskih sredstev; 5. izdajanje .potrdil za uvažanje plemenske živine, semenja, strojev, umetnih gnojil i. dr. zaradi popusta na transportnih stroških, carinah i. dr.; 6. izvrševanje ukrepov,’ določenih z zakonom o po¬ speševanju kmetijstva v §§ 20. in 29., v zakonih o vino¬ gradništvu, sadjarstvu, zatiranju rastlinskih škodljivcev in drugih zakonih podobne narave, ki niso izrečno pri¬ držani ministrstvu za poljedelstvo; 7. kontrolne in poskusne postaje, postaje za čiščenje semen, agrokemijski, enološki, pedološki in . podobni -.zavodi; 99 8. izvajanje zakona o zadružništvu, neposrednje. , nadzorstvo nad zadrugami, pospeševanje zadružništva rim sodelovanje z zadružnimi ustanovami po zakonu o pospe š e vanju kmet i j st v a; 9. neposrednje nadzorstvo nad kmetijskimi organi¬ zacijami, ko tarski mi podpornimi zakladi in agrarnimi zajednicami; 10. nadzorstvo nad srednjimi kmetijskimi šolami, posli glede ustanavljanja in urejanja nižjih kmetijskih šol, kmetijskih strokovnih tečajev vseh vrst in drugih ustanov za širjenje znanja o kmetijstvu kakor tudi nadzorstvo nad njih delovanjem; 11. kmetijska statistika v banovini; 12. komasacija; 13. poljska policija, posli glede občinskih ledin, ki so pridržani po členu 86. zakona ©■ občinah iz leta 1903. ministrovi pristojnosti; posii iz prvega odstavka § 43. zakona o ureditvi zemljiških zajedale z dne 25. aprila 1894., posli, ki so pridržani ministrovi pristojnosti s členom XII. iz leta 1894. o kmetijstvu in poljski policiji kakor tudi z zakonskim členom 1 X. iz leta 1913. © ne¬ razdeljenih skupnih pašnikih; 14. državna posestva in podobne ustanove, razen državnih posestev Bel ja in Topolovca; 15. nadzorstvo nad privatnimi posestvi, ki se po §§ 21. in 36. zakona o pospeševanju kmetijstva pogod¬ beno 'zavežejo, dobavljati seme ali živino, glede pravil¬ nosti njih pogodbenih obveznosti. II. Glede veterinarstva: 1. posli po zakonu iz leta 1928. o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, kolikor niso pridržani ministru za poljedelstvo; 2. bakteriološki in serološki zavodi in podkovske šole. III. Glede agrarne reforme: 1. izvajanje agrarne reforme po veljavnih zakonih in odredbah; 7 * 100 2. kolonizacija. IV. Glede gozdarstva, lova in hudournikov: izvrševanje zakona o gozdih za vse državne in ne- , državne gozdove, izdajanje navodil in naredb po tem zakonu kakor tudi po zakonu o lovu. Zlasti pa spadajo v njegovo področje: 1. nadzorstvo nad 'logarskimi šolami in tečaji kakor tudi izpiti za gozdarsko-tehnično službo in lovsko nad¬ zorstveno službo; 2. gozdarska in lovska statistika; 3. odobravanje gozdnih cenovnikov za gozdne pri¬ delke in škode; 4. odobravanje gozdnih gospodarskih načrtov (go¬ spodarskih osnov in programov) za nedržavne gozde, ki morajo imeti po zakonu o gozdih gospodarski načrt (velika privatna gozdna posestva, gozdi zemljiških za- jednic, plemen, sel, mest, zakladov, samostanov, cerkva, vakufov, zaščitni gozdi kakor tudi oni, ki so obremenjeni s služnostmi, gozdi dekliških družb in podobnih korpo¬ racij), kakor tudi za gozde imovinskih občin. Gospodar¬ ske načrte za državne gozde odobruje minister za šume in rudnike na banov predlog; 5. odobravanje odstopkov od predpisanih gospodar¬ skih načrtov za omenjene nedržavne gozde kakor tudi evidenca o izdanih dovolilih; 6. evidenca o trgovini z gozdnimi pridelki in o izdelanem lesnem materialu; 7. pogozdovanje in melioracije gozdnih pašnikov in poletnih pašnikov; 8. nagrade za pogozdovanje skal in in goličav; 9. vodstvo razsadnikov za pogozdovanje; 10. nadzorstvo nad redno gozdno upravo in gospo- . darstvom v samoupravnih gozdih (zemljiških zajednic, sel, plemen, mest in podobnih korporacij), kontroliranje cenitev onih gozdov omenjenih samouprav, ki so od¬ rejeni za prodajo, odobravanje prodaje lesa v njih, od- i 101 irejanje rednih in izrednih gozdnih dohodkov v gozdih samoupravnih teles; 11. nadzorstvo nad strokovno upravo in gozdnim gospodarstvom v vseh gozdih sploh kakor tudi nad upravo in gospodarstvom v gozdih, fci so pod posebnim javnim nadzorstvom (zaščitni, zakladni, župni, parohij- ski, .samostanski gozdi, gozdi cerkvenih dostojanstveni¬ kov in delniških družb, gozdi, M so obremenjeni s služ¬ nostjo paše in drvarjenja, gozdi rudarskih podjetij i. dr.); 12. izdajanje službenih in strokovnih naredb in teh¬ ničnih poslovnih navodil za vse nedržavne gozde; lo. dovolila za individualno' delitev gozdov do 500 hektarov, izvzemši zaščitne gozde in gozde imovinskih občin. Za gozde samoupravnih teles (zemljiških zajednic, sel, plemen itd.), ki so večji od 500 hektarov ali ki so na državni meji, je pristojno ministrstvo za šume in rudnike; 14. dovolila za krčenje gozdnega zemljišča in izpre- minjanje v drugo kulturo, izvzemši zaščitne gozde; 15. upravljanje in nadziranje službe in gospodarstva •po navodilu C zakona z dne 1. julija 1881. o imovinskih občinah, kontrola nad raounovodstvenimi in blagajni¬ škimi (posli pri direkcijah šum imovinskih občin. Posli brodske imovinske občine spadajo v pristojnost bana savske, posli petrovaradinske pa v pristojnost bana du- navke banovine; 16. izvrševanje zakona o lovu; 17. pospeševanje lova in racionalna reja in zaščita divjačine; 18. dovolila za izvažanje žive divjačine; 19. nagrade za uničevanje škodljive divjačine; 20. nadzorstvo nad poslovanjem sodišč po zakonu o zamejničevanju gozdov v Srbiji in Črni gori kakor tudi predlaganje oseb za predsednike in člane teh sodišč; 21. nadzorstvo nad poslovanjem podrejenih direkcij državnih gozdov v mejah, ki jih odredi minister za gozdo¬ ve in rudnike; odobravanje prodaje lesa iz rednih sečišč 102 v državnih gozdih po gospodarskem načrtu na javnih licitacijah do vrednosti 250.000 dinarjev (iavzemši .režij¬ sko poslovanje) kakor tudi dovoljevanje brezplačnega lesa, kolikor ni pristojna za to direkcija šum; 22. posli po zakonu o urejanju hudournikov, kolikor niso pristojna za to podrejena oblastva in reševanje pritožb zoper njih odločbe; 23. izdelovanje projektov in predhodnih računov za urejanje hudournikov in za. melioracijo gozdnega zem¬ ljišča; 24. pregledovanje in odobravanje projektov kakor tudi kolavdacij© izvršenih del, kolikor ne presedajo 500 tisoč dinarjev. § 39. V področje prosvetnega oddelka spadajo: 1. vsi posli, ki se nanašajo na ustanavljanje, uredi¬ tev in delovanje državnih in privatnih narodnih šol, meščanskih in vseh nižjih strokovnih šot; 2. nadzorstvo nad delovanjem in osebjem vseh sred¬ njih šol; 3. opremljanje vseh omenjenih šol in predlogi za njih ustanovitev in gradnjo; 4. nadzorstvo nad rabo šolskih učnih knjig; 5. nadzorstvo nad vsemi ustanovami v banovini In skrb zanje; 6. nadzorstvo nad vsemi prosvetnimi društvi v ba¬ novini. Razen tega spadajo v področje' tega oddelka ti-le posli: I. Po zakonu o srednjih šolah: 1. odrejanje komisije za pregledovanje poslopij, na¬ menjenih srednjim šolam (§ 6.); 2. odobravanje, da se zvišajo oddelki v srednji šoli od 16 na 20 (§ 8.); 3. odrejanje šolskega okoliša v banovini, (§ 9.); 103 t 4. odobravanje, da se sine preosnovati učiteljska knjižnica v javno knjižnico v krajih, kjer ni javnih knjižnic (§ 13.), prav tako pa tudi odrejanje, da se zdru¬ žijo v večjih mestih knjižnice vseh šol v eno knjižnico za učitelje; 5. 'odobravanje naknadnega, vpisa na gimnazije od dne 30. septembra do vštetega dne 10. oktobra (§ 33.);. 6. odločanje o vpisu učencev v V. in VII. razred po zakonski naredbi (§ 35); 7. odločanje o razdelitvi razredov na 'oddelke (§ 40.); 8. odobravanje sklepov o izključitvi iz šele (§ 43., točka 3.); 9. odobravanje, da se smejo izdajati duplikati in triplikati šolskih potrdil in izpričeval po predpisanih pravilih (§ '66.). II. Po zakonu o učiteljiščih: 1. nadzorstvo nad internati učiteljišč v materialnem, higienskem in disciplinskem pogledu (§ 5.); 2. odobritve, da se sme pretvoriti učiteljska knjiž¬ nica v javno (§ 10.); 3. odrejanje komisije za sprejemanje poslopij za uči¬ teljišča (§ 10.); 4. nadzorstvo nad odrejanjem in kupovanjem zem¬ ljišč za gradnjo poslopij in. ostalih potreb učiteljišč (§ 12 -); 5. odobravanje razporeda za izlete učiteljišč (§ 18.); 6. sikrb, da se neprimerna šolska poslopja zamenjajo za nova (§ 90.). III. Po zakonu' o narodnih šolah: * vse dolžnosti in pravice, ki so jih imeli po tem za¬ konu oblastni in sreski šolski nadzorniki. IV. Po ostalih predpisih: 1. voditev nadzorstva nad koncesioniranimi knji¬ garnami; 2. sodelovanje pri nadzorstvu nad bioskopskimi predstavami in skrb, da Se v njih ne prikazujejo slike. i 104 fci bi vplivale škodljivo na kulturno in moralno življenje šolske mladine; 3. skrb za obče prosvetno in kulturno gibanje v banovini; 4. redno poročanje ministrstvu o nerazporejenih učiteljih in o potrebi šote glede novih učiteljev; 5. odrejanje nadomeščanja odsotnih in bolnih di¬ rektorjev in upraviteljev srednjih šol, učiteljišč in me¬ ščanskih šol in sreskih šolskih nadzornikov v območju banovine; 6. statistika šol, učiteljev in učencev v banovini in njeno pošiljanje ministrstvu za prosveto; 7. sklicevanje konferenc vseh direktorjev in upra¬ viteljev srednjih šol, učiteljišč in meščanskih šol in šolskih nadzornikov v banovini na koncu šolskega leta in pošiljanje sklepov teh konferenc ministrstvu kakor tudi zavarovanje kritja za stroške teh konferenc v pro¬ računu ; 8. odobravanje začasne prekinitve pouka v šolah zbog nalezljive bolezni in iz drugih tehtnih razlogov; 9. odobravanje poldnevnega ali neprekinjenega po¬ uka na poedinih šolah po (krajevnih, talnih in drugih) razmerah in potrebah; 10. poročilo koncem šolskega leta ministrstvu o celo¬ kupnem učnem, vzgojnem in kulturnem delovanju v banovini; 11. pošiljanje ministrstvu trimesečnih direktorskih poročil, poročil o razdelitvi predmetov in razporedu ur, poročil o višjem in nižjem tečajnem izpitu in direktor¬ skih predlogov za razpored višjega in nižjega tečajnega izpita in ostalih izpitov kakor tudi letnih direktorskih pomočil po pravilniku o oeenjanju; 12. voditev uslužbensfcih listov vseh prosvetnih oseb v banovini in pošiljanje enega overjenega izvoda teh listov ministrstvu; 13. reševanje sporov med direktorji aili šolskimi nadzorniki in učitelji kakor tudi med učitelji saminu; 105 14. reševanje pritožb učiteljev na narodnih šolah, ki zahtevajo ponoven pregled delovanja in uspeha v šoli; 15. podajanje obširnega poročila o stanju in gibanju celokupnega pouka v banovini dvakrat na leto. § 40. V področje tehničnega oddelka spadajo: 1. projektiranje, gradnja in vzdrževanje vseh držav¬ nih cest in mostov v banovini kakor tudi cest in mostov dosedanjih oblastnih samouprav in nadzorstvo nad pro¬ jektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem nedržavnih cest in mostov; 2. projektiranje, gradnja in vzdrževanje državnih zgradb in drugih arhitektonskih objektov v banovini kakor tudi zgradb in drugih arhitektonskih objektov do¬ sedanjih oblastnih samouprav in nadzorstvo nad pro¬ jektiranjem, izdelovanjem in vzdrževanjem nedržavnih zgradb, namenjenih javni rabi; 3. izdajanje vseh določb po veljavnih gradbenih predpisih; 4. urejanje vodnih tokov, kanalizacija in oskrbovanje z vodo; ukoriščanje vodnih sil in dajanje dovolil za okoriščanje vodnih sil po veljavnih zakonskih predpisih; melioracije; vsi posli glede vodnih zadrug in meteo¬ rologija; 5. -vsi posli po zakonu o državnih in samoupravnih cestah 'in po uredbah, izdanih na podstavi teh zakonov, ki so jih vršile dosedanje ustanove zunanje tehnične službe ministrstva za gradbe; 6. sodelovanje pri urejanju javnega avtomobilskega prometa. § 41. V področje oddelka za socialno poi.itiko in narodno zdravje spadajo: 1. skrb za vojne invalide, sirote in siromake; 106 2. dovoljevanje zaposlitve inozemskih delavcev in nameščencev po § 103. zakona o zaščiti delavcev in po določbah pravilnika za zaposlovanje inozemskih de¬ lavcev ; 3. upravljanje kopališč in zdravilišč in izdajanje odločb v zvezi z upravljanjem, ki jih je izdajal doslej minister za socialno politiko in narodno zdravje, izvzem- ši oddajanje kopališč v eksploatacijo; 4. upravljanje in nadziranje bolnic, dečjih in 'inva¬ lidskih ustanov, babiških šol in humanitarnih ustanov; 5. projektiranje, gradnja in razširjanje novih bolnic po predhodnem zaslišanju banskega sanitetnega sveta in v mejah odobrenih kreditov; 6. predlogi za ustanavljanje novih bolnic in novih bolniških oddelkov po zaslišanju banskega sanitetnega sveta; 7. izvrševanje določb pravilnika št. 13.103/27 o bol¬ nicah; 8. upravljanje službe in odrejanje službe sreskim sanitetnim referentom; 9. odločanje na drugi in poslednji stopnji o vseh kaznivih dejanjih, na podstavi sanitetnega zakona in ostalih sanitetno-policijskih predpisov; 10. odobravanje obče zdravniške prakse po veljav¬ nih predpisih; dovoljevanje naziva »specialist« na pod¬ stavi uredbe o obveznem praktičnem stažu za zdravnike in medicince, po zaslišanju banskega sanitetnega sveta; dovoljevanje, opravljati praktični staž, po uredbi o ob¬ veznem praktičnem stažu za zdravnike in medicince; dovoljevanje, opravljati volontersko zdravniško službo v sanitetnih ustanovah; dovoljevanje, opravljati postransko službo, po odločbi ministrstva San. br. 45.200 z dne 24. septembra 1929.; dovoljevanje dentistične prakse, po za¬ slišanju banskega sanitetnega sveta; dovoljevanje prakse nižjemu sanitetnemu osebju (babicam, maserjem i. dr.); 11. dovoljevanje za prosto voditev lekarne; po za¬ slišanju banskega sanitetnega sveta; podeljevanje lekar- 107 narskih koncesij na podstavi razpisanih natečajev, po za¬ slišanju banskega sanitetnega sveta; odobritve o prodaji lekarn; odobritve za otvarjanje lekarn po izdanem do¬ volilo za posest lekarne; odobritve za posest drogerij; odobritve za uvažanje in prodajanje strupenih stvari; retaksacija lekarniških računov za državne in samo¬ upravne ustanove in urade; 12. odobritve pogodb in izborov občinskih zdravnikov in babic po razpisanem natečaju; 13. odrejanje komisije za pregledovanje umobolnih kakor tudi pošiljanje umobolnih v bolnico; 14. odobravanje in izvrševanje asanacij v mejah odobrenih kreditov. Banu so podrejeni v njegovem območju higienski zavodi z vsemi jim podrejenimi higienskimi ustanovami. Ban opravlja higensko službo s posredovanjem higien¬ skega zavoda po veljavnih predpisih. Sedanji higienski zavodi obsezajo z dnem, ko začne poslovati banska upra¬ va, območje banovine, v katerem so. Dom narodnega zdravja v Banjaluki postane higienski zavod za območje Vrbaske banovine. § 42. V področje oddelka za trgovino, obrt in industrijo spadajo: 1. Glede trgovine, obrta in industrije: 1.. posli po zakonu o radnjama z dne 29. junija 1910., vendar pa izda minister za trgovino in industrijo na- redbo: a) v dvomnih primerih, ali spada obrt pod ta zakon ali ne, kakor tudi pod kakšno obliko poslovanja (čl. 1.); b) za predpisovanje specialnih pogojev za obrte, navedene v členu 22.. zakona; 2. posli po naredbi o izvrševanju obrta z dne 8. fe¬ bruarja 1909., št. 217.222/1, vendar pa izda minister za trgovino in industrijo naredbe o priglašanju obrtov za koncesioniranje (§ 20.) ; 108 3. posli po zakonskem členu XVII. iz leta 1884. (obrtni zakon), vendar pa izdaja minister za trgovino in industrijo odločbe: a) za ustanavljanje obrtov, vezanih na usposoblje¬ nost (§ 5.); b) za dopolnjevanje seznamka onih naprav, za kate¬ re je predpisano ediktalno postopanje (§ 25.); 4. posli po obrtnem redu z dne 20. decembra 1850. in njegovih izpremembah in dopolnitvah, vendar pa iz¬ daja minister za trgovino in industrijo potrebne nared- be, določene s tem zakonom; 5. posli: po zakonskem členu XIV. iz leta 1881. o dajanju posojil na ročno zastavo; po zakonskem členu XXII. iz leta 1888. o zastav¬ ljalnicah; po zakonskem členu XXXI. iz leta 1883. o obročnih poslih; po zakonskem členu XXV. iz leta 1900., vendar pa izda minister za trgovino in industrijo naredbo o izje¬ mah pri zbiranju naročil (§ 3.); 6. podaljševanje roka za vršenje razprodaje po za¬ konu o razprodajah z dne 15. junija 1929.; 7. dajanje dovolil za privatne in javne agenture; 8. reševanje pritožb zoper odločbe trgovskih, indu¬ strijskih in obrtniških zbornic na podstavi naredbe mi¬ nistra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928., št. 14.402/111, o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrt¬ nikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o iz¬ dajanju legitimacij za trgovinske potnike; 9. odločanje po zakonu o selskih prodajalnicah (du- čanih) z dne 25. oktobra 1870. z njegovimi izpremem- bami in dopolnitvami; 10. odobravanje in premeščanje letnih sejmov, ži¬ vinskih sejmov in tedenskih tržnih dni, kolikor je spa¬ dala ta pravica po poedinih zakonih v pristojnost mini¬ strstva ali upravnega oblastva druge stopnje; 109 ' ji. posli, ki spadajo po zakonu o občinski mernini z dne 31. januarja 1896. v področje ministrstva za trgovino- in industrijo; 12. posli glede krošnjar jen ja, kolikor ne spadajo po zakonu v pristojnost upravnega oblastva prve stopnje, vendar pa izda minister za trgovino in industrijo na- redbo o prepovedi krošnjarjenja (§ 10. zakona o kro- šnjarjenju z dne 4. septembra 1852.); 13. kontrola trgovine in izvažanja kmetijskih pri¬ delkov v mejah veljavnih predpisov; 14. nadzorstvo nad gospodarskimi zadrugami; 15. nadzorstvo nad zadužbinami, zakladi in fondi r katerih interesi ne sezajo čez mejo banovine, in razpo¬ laganje z njimi; 16. posli po zakonih o ustroju trgovskih, industrij¬ skih in obrtniških zbornic (odnosno po zakonu o rad- njama, kolikor se nanaša na zbornice) in njih izpremem- bah in dopolnitvah, vendar pa izdaja minister za trgovino in industrijo uredbo o organizaciji zbornic, odobruje sta¬ tute zbornice, predpisuje volilne pravilnike in pravil¬ nike za stalna razsodišča ter postavlja člane (svetnike) zbornic; 17. posli po zakonu o javnih skladiščih z dne 28. aprila 1889., drž. zak. št. 64; 18. nadzorstvo po navodilih nad vsemi posli po za¬ konih in zakonskih predpisih, ki se nanašajo na delni¬ ške družbe, komanditne družbe na delnice, zavarovalne družbe, kreditne zadruge in ostale ustanove, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog, vendar pa je treba za ustanavljanju omenjenih ustanov, izvzemši kreditne za¬ druge, predhodne generalne ali specialne odobritve mi¬ nistra za trgovino in industrijo; 19. odobravanje, da se prirejajo privatni trgovinski in obrtni tečaji; 20. izdajanje potrdil za odobravanje ugodnosti po zakonu v obči carinski tarifi in odrejanje komisij v 110 zvezi s tem, po načelnih navodilih ministra za trgovino in industrijo; 21. posli, ki se nanašajo: na ustanovitev, ureditev in delovanje vseh nižjih strokovnih šol in poedinih tečajev pri njih, na nadzorstvo nad delovanjem in osebjem vseh srednjih strokovnih šol, na gradnjo, vzdrževanje in opremljanje vseh teh šol v resortu ministrstva za trgo¬ vino in industrijo, vendar pa izdaja minister za trgovino In industrijo pravilnike, predpise in odločbe: a) o učnem programu in rabi učnih knjig za vse vrste strokovnih šol; b) o otvarjanju in zatvarjanju trgovinskih akade¬ mij, pomorskih akademij, srednjih tehničnih šol, dvoraz- rednih trgovinskih šol in drugih državnih, poldržavnih in privatnih strokovnih šol, ki so enake veljave s sred¬ njimi šolami, in o tečajih pri njih; c) o dolžnosth učiteljskega osebja, o obliki dijaških knjižic in potrebnih obrazcev za dnevnike, kataloge in glavne knjige, o odobravanju izključitev za vselej iz šot, o opravilih pri končnih izpitih in odrejanju odposlancev, o višini nagrad za honorarne ure. Minister za trgovino in industrijo izda odločbo, ka¬ dar se razprostirajo na dve ali več banovin: a) naprave, b) podjetja za prevažanje potnikov z določenim voznim redom, kjer je že po zakonu predpisana dovoli¬ tev. Vsi zakoni, omenjeni pod I. tega paragrafa, se upo¬ rabljajo za območja, za katera veljajo. II. Glede rudarstva: 1. odobravanje in podaljševanje vseh vrst rudarskih pravic in dopustil (koncesij); izdajanje diplom po določ¬ bah rudarskh zakonov in zakona o rudninskih oljih in zemeljskih plinih, razen za krajine, kjer ni rudarskih glavarstev (satništev); 111 2. voditev rudarskega katastra, rudarskih pravic in dopustil v območju banovine poleg rudarskega katastra pri rudarskih sodiščih, kolikor ta obstoje; 3. odobravanje zaznamb v rudarskih knjigah; 4. predpisovanje kakor tudi redno in eksekutivno pobiranje rudarskih taks (regalni davki) in pristojbin; 5. odpremljanje odločb o podelitvi, delitvi in izbrisu dopustil k rudarskim sodiščem, kjer ta obstoje; 6. izdajanje posebnih rudarsko-policijskih naredb in opravljanje obče rudarske policijske službe v rudnikih zaradi zaščite in varnosti rudarskega osebja, obratov in površine; 7. nadzorstvo nad vsemi rudosledi in rudniki glede izvrševanja dolžnosti in pravic rudarskega podjetnika; 8. odobravanje, da se ustanove rudarske družbe (za¬ druge i. dr.) po odredbah dotičnih zakonov; 9. odobravanje vseh rudarskih obratov (predorov, podkopov i. dr.), napravljanje rudniških zgradb, nad- zemskih in podzemskih instalacij, rudniških železnic vseh vrst, topilnic, zgradb za rudniško osebje, skladišč za razstrelila in material, rudniških vodovodov, jezov, vodov za strujo, zrak i. dr., potov, kolikor se nanaša vse to na terenu dopustila in njegovo okolico ali na izpira¬ nje, predelovanje, topljenje rude in nadaljnje izdelova¬ nje proizvodov; 10. odobravanje gospodarstvenih p r avic po rudar¬ skem zakonu z dne 15. aprila 1806; 11. odobravanje, da se smejo uporabljati rudniške vode; 12. odobravanje zaščitnih okolišev za jame, vodo¬ vode i. d. in njih vpisovanje v rudarski kataster; 13. odobravanje delovnih načrtov, prevetrovanja, odlaganja dela, letnih poročil o delu v vseh rudnikih; 14. odobravanje pogodb in kontrola podeljenih ru¬ darskih pravic in dopustil za rudninska olja, zemeljske smole in pline; 112 . 15. ocenjanje pogojev za ekspropriacijo zemljišč, od¬ škodnin za zemljišča in izdajanje odločb o teh vpraša¬ njih; 16. odločanje o medsebojnih razmerjih in sporih ru¬ darskih rudoslednikov in koncesionarjev o služnostih in drugih vprašanjih, kolikor se po njih ne sproži spor pri rudarskem ali rednem sodišču; 17. nadzorstvo nad ustanovami za zavarovanje ru¬ darskega osebja kakor bratovskimi skladnicami v bano¬ vini; 18. posebna zdravstvena služba, inšpekcija rudarske¬ ga poslovanja in zaščita rudarskega osebja pri vseh ru- dosledih, rudnikih in topilnicah; 19. skrb za izvrševanje rudniških in uslužbenskib pravic in obveznosti kakor tudi prispevkov za bratovsko skladnico; 20. odobravanje, da se sprejmejo v delo in postavijo v rudarskih podjetjih odgovorni domači in inozemski strokovnjaki; 21. odobravanje delovnega in službenega reda za rudarsko osebje; 22. odrejanje zakonskih ukrepov ob nezgodah v rud¬ nikih in preiskovanje nezgod in smrtnih primerov; 23. odobravanje kolektivnih delovnih pogodb rudar¬ skega osebja; 24. postavljanje rudarskih inšpektorjev v večjih ru¬ darskih okoliših (revirjih) po službeni potrebi; 25. nadzorstvo nad poslovanjem rudarskih in topit- niških pooblaščenih inženjerjev in merilcev; 26. izrekanje kazni, odvzemanje rudniških pra¬ vic in dopustil po določbah rudarskih zakonov, vo- ditev in uporabljanje prisilnih ukrepov v rudnikih, če se težko prekršijo rudarski predpisi ali če je nevarnost za življenje in delo; 27. rudarska in topilniška statistika; 113 28. oddajanje mnenj o davčnih vprašanjih za rudar¬ ska podjetja po odredbah zakona o neposrednih davkih kakor tudi o predmetih rudarske in topilniške stroke; 29. ostali posli v zvezi z izvajanjem rudarskega za¬ kona, zakona o zaščiti delavcev in ostalih državnih za¬ konov, kolikor se nanašajo na rudarske delavce; 30. nižji rudarski pouk. § 43. Posli, ki spadajo po posebnih zakonskih predpisih v pristojnost velikih županov kakor tudi oblastnih in sreskih samouprav, preidejo v banovo pristojnost za ono območje, ki je prišlo v sestav banovine. § 44. Kjer se ustanavljajo okrožni inšpektorati, dodelju¬ je minister za notranje posle okrožnemu inšpektorju na službo enega političnoupravnega uradnika ali pomožne¬ ga tajnika, ki ga nadomešča v uradu, kadar je zadržan, in enega upravnega pisarniškega uradnika. Razen tega odredi ban okrožnemu inšpektorju dva dnevničarja. Če bi se pokazala glede na obseg poslov potreba^ povečati število osebja, odrejenega okrožnemu inšpekto¬ ratu, ga sme povečati minister za notranje posle. § 45. Pri vsaki banski upravi se ustanovi banski sanitetni svet kot banov strokovni posvetovalni organ. Pravilnik o sestavi in področju sveta predpisuje minister za soci¬ alno politiko in narodno zdravje sporazumno z mini¬ strom za notranje posle. § Izseljeniški komisariat v Zagrebu posluje kot organ ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje ter 8 114 opravlja v njegovem imenu posle , po pooblastitvah, ki so mu dane. Ortopedski zavod v Beogradu in ortopedske delavnice v Zagrebu, Ljubljani in Trebinju so neposredno pod mi¬ nistrstvom in obdrže svoja dosedanja območja, dokler ne odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje z uredbo kaj drugega. Po potrebi sme vršiti za¬ vod, odnosno ena delavnica posle tudi za eno ali več sosednih banovin. Šola za narodno zdravje v Zagrebu je podrejena ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje s po¬ dročjem, predpisanim z uredbo o nje organizaciji in po¬ dročju. § 47. Za strokovne uradnike obče uprave 1. kategorije se določajo položaji in nazivi po granah, katerim pripadajo, Načelniki oddelkov so uradniki od 4. a) do vštete 3. a) skupine I. kategorije. Kjer se določajo v poedinih položajnih razredih raz¬ ne skupine za iste nazive, se sme izvršiti napredovanje v okviru istega položajnega razreda čez štiri leta, pre¬ bita v isti skupini. Položajne plače skupine a) se odrejajo po členu 101. zakona o notranji upravi. 115 § 48. Centralni higienski zavod v Beogradu je podrejen neposredno ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter ima pristojnost za območje vse države. Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča,- da predpiše v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta uredbo o organizaciji in področju centralnega higienskega zavoda kot strokovnega organa ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje za vsa vprašanja higiene, asanacij, zdravstvene statistike, proučavanja in poučevanja prebivalstva v zdravstvenem pogledu kakor tudi strokovnega izpopolnjevanja. Državni kemijski laboratorij v Beogradu se spaja s centralnim higienskim zavodom ter postane njegov od¬ delek. § 49. Agrarne direkcije v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Sa¬ rajevu, Novem Sadu in Skoplju se ukinejo in njih posli preidejo na kraljevske banske uprave. Vrhovni poverjenik agrarne 'reforme v Skoplju vodi posle agrarne reforme v območju vardarske banovine in v onih delih moravske in .zetske banovine, ki so spa¬ dali doslej pod teritorialno pristojnost ukinjene agrarne direkcije, odnosno poverjeništva v Skoplju ter je glede teh poslov kot referent podrejen banu, v čigar območju se opravljajo dotieni posli. Agrarni uradi se ukinjajo in njih posli in osebje prehajajo v pristojnost in sestav dotičnih sreskih načel¬ stev, na katerih sedežu so sedeži dosedanjih uradov. Sreska načelstva, na katerih sedežih so poslovali ukinjeni agrarni uradi, opravljajo funkcije dosedanjih agrarnih uradov v dosedanjem območju agrarnih uradov z nastop¬ nimi izprem etnijami: agrarni referent sresikega načel¬ stva v Zagrebu vrši posle za srez" Črnomelj, agrarni refe¬ rent v Ljubljani tudi za srez Čabar; agrarni referent sreskega načelstva v Novem Sadu, v Baranji in v srezih: 8 ’ 116 Ilotku, Iri-gu, Rumi, Stari Pazovi in Zemunu, razen mesta Zemuna. Šefi ukinjenih agrarnih uradov so podrejeni v oprav¬ ljanju svojih poslov kot referenti načelniku onega sreza, v čigar območju opravljajo posle. Agrarne direkcije in agrarni uradi prestanejo z dnem, ko začno poslovati kraljevske banske uprave ter prenesejo vse svoje posle- na bansko upravo, odnosno na sreska načelstva. § 50. Pri upravi mesta Beograda se -ustanavlja tehnični oddelek, v čigar pristojnost spada redno vzdrževanje vseh državnih zgradi) v Beogradu, izvzemši vojaške in mini¬ strstva -za promet, kakor tudi vsi posli dosedanje grad¬ bene sekcije za mesto Beograd. Natančnejše odredbe o organizaciji -tega oddelka kakor tudi o njegovem poslovanju se predpišejo s -pra¬ vilnikom -ministra za gradbe -sporazumno z ministrom za -notranje -posle. § 51. Za tehnično službo se ustanavljajo po potrebi pri sreskih načelstvih tehnični razdelki, katerih sedeže in teritorialno pristojnost -odreja minister sporazumno z mi¬ nistrom -za notranje posle. Ti razdelki -opravljajo, vsak v svojem območju, po predpisih §§ 28. in 29. zakona o notranji upravi tehnične posle iz resorta ministrstva za gradbe, kolikor spadajo v o-bčo upravo, samo da so -glede konkretnih službenih poslov podrejeni sreskemu načelniku, za čigar območje jih opravljajo, drugače pa sreskemu načelniku, v čigar o-bmočju- jim je odrejen sedež. § 52. Poslovanje tehničnih oddelkov pri banskih upravah in tehničnega oddelka pri upravi -mesta Beograda kakor i 117 tucli tehničnih oddelkov pri sreskih načelstvih se začne takoj, čim se začne poslovanje v banovinah po § 23. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja. Hkrati prestane poslovanje vseh dosedanjih oblast¬ nih tehničnih uprav in tehničnih sekcij kakor tudi teh¬ nične sekcije za mesto Beograd. Te tehnične uprave in sekcije izroče takoj pristoj¬ nim tehničnim oddelkom pri banskih upravah, odnosno tehničnim oddelkom pri sreskih načelstvih, vse svoje predmete in posle, v katerih delujejo kot upravno grad¬ beno oblastvo, kolikor se tiče »začetih del 'in poslov, v katerih nastopajo kot podjetniki in ki se razprostirajo po novi teritorialni pristojnosti na območje dveh ali več tehničnih oddelkov, odnosno razdelkov. Minister za grad- be odredi po potrebi z naredbo tehnični oddelek, odnosno tehnični razdelek, ki naj nadaljuje ta dela in te posle do konca proračunskega leta ne glede na to, na katero ozemlje se nanašajo ta dela in ti posli. § 53. Zavod za meteorologijo v Sarajevu, v čigar pristoj¬ nost spadajo posli meteorološke službe na ozemlju Bosne in Hercegovine, je podrejen glede konkretnih službenih poslov onemu banu, za čigar območje jih »opravlja, sicer pa banu, v čigar območju je njegov sedež. § 54. Zavod za meteorologijo preide v sestav banske upra¬ ve v Sarajevu »z dnem, ko ta začne svoje posle. Gradbena sekcija za »mesto- Beograd izroči svoje predmete in posle tehničnemu oddelku pri upravi mesta Beograda. 118 § 55. Predmete, ki so bili po zakonu v ministrovi pri¬ stojnosti in so preneseni v banovo pristojnost, rešuje ban samostojno tudi takrat, kadar je predpisano spo¬ razumno reševanje med več ministri. § 56. V območju uprave mesta Beograda opravlja posle, •ki so po § 40. preneseni v banovo pristojnost, ministrstvo za prosveto. Prav tako opravlja v tem območju minister za trgo¬ vino in industrijo posle, dodeljene banom po točkah 16., 18., 20. in 21. § 42., nadalje posle po zakonu o radnjama, ki se nanašajo na odobravanje naprav industrijskih podjetij (členi 34., 35., 38. in 42.), na nameščanje naprav (člen 40.) in na postavljanje članov strokovnega odbora (člen 43.). § 57. Minister za notranje posle se pooblašča, da predpiše z uredbo ustroj in področje uprave mesta Beograda. § 58. Uprava obstoječih kmetijskih, živinorejskih in vete¬ rinarskih fondov se prenaša po njih izvoru: 1. fond za semenje se deli v štirih enakih delih na banovine: moravsko, dunavsko, driasko in vardarsko; .2. fond za ribarstvo na vardarsko bansko upravo; 3. deželni gospodarski zaklad in veterinarski zaklad za Hrvatsko in Slavonijo na savsko bansko upravo; 4. novi državni veterinarski zaklad vrne vsoto, vzeto fz sredstev veterinarskega zaklada za Hrvatsko in Slavo¬ nijo za nakup veterinarskega doma v Beogradu, in sicer v letnih obrokih po 500.000 dinarjev; 119 5. veterinarski zaklad za Vojvodino na dunavsko upravo; 6. imiiovina katarskih podpornih zakladov v Bosni in Hercegovini se razdeli na ipoedine sreske podporne zaklade po njih izvoru, skupna imovina -teh zakladov, ki jo vodi odsek za kmetijski kredit v Sarajevu, pa se razdeli na poe-dine zaklade, odnosno sreze -v razmerju njih lastne imo-vine. Kjer -so srezi poe-di-nih zakladov raz¬ deljeni, se razdeli imovina med te dele srezov po pred¬ njih odredbah. -Nadaljnje odredbe o upravljanju kotor¬ skih podpornih zakladov in ureditvi njih središčnic izda minister za poljedelstvo. Tretje poglavje. Banovinsko gospodarstvo. § 59. Banovina je glede banovinskega področja pravna oseba in sme samostojno pridobivati pravice, odnosno prevzemati o-bve-zno-sti. Ban predstavlja -banovino kot pravno osebo. Listine o pravnih poslih, po katerih se zavezuje banovina proti drugim osebam, kakor tudi poo-blastila podpisuje ban ter jih -opremlja s -svojim pečatom. -Državna zastopništva morajo zastopati banovino v njenih i-m-ovins-kopravnih razmerjih iz katerekoli pravne stroke pred rednimi in posebnimi sodišči in oblastvi -ter oddajati pravna mnenja, ki jih zahtevajo od njih ban in drugi banu podrejeni uradi in ustanove. § 60. Ban upravlja imovino, ki jo tima banovina v lasti ali v upravi. Gospodarska podjetja, ki so last banovine ali so v -banski upravi, se morajo voditi tako, da pokrivajo 120 njih dohodki razfaodke in dajo še zmerne obresti in ustrezno kvoto za amortizacijo vložene glavnice. Izjeme so dopustne samo pri podjetjih, ki služijo javnim kori¬ stim, če tem ni moči zadostiti drugače. § 61. Za pokrivanje izdatkov, ki se nanašajo na banovin¬ sko področje in ki se ne morejo pokriti iz dohodkov ba¬ novinske imovine in drugih virov, se smejo uvajati v banovini in pobirati: doklade; pristojbine; samostojne davščine in prispevki v denarju ali v naravi. Prispevek v naravi je treba vselej oceniti tudi v denarju. Kdor se zaveže za prispevek, ga sme izpolniti, izvršiti sam ali pa po kom drugem ali položiti cenilno vrednost v denarju. § 62. Pravica, pobirati oblastne in sreske samoupravne davščine, preide pričenši z dnem tretjega oktobra 1929. na banovine. Oblastna trošarina na predmete državne trošarine se pobira v območju uprave mesta Beograda po zakon¬ skih predpisih o trošarini; o uporabljanju deležev teh trošarin pa se predpiše odredba v uredbi o ustroju in področju uprave mesta Beograda. Pričenši z dnem prvega januarja 1930. se bodo po¬ birale dosedanje oblastne trošarine na predmete državne trošarine kot banovinske po stopnjah, določenih v zakon¬ skih predpisih o državni trošarini. § 63. Doklado na neposredni davek kakor tudi trošarine na predmete, zavezane državni trošarini, odmerjajo in 121 pobirajo za banovino uradi finančne uprave, banovin¬ ske davščine in pristojbine pa, kolikor to odobri mini¬ ster za finance. Na predmete, obremenjene z državno trošarino, se pobira za banovino trošarina samo v mejah, odrejenih v zakonu o državni trošarini. Banovinska doklada na neposredne davke in držav¬ no trošarino deli povsem usodo državnega davka, od¬ nosno državne trošarine. Dokler se ne sestavi nov banovinski proračun, se pobirajo banovinske doklade na neposredne davke za¬ časno s kvotami prejšnjega proračuna, odmera pa se izvršuje za vse davčno leto po odstotkih doklad, ki se določijo v odobrenem banovinskem proračunu za pri¬ hodnje proračunsko leto. § 64. Pristojbine se smejo pobirati na službene posle v banovinskem območju, pa tudi za uporabljanje ustanov (zavodov, podjetij itd.), ki jih vzdržuje banovina. Pristojbine se določajo s tarifo. V tarifi se smejo določati olajšave in oprostitve za osnovane primere, stopnje v njej pa se smejo tudi stopnjevati po imovinskih razmerah. § 65. Ban ureja banovinske pristojbine in samostojne ba¬ novinske davščine s pravilniki po odobritvi ministra za finance. V pravilnikih se predpišejo tudi kazenske odredbe. Denarne kazni ne smejo biti večje od 5000 dinarjev, za¬ por pa ne daljši od 30 dni. § 66 . , Za pokrivanje stroškov glede osnavljanja in vzdrže¬ vanja ustanov v javno korist se smejo zahtevati po pred- 122 hodni odobritvi ministra za finance in v soglasnosti z resornim ministrom prispevki od občin in lastnikov zem¬ ljišč in lastnikov obratov, ki imajo od teh ustanov po¬ sebne gospodarske koristi. Prispevki se določajo po ko¬ risti interesentov. Prispevek v denarju se sme nadomestiti celoma ali deloma z delom ali s prispevkom v naravi. § 67 . Glede ustanov in del, ki služijo izključno in pretežno poedinim srezom, sme odrediti ban na predlog intere¬ sentov, da trpe stroške zanje izključno ali pretežno do- tični srezi: pri tem določi tudi ustrezne deleže. § 68 . Minister za finance se pooblašča, da predpiše spo¬ razumno z ministrom za notranje posle z uredbo natanč¬ nejše določbe o ustroju računovodstvene in blagajniške službe pri banski upravi. S to uredbo se predpišejo tudi kontrolni ukrepi in postopanje obračunavanja, da se pre¬ prečijo eventualne zlorabe, obenem pa zavaruje točno in hitro poslovanje banske uprave, pri čemer je dopustno odstopati od predpisov zakona o državnem računovod¬ stvu in zakona o glavni kontroli. § 69 . Najmanj enkrat v vsakem trimesečju odredi ban nenaden pregled banovinske blagajne. O izvršenem pregledu in o stanju je treba sestaviti predpisno poročilo. § 70 . Ostvarjeni prebitki enega proračunskega leta slu¬ žijo za pokrivanje nedostatkov prejšnjih let in za potrebe drugega leta ali za otvarjanje investicijskih fondov. 123 § 71. Za sestavo, odobritev, izvrševanje in veljavnost bano¬ vinskega proračuna, način uprave in zadolževanje bano¬ vinske imovine in druga vprašanja, o katerih govori uredba o ugotovitvi imovine, načinu uprave in b ud geti- ranju banovin in o likvidaciji dmovinskih razmerij do¬ sedanjih oreških in oblastnih samouprav z dne 23. okto¬ bra 1929., veljajo povsem določila te uredbe. Četrto poglavje. Prehodne odredbe. § 72. Minister za notranje posle je pooblaščen, predpisati, če je treba, sipo razumno z ministrom za finance natanč¬ nejše odredbe o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z ustanovitvijo banske uprave in z likvidacijami doseda¬ njih oblasti in srezov. § 73. Prenos nepremičnin, ki preidejo na banovine, se vrši na banov predlog brez plačila taks. § 74. Dokler se ne izenačijo rudarski zakoni: 1. opravljajo dosedanja rudarska glavarstva (satni- štva) v svojem dosedanjem območju kot oblastva prve stopnje vse posle dosedanje svoje pristojnosti; nanje pre¬ hajajo pristojnosti in likvidiranje okrožnih revirnih ura¬ dov, ki se ukinjajo. Rudarska glavarstva (satništva) so podrejena banu one banovine, v katere območju je sedež glavarstva; 124 2. za krajine, kjer ni rudarskih glavarstev, ostanejo ■dosedanje pristojnosti in postopati je treba po sedaj ve¬ ljavnih zakonih; 3. obstoječa rudarska sodišča pridrže svojo doseda¬ njo pristojnost. § 75. Glede uslužbencev sreskih samouprav postopa ban po odredbah, ki veljajo glede dosedanjih oblastnih usluž¬ bencev. Če jih obdrži in prevzame v službo banske upra¬ ve, veljajo zanje predpisi o banovinskih uradnikih. § 76. Inšpektorji dela in inšpektorji parnih kotlov oprav¬ ljajo kot banovi strokovni referenti v območju banovine posle po veljavnih predpisih in odredbah skladno z za¬ konom o notranji upravi. § 77. Za nastanitev banskih uprav služijo v prvi vrsti državne in banovinske zgradbe, ki so služile tudi doslej za županije in oblastne samouprave, nadalje vse druge zgradbe, uporabne za ta namen. Kolikor te zgradbe ne bi zadoščale za nastanitev banske uprave, se pokrijejo stroški za nastanitev banske uprave iz banovinskih dohodkov in državnih dotacij; stroški za vzdrževanje zgradb, ki služijo banski upravi, pa obremenjajo stroške banovine. § 78. Kredit, odrejen s proračunom za leto 1929./1930. v VII. razredu, LIV. poglavju, partiji 386., za uvedbo za¬ kona o ustroju notranje uprave, se sme porabljati tudi za vse potrebe (materialne in osebne), ki se pojavijo 125 spričo ustanovitve banskih uprav. Prav tako se smejo porabljati za navedene namene v poedinih banovinah tudi ostanki kreditov za najemnine, odnosno anuitete za zidanje in kupovanje zgradb, ki so določeni v poedi.nih partijah proračuna za leto 1929./1930. v VII. razredu. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, in dobi. obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Predsedniku Našega ministrskega sveta, Našemu ministru za notranje posle, priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvr¬ ševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem ‘in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 7. novembra 1929. 79. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter živkovič s. r. ALEKSANDER s. r. Predsednik ministrskega sveta,, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Žirkovic s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. (L. S.) Na podstavi pooblastila v § 26. zakona o banski upravi predpisujem Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov.* Člen 1. Banski svet je posvetovalni organ bana in zaseda na sedežu banovine. Člen 2. Člane banskega sveta postavlja in zamenjuje mi¬ nister za notranje posle izmed oseb, ki morejo s svojim svetom najbolje služiti pridom banovine. Člen 3. / Vsak član banskega sveta dobi dekret o svoji po¬ stavitvi, ki mu ga izda ban dotične banovine. Postavitev članov banskega sveta se objavi v Služ¬ benem listu dotične banovine, kjer je tak list. Člen 4. Člani banskega sveta, motrijo v prvi vrsti gospodar¬ ski, socialni in kulturni razvoj srezov in mest, za katero so postavljeni, in predlagajo banu predstavke, v katerih opozarjajo na potrebne ukrepe v tem pravcu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. julija 1930., št. 149/L V., Služb. List z dne 20. avgusta 1930., št. 105/19. 128 Posebej motrijo in predlagajo predstavke o poslih, ki se nanašajo na: poljedelska posestva, drevesnice, po¬ skusne in kontrolne postaje; pospeševanje živinoreje in živalstva (perutninarstva) s prirejanjem in osnavljanjem banovinskih razplodnih postaj; strokovno izobraževanje kmetovalcev potom banovinskih poljedelskih šol in ob¬ dobnih strokovnih tečajev; vzdrževanje in pospeševanje nedržavnih gozdov; osnovanje novih in vzdrževanje ob¬ stoječih banovinskih bolnic, dečjih domov, siromašnie, domov za starce in starke, banovinskih zdravilišč in kopališč, kakor tudi podpiranje poškodovanih po ele¬ mentarnih nezgodah; na vzdrževanje obstoječih in na¬ pravo novih cest in železnic, kakor tudi vzdrževanje in zidanje šolskih poslopij in uravnavo rek in hudournikov; podpiranje strokovnega izpopolnjevanja obrtnega, trgov¬ skega in poselskega podmladka; podpiranje Sokola in prosvetno-kulturnih in človekoljubnih društev — kakor tudi o vseh poslih, ki bi se v tem pogledu nanašali na 'njihov kraj. ' v Člani banskega sveta morejo dajati mnenja o vseh 'teh vprašanjih tudi za vso banovino. Člen 5. o. Člani banskega sveta se ne smejo vmešavati, niti vjplivati na reševanje in izdajanje odločb v poslih uprav¬ nih oblastev, niti v obče kakorkoli posredovati pri ob- lastvih. Svoje dolžnosti člana banskega sveta smejo vršiti samo v sejah banskega sveta in s predlaganjem predlo¬ gov in predstavk v zmislu čl. 4. Člen 6. ,1 : , Banski svet se sestaja redno enkrat na leto na poziv bana in to najkesneje mesec dni pred končno ugoto¬ vitvijo banovinskega proračuna. Seje po tem sklicu smeju trajati največ 15 dni. \\ ■: '< 588 Člen 7. . r, .*• Ban poziva člane banskega sveta na seje sveta. Člen 8. Seje banskega sveta se vrše v prostorih; ki jih določi ban. Člen 9. Ban vodi seje in delo banskega sveta. Člen 10. ’ Na vsaki seji se z oklicem ugotovi, kateri člani so navzočni. Člen 11. Na prvi seji se prečita predlog banovinskega pro¬ računa, ki ga vnaprej pripravi ban. Vsak član banskega sveta je upravičen, da izreče k njemu svoje opomnje ir poda predloge, omenjene v členu 4. tega pravilnika. Ban zasliši svet zlasti o tem, katere potrebe v srezih in mestih so najnujnejše narave, ter po svoji presoji in finančni moči banovine ukrene vse, kar je potrebno, da se jim zadosti in da se zagotovijo sredstva v pro¬ računu. Člen 12. : Ko se dovrši posvetovanje o banovinskem proračun«, smejo člani banskega sveta sprožiti tudi druga vprašanja, ki se nanašajo na posle, navedene v čl. 4. tega pravilnika. Člen 13. Ban sme po predhodnem odobrenju ministra za notranje posle sklicevati člane banskega sveta na izredne seje banskega sveta, ki ne smejo trajati dalje nego 5 dni, tudi o drugih važnih prilikah, posebno v stvareh, ki se nanašajo na sklepanje posojil,.odtujitev banovinske, nepremične imovine kakor tudi pri izdaji važnih uredb ki bi imele močnejši finančni efekt. 130 O priliki, ko se določi dan sklicanja sej, se je treba po možnosti ozirati na to, da ti dnevi ne pridejo v čas, ko so poljedelska in druga gospodarska dela v polnem razmahu. Člen 14. Pomočnik bana in načelnik oddelkov banske uprave smejo biti navzočni na sejah banskega sveta. Ban lahko pozove tudi druge referente, da so navzočni na teh sejah. Zapisnikarja s pomožnim osebjem za pisanje zapis¬ nika o delu banskega sveta določi ban iz vrst uradnikov banske uprave. Člen 15. Člani banskega sveta so dolžni redno prihajati na seje banskega sveta. Člen 16. Banski svet ne more delovati, ako ni navzočna vsaj jmlovica njegovih članov. Člen 17. Razen oseb iz člena 14. tega pravilnika in predstav¬ nikov nadzornega oblastva ne sme nikdo drug biti na vzočen na sejah banskega sveta. < 't : Člen 18. Vsak član banskega sveta sme govoriti, ako dobi besedo, samo o predmetu, ki je na dnevnem redu. Člen 19. . Ban lahko odredi: ,. 1. da nikdo o istem predmetu ne more govoriti večkrat nego dvakrat in 2. da se čas govora omeji. 13t t Člen 20. O delu banskega sveta se spiše zapisnik in v njega se vpisujejo vsa izrečena mnenja. Ban lahko odredi, da se glasuje o predmetu, ki je predložen banskemu svetu; rezultat se vpiše v zapisnik. Glasovanje se vrši s sedanjem in vstajanjem. Za¬ pisnik podpisuje ban in zapisnikar. Člen 21 Članom banskega sveta, za katere se z oklicem ugo tovi, da so navzočni na sejah sveta, pripada dnevnica v ; višini dnevnice uradnikov I. kategorije tretje skupine. Onim pa, ki niso iz kraja, kjer se vrše seje, pripada poleg dnevnice tudi potnina uradnika ta kategorije in skupine in dnevnica za čas potovanja za prihod na seje in povratek. Člen 22. Vsi izdatki, izdani za poslovanje banskega sveta, gredo na breme banovinskega proračuna. Člen 23. Ta pravilnik se lahko izpremeni in dopolni z odloč¬ bo ministra za notranje posle. Člen 24. Ta pravilnik stopi v veljavo od dne, katerega se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, 3. dne junija 1930. br. 35.760. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA