RIMORSKI dnevnik 16 začel izhajati v Trstu j"aja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI PIVNIK pa 26. novem-bra I943 v vas| Zakr.ž na(J ciki;n'.m, razmnožen na '« "■ Od 5. do 17. se-P,embra 1944 se je tiskal skarni »Doberdob« v 8i0Vc.u Pri Gorenji Trebu-d ’ °d 18-. septembra 1944 maja 1945 v tiskarni ,Henija<< P°d Vojskim na ldr|j'. do 8. maja 1945 ki v. osvobojenem Trstu, ki rJ.® 'Zšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-‘zanski DNEVNIK v za-Uznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 231 (13.462) Trst, sobota, 7. oktobra 1989 V slavnostnem govoru ob 40-letnici države Honecker je prezrl beg tisočih iz NDR Nenavadna opreznost uglednega gosta Mihaila Gorbačova Danes vojaška parada v»razoroženem« Berlinu Srečanje s predsednikom RK SZDL Jožetom Smoletom Z demokratizacijo Slovenije krepkejša tudi vsa SFRJ Vabilu SKGZ se je odzvalo veliko ljudi, ki so s ploskanjem pozdravili Smoleta in uvodno Zdravljico ERLIN — Ob praznovanju 40-let-re 6 nastanka Nemške demokratične ^ Publike so ostali razočarani vsi, ki čov® uPa^' bo vsaj Mihail Gorba-ških ?rnenii vprašanje vzhodnonemški °e9uncev' O množici, ki je izko-zid8 Trve špranje v do danes trdnem rj^a Vzhodnega bloka, nista spregovore, ne vzhodnonemški predsednik in nip Partije NDR Erich Honecker, niti qq9^v najbolj ugledni gost Mihail ki^0llecker je v svojem govoru v velike v°rani sedeža Volkskammer, eno-nen,ne9a parlamenta NDR v Vzhod-li«. Berlinu, poudaril pred' tr(j ’ da nemški socializem še vedno listi-0 s^°jl na nogah. »Nemška socia-»je »na država,« je izjavil Honecker rni i’6 danes. tako kot pred štirideseti-bj, eti, temelj, na katerem slonita sta-v°st in varstvo v Evropi.« nrn.sv°)em govoru je vzhodnonemški fleus^J o Hon^8 realn° alternativo kapitalizmu. zsh riC*CSr ie 1)11 tudi kitičen do izbir 9la.Odnonemške vlade, vendar se je v gM1?em omejil na proslavljanje do-k°v izpred štiridesetih let. Samo sta- je LSednik izrazil tudi prepričanje, da stavvdočnost v socializmu, ki pred-Tj tja realno alternativo kanitalizmn enkrat se je bežno navezal na sedanjost, ko je omenil, da morajo imeti mladi zaupanje v NDR. Množico, ki je z navdušenim ploskanjem spremljala predsednikov govor, je delno razočaral govor uglednega gosta iz Sovjetske zveze. Gorbačov je sintetično objasnil politiko reform in obnov v SZ, opustil pa je najbolj žgoča vprašanja, ki tarejo državo. Pohvalil je ameriškega predsednika Busha, ni pa omenil beguncev iz NDR ali nerešenih narodnostnih vprašanj v Sovjetski zvezi. Oba predsednika bosta danes prisostvovala vojaški paradi, ki je sprožila val negativnih reakcij na Zahodu, saj je v kričečem nasprotju z vsemi razorožitvenimi načrti, predvsem pa naj bi šlo za kršitev statuta o razorožitvi Berlina. Iz varnostnih razlogov so vzhodnonemške oblasti začasno prepovedale enodnevne vizume za zahodne turiste, ki gredo na krajši izlet v Vzhodni Berlin. Včeraj so zavrnili 300 turistov, pretežno dijakov na šolskih izletih, to pa je povzročilo nekaj težav na meji. Mnogim turistom so odvzeli vizum, niso pa jim sporočili, kdaj jim bo Berlin spet dostopen. Polemike o predlogu volilne reforme, ki bi predvidevala zaporo za manjše stranke Priprave na skorajšnje rimske upravne volitve Vlada v senci predstavila svoj finančni zakon Renzulli in Perelli 0 sredstvih za manjšini trst nar* je Tržaška federacija socialistične stranke nje finančnih sredstev za te aktivnosti bilo skrajno vSo n/y° }n t0 še posebej v trenutku, ko je treba nuditi posredovala izjavo v zvezi s srečanjem med Vojskim tajnikom Perellijem, članom vsedržavnega slov ° poslancem Renzullijem in predstavnikom horjg^^e komisije v socialistični stranki Brankom Pa- finan°-Vor ie bil o finančnih sredstvih, ki so v okviru v ju Cnega zakona predvidena za italijansko manjšino jj„ ,®0slavj7i in slovensko v Italiji. Na srečanju je pokra-odj0- tainfk PSI Perelli izjavil, »da se je treba takoj prB(jCno z°vzeti za podporo vseh tistih aktivnosti, ki spev QWW'° kulturo v najširšem pomenu besede in pri-šjn Ql° k nadaljnjemu kulturnemu razvoju obeh manj-tpd,- ^u9oslaviji in Italiji«. Izjava tržaške federacije PSI krče!}avaja‘ da je Perelli posebej poudaril, »da bi vsako .* r_’wj. ’_______________________________ fnP b°trebno podporo politiki, ki bi zaščitila narodnos-**JMne« kopneč Renzulli pa je na srečanju potrdil, da za-ski °sr>utek, ki ga je pred nedavnim vložil v poslan-riaj 0rnici, skuša upoštevati vse tiste mehanizme, ki cije ■ rešili hude ekonomske težave, ki pestijo organiza-s/ovp ustanove italijanske manjšine v Jugoslaviji in sPevkSlie v daliji. Šlo naj bi za izredne finančne pri-doq0ve ZQ triletje 1989 - 91, v katerem naj bi na podlagi 24 mjpra med državnimi in deželnimi oblastmi razdelili Pbspe^Qrd br. Ta denar naj bi šel za tiste pobude, ki bi dejavnVtde * utrditvi in nadaljnjemu razvoju kulturnih rnih o?°Sl'' k‘ jih gojijo v uradnih ustanovah in organiz-Jug0sIIr°ma v društvih v okviru italijanske manjšine v V ,yVlli. ‘n slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Paved lavi tržaške federacije socialistične stranke je še ZQen°' da predstavniki PSI menijo, »da je prizadeva- nja Ze e rešitve, ob upoštevanju, ^utrdila tako na državnem nUhčnUih nuino da so se ta prizadeva-državnem kot mednarodnem pri-za takojšnje koriščenje razpoložljivih fi-S‘‘n sredstev«. Sa0^0 tržaške PSI se zaključuje z napovedjo, da JržQvf>°krajinski tajnik Alessandro Perelli in član vse-lQt° te^a sociattstičnega vodstva Gabriele Renzulli ^‘bistr ,v kratkem navezala stike s podpredsednikom ^evgj.jj e9a sveta Claudiom Martellijem, da bi z njim Pot>ude ° m°žnost čim hitrejše zakonske odobritve te ^r°biel °b tem pa naj bi tudi skušala doseči, da se uiopsJtj at'ka, ki je neposredno povezana s podporo ita-j^PPfios?QnJsini v Jugoslaviji in slovenski narodnostni ■ ePja /• V buliji izvzame iz predvidenega splošnega lr>ančnih sredstev v okviru finančnega zakona. DUŠAN KALC RIM — Konec tedna se na političnem prizorišču obeta zanimivejši kot je bil njegov začetek. Včerajšnja upravno-politična in parlamentarna kronika beleži vrsto zanimivih dogodkov, o katerih ne bo manjkalo besed. Včeraj sta se sestali tako Andreottijeva vlada, ki je sprejela vrsto sklepov o prilagoditvi zakonodaje enotnemu evropskemu tržišču, kot Occhettova tako imenovana vlada v senci, ki je sprejela alternativni finančni zakon. Na parlamentarni ravni se je v senatu nadaljevala debata o mamilih, poslanska zbornica pa je bila na razpolago predstavnikom šestnajstih držav Atlantskega pakta, ki bodo do ponedeljka razpravljali o gospodarski pomoči državam vzhodne Evrope. Na zgolj politični ravni so se včeraj nadaljevale predvolilne polemike. Začnimo pri vladi. V Palači Chigi je bila običajna petkova seja in kot običajno je ministrski svet sprejel vrsto sklepov, ki zadevajo v glavnem priprave na leto 1993, ko bo stopilo v veljavo skupno evropsko tržišče. Poleg tega je ministrski svet odobril tudi nekaj vladnih zakonskih predlogov ter obnovil zapadle zakonske odloke (raz- bremenitev socialnih dajatev, podaljšanje dopolnilne blagajne za uslužbence Gepi ter preventivni ukrepi proti onesnaževanju pitne vode). Med zakonskimi predlogi jih je nekaj finančnega značaja, omeniti pa velja še predlog o povečanju organika službe gozdnih čuvajev za 1.800 enot ter predlog o razpisu četrtega kmetijskega popisa, ki bo prihodnje leto. Prav gotovo bodo tokrat imeli večjo odmevnost sklepi Occhettove vlade v senci, ki je, kot rečeno, pripravila alternativni finančni zakon. Za italijansko upravno politično prakso je to absolutna novost. Parlament in vsa državna javnost bosta lahko primerjala uradni dokument z neuradnim in potegnila ustrezne zaključke. Alternativni proračunski dokument, ki predstavlja nekakšen izziv, bo Occhetto uradno predstavil danes na posebni tiskovni konferenci, nekaj podrobnosti pa je že znanih. Zakladni minister v senci Filippo Cavazzuti je povedal, da znaša skupna vrednost alternativnega gospodarskega manevra 20.500 milijard lir, pri čemer so seveda predvideni večji dohodki in manjši izdatki. Gre za pomemben manever, meni Cavazzuti, ki naj bi v teku let stabiliziral odnos med družbenimi NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zasliševanja prič v zvezi s tragedijo sestreljenega potniškega letala Itavie RIM Sla po resnici - to je postalo nekakšno geslo v italijanskih političnih krogih, potem ko so nepričakovana razodetja nekega podčastnika spet odprla hudo in neprebolelo rano letalske tragedije pri Ustici, za katero je marsikdo (a zaenkrat še ni čisto jasno kdo) upal, da se bo počasi zacelila in šla v pozabo. Po raznih izjavah vladnih in parlamentarnih predstavnikov, da ne bodo skušali ničesar prikriti, se je medparlamentarna komisija za pokole predvčerajšnjim odločila, da ponovno odpre dosje Ustica. To pomeni, da bo zahtevala podrobna pojasnila od vojaških predstavnikov, ki so bili in so tako ali drugače vpleteni v to devet let trajajočo afero. Prihodnji teden bo komisija zaslišala poveljnika vrhovnega štaba letalstva Franca Pisana ter njegove predhodnike. Po teh zasliše- NADALJEVANJE NA 2. STRANI TRST — Socialistična republika Slovenija se ne misli odcepiti od Jugoslavije, nasprotno. S tem, da je v svojo ustavo zapisala pravico slovenskega naroda do samoodločbe, je le poudarila pravico, da enakopravno sodeluje v naporih za razvoj Jugoslavije. Predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole, ki je na povabilo SKGZ v Kulturnem domu v Trstu spregovoril o »Aktualnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji ob sprejetju nove slovenske ustave«, je hotel biti jasen. Slovenija noče rušiti SFRJ, pač pa hoče s svojimi ustavnimi spremembami prispevati k demokratizaciji države in k njeni krepitvi. Vabilu na pogovor s predsednikom RK SZDL Slovenije se je odzvalo veliko Slovencev iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine, tako da je bila mala dvorana Kulturnega doma odločno premajhna za krog zainteresiranih poslušalcev, ki so s toplim ploskanjem pozdravili Jožeta Smoleta in s še bolj toplim nagradili Slovenski oktet, ki je začel večer z Zdravljico. Ploskanje je bilo le drugačen način izražanja tiste usodne povezanosti Slovencev v Italiji z matičnim narodom, ki ga je podčrtal v pozdravnem nagovoru predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Slovenci v Italiji, je dejal, smo pozorno in občuteno spremljali to dogajanje in večkrat poudarili svojo podporo težnjam po demokratizaciji in odpiranju jugoslovanske družbe, saj bi bilo nepojmljivo, da bi se svet okoli nas razvijal, matična domovina pa bi se zapirala in zaostajala v demokratičnem razvoju. Jože Smole pa je svoje izvajanje začel z zahvalo za izkazano podporo in solidarnost, ki je odraz skupnega kulturnega prostora in identičnih pogledov na nacionalno vprašanje. Z novo ustavo je Slovenija nakazala pot za krepitev pravne države, za večjo demokratizacijo in bolj učinkovito upravljanje gospodarstva, saj dopolnila uvajajo na gospodarskem področju tržno ekonomijo, enakopravnost lastninskih oblik in podjetništvo, na političnem področju pa pluralizem in prehod iz partijske v pravno državo. Potem ko je poudaril, da sprejeta dopolnila po mnenju Slovenije niso v nasprotju z zvezno ustavo, pač pa težijo h krepitvi samoupravne socialistične družbe, je dodal, da razlike v jugoslovanski stvarnosti niso dramatične in da jih je treba urejati trezno in z argumentiranim razpravljanjem. Slovenija si zato prizadeva, da bi se pregreta atmosfera teh dni umirila. V tem okviru je Smole obsodil kot neodgovorne tiste politike, ki so na shodu v Titogradu zahtevali orožje, da bi korakali proti Sloveniji. Pri tem je tudi zavrnil kot neumnost domneve o morebitnem posegu JLA, saj je vojska večkrat poudarila, da je vojska vseh narodov in da ne bo dovolila, da bi z njo kdo manipuliral. Med najpomembnejšimi nalogami bližnje prihodnosti pa je navedel sprejemanje volilnega zakona in zakona o političnem združevanju, ki naj omogočita, da bodo spomladanske volitve res tajne in demokratične in da se bo politični pluralizem dejansko odrazil v občinskih in republiški skupščini. V odgovor na vprašanja prisotnih je Smole opozoril na neosnovanost obtožb proti Azemu Vllasiju in poudaril, da se v pravni državi politika ne sme vmešavati v sodne zadeve. V razpravo je posegel tudi predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri SZDL Jeglič, ki je na izrecno vprašanje pojasnil, da je italijanski ministrski predsednik Andreotti v Bujah sprejel konkretne obveze, ki jih je veliko težje obiti kot zgolj deklarativna stališča. Smole pa je k temu pribil, da je politika podpiranja slovenske narodnostne skupnosti v prizadevanjih za lastne pravice jugoslovanska politika, s katero vsi soglašajo in ob tem vprašanju v Jugoslaviji res ni razlik. Prvi kongres, ki ne poteka v znamenju monolitne enotnosti Madžarska partija postavlja temelje novemu gibanju, ki bo nadomestilo boljševiško partijo BUDIMPEŠTA — V tukajšnjem kongresnem centru se je včeraj tudi uradno začel 14. izredni kongres madžarske socialistične delavske partije (MSDP), na katerem naj bi postavili temelje novemu političnemu gibanju, ki bo tako formalno nasledilo staro boljševiško partijo. Kongres je otvoril predsednik partije Reszo Nyers, ki je ob koncu dopoldanskega dela zasedanja tudi spregovoril 1256 zbranim delegatom. Ze sama razprava o dnevnem redu in o tipično organizacijskih vprašanjih je pokazala, da delo na kongresu ne bo potekalo gladko in da tudi do prenove partije ne bo tako zlahka prišlo: pri glasovanju o skoraj vsaki točki (posamezne točke so imele več različic) so se namreč delegati razdelili na dva ali tri tabore. Sicer pa so opazovalci takoj ugotovili, da je to prvi kongres partije v zadnjih desetletjih, na katerem je bilo sploh mogoče glasovati proti nekemu predlogu. Zadnji kongres je bil denimo še leta 1985, še pod trdno Kadarjevo vladavino. Po glasovanju o dnevnem redu, ki se je močno zavleklo (tudi sicer že povsem resno opozarjajo, da bo treba kongres podaljšati za nekaj dni) je imel uvodno poročilo Reszo Nyers, predsednik partije. Opozoril je, da mora partija postaviti temelje novemu družbenemu sistemu, tako kot so zapisali v osnutku programa partije, glede na to, da so napake v preteklosti pokazale slabosti enopartijskega sistema, mora Madžarska težiti k večstrankarskemu pluralizmu. MSDP, ki ne sme biti več samo partija delavcev, se mora po mnenju Nyersa boriti predvsem za višjo raven življenjskega standarda ljudi, braniti pa se pred vsemi tistimi, za katere je demokracija zgolj neizprosen razredni boj, z željo po popolni oblasti. Generalni sekretar partije Karoly Grosz, ki je govoril takoj za Nyersem, je po krajšem orisu poti, ki jo je partija prehodila v zadnjih desetletjih, največ pozornosti namenil spremembam v zadnjem letu in pol, odkar je na čelu partije. Njegova bistvena misel je bila, da v MSDP spodbujajo preobrazbo partije v politično gibanje, ki bo zastopalo širše družbene interese in ne le interese tako imenovanih delavcev. Dodal je, da se zavzema za partijo, ki se bo prenovila iri ne za neko novo partijo, pri čemer naziv sploh ni pomemben, saj sam zase ne jamči ničesar. Prenova partije pa je po njegovem odvisna tudi od prenove partijskega vrha, ki mora biti sposobno uresničiti zastavljene cilje in partijo kar najbolje pripraviti na svobodne volitve leta 1990, katerim je Grosz v govoru namenil kar precej časa. V popoldanskih urah se je z govoroma Jeno Kovacsa in Imre Pozsgaya pričela tudi splošna razprava, v kateri naj bi obravnavali poročilo centralnega komiteja o delu med obema kongresoma, predlog novega programa in novega statuta partije ter posamezne resolucije, v katerih bodo zapisane konkretne naloge partije v bodoče. Splošna razprava, v kateri naj bi se izoblikoval novi značaj (platforma) partije, bo trajala predvidoma do nedelje (predlogov platforme je namreč veliko), ko naj bi predvidoma začeli s kadrovskimi vprašanji. Takrat bodo izvolili predsednika partije (vodilnega moža) kot tudi podpredsednika, sekretarje in politbiro partije, ki ga bodo tokrat volili v celoti in ne posamezno, s čimer bi to najvišje partijsko telo postalo bolj homogeno in zato tudi močnejše. Na sliki (telefoto AP): generalni sekretar madžarske partije Karoly Grosz (desno) v pogovoru s predsednikom vlade Miklosem Nemethom v prvem dnevu zasedanja kongresa MSDP, ki bo moral določiti smernice, po katerih se bo v bodoče kretala partija. Razprava o predlogih novega statuta slovenske mladinske organizacije BOHINJ — V prostorih mladinskega doma v Bohinju so se včeraj zbrali člani republiške konference ZSMS in sklepali o predlogih statuta in programa organizacije, na podlagi katerih, se bo mladinska organizacija na bližnjem portoroškem kongresu v temeljih spremenila. Razprava ni bila razburljiva, notranja mladinska opozicija (predvsem iz vrst Ljubljane in univerzitetne organizacije) je namreč presodila, da je razmerje sil zanjo povsem neugodno, in prave polemične bitke sploh ni bilo. Spremembe pa so bistvene. Predlagani novi statut tako na primer črta določbo o številu let, po katerih mora član organizacije odstopiti oziroma ne more biti več mladinec. Statut samo določa naj nižjo starostno mejo 15 let, najvišje pa ne več. Hkrati dosledno uporabljajo siglo ZŠMS, kar sicer lahko pomeni Zveza socialistične mladine Slovenije, lahko pa tudi Za Svobodo Mislečega Sveta ali kar koli. Pri tem ne gre za poigravanje s siglami, temveč za vsebinsko spremembo: to ni več organizacija mladih za mlade, temveč organizacija za vse, ki imajo mlade poglede na celotno slovensko politično, gospodarsko, kulturno, informacijsko in drugo problematiko. Ti problemi seveda prihajajo še zlasti do izraza v programskih izhodiščih, ki temeljijo na političnem okviru parlamentarne demokracije, na tržni ekonomiji, kombinirani z regulativno vlogo države, in na ekološki osveščenosti. Zadnji programski dokument pa se nanaša na programske resolucije: o temeljnih svoboščinah ljudi, pravu, pravosodju in kazenski politiki, sodobnem obrambnem konceptu, evropski deklaraciji, ekološki in lastninski politiki, regionalnem razvoju in izobraževanju, kulturi in znanosti ter drugih problemih. Zadnji poglavji pa se nanašata na svobodo mišljenja, izražanja, širjenja in sprejemanja informacij ter na manjšinsko politiko. Spekter problemov je torej izredno širok in zajema celotno paleto programskih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu razprave bližnjega kongresa, služi pa že zdaj za volilno kampanjo in za zagotovitev volilnega uspeha na bližnjih aprilskih slovenskih volitvah. Mladinci so Razpravljali še o usodi jugoslovanske mladinske organizacije, zaradi katere je bilo toliko sporov in so slovenski mladinski predstavniki morali odstopiti in so razbili razgovore na zasedanju v Sarajevu. Včeraj so potrdili pravilnost takega nastopa, zavzeli pa so se za samostojne mladinske organizacije, ki naj bi jih povezovali skupni projekti. Predlagajo torej dosledno avtonomijo, hkrati pa skupna prizadevanja za konkretna vprašanja. V zvezi s procesom proti Azemu Vllasiju pa so mladinci sprejeli naslednjo izjavo: Sodni proces proti Azemu Vllasiju in štirinajsterici soobtoženih pred Okrožnim sodiščem v Titovi Mitroviči zahteva, da se znova zavzamemo za pravno in pravično državo, za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ena med njimi, navedena tudi v Ustavi SFRJ, je pravica do formalne obrambe pred sodiščem. Seznanjeni s težavami, ki jih ima pri zagotavljanju finančnih sredstev za Vllasijevo obrambo, smo se v ZSMS skupaj z Nadiro Avdič-Vllasi odločili, da založimo knjigo, katere izkupiček bo namenjen premagovanju teh težav. V knjigi Nadire Avdič-Vllasi bodo objavljeni njeni članki o dogodkih na Kosovu v letih 1982-1989. Ob tem smo se skupaj s Svetom za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL dogovorili, da storimo vse, kar je v naši moči tudi za zagotovitev primerne obrambe soobtoženih v »Vllasijevem procesu«. Republiška konferenca ZSMS poziva slovensko in jugoslovansko javnost, da z nakupom omenjene knjige ponovno dokaže, da je njena skrb za varovanje človekovih pravic in svoboščin od besed prešla tudi k dejanjem. BOGO SAMSA Izraelci zavrnili Mubarakov predlog JERUZALEM — Le za las izraelska vlada včeraj ni podprla Mubarakovega načrta o pogojih in načinu volitev na zasedenih arabskih ozemljih. Za načrt je glasovalo šest ministrov, prav toliko pa jih je bilo proti in v skladu s tradicijo je to pomenilo avtomatično zavrnitev egiptovskega načrta. Kot je bilo pričakovati, so za ta načrt glasovali laburistični ministri, ki so po končanem glasovanju predlagali, da bi Izrael sprejel vsaj Mubarakov predlog, da se ustanovi posebna komisija, v kateri bi bili Izraelci, Egipčani in Palestinci, ki bi imeli nalogo, da bi pripravili volitve v Cisjordaniji in Gazi. Zaradi takega izida glasovanja so laburistični ministri včeraj ponovno razpravljali o izstopu iz vlade. Čeprav je bila večina za izstop, pa je finančni minister in vodja laburistov Peres opozoril kolege, naj ne sprejemajo nepremišljenih odločitev. S tem da je zavrnil egiptovski načrt je Šamir negativno odgovoril tudi ameriškemu predsedniku Bushu, ki je Izrael pozval, naj sprejme Mubarakov predlog. Toda Šamir že od vsega začetka pi skrival svojega odklonilnega stališča, ker ta načrt ni predvideval določenega prehodnega obdobja avtonomije na zasedenih ozemljih, še najbolj pa ga je najbrž motilo, da načrt ni izključeval sodelovanja PLO na pogajanjih. Prav zato je Šamir tudi takoj zaprosil ZDA, ki so že prej obljubile, da se bodo glede sestave palestinskega predstavništva posvetovale z Izraelom in Egiptom, da to zdaj res storijo in se tako neposredno vključijo v mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu. Šamir je včeraj tudi izjavil, da še vedno vztraja pri svojem predlogu, da naj bi na zasedenih ozemljih izvedli volitve, vendar brez vsakega vmešavanja PLO. Zavrnil je tudi vsako misel na samostojno palestinsko državo, laburiste pa je pozval, naj odkrijejo svoje karte in priznajo, »da se želijo pogajati s palestinskimi teroristi«. Zavrnitev Mubarakovega plana pomeni določen korak nazaj, počakati pa je treba na reakcije ZDA, ki so prej že zagrozile, da bodo lahko tudi spremenile svojo politiko do Izraela, če ta ne bo pokazal pripravljenosti, da se resno loti reševanja palestinskega vprašanja po mirni poti. V Dresdnu je Volkspolizei napadla množico ki je hotela navaliti na vlake z begunci Mck 'gajEl L j m , BERLIN — Neka berlinska zasebna radijska postaja je včeraj poročala o novih spopadih v Dresdnu. Po poročanju novinarja, naj bi neredi terjali eno žrtev, nekdo pa je menda padel pod vlak in v nesreči izgubil obe nogi. Očividci so baje povedali, da so vzhodnonemške oblasti skušale s silo razpršiti več kot 10-tisočglavo množico, ki se je zbrala v bližini dresdenske železniške postaje in vzdolž tirov, po katerih so se posebni vlaki peljali proti bavarskemu mestu Hof. Množica je hotela menda navaliti na transporte beguncev, ki so zapuščali ozemlje Nemške demokratične republike. Predsinočnjim je vzhodnonemška »Volkspolizei« prvič napadla množico s pendreki in palicami. Dnevnik Union poroča, da so nerede povzročile sicer skupine huliganov, na policijske agente pa je vsekakor letelo kamenje, tako da so se morali braniti s plastičnimi, ščiti. Uradna vzhodnonemška glasila so poudarila dejstvo, da je do neredov prišlo prav na predvečer slavnostnega praznovanja 40-letnice NDR. Kljub neredom v Dresdnu so že včeraj zvečer prispeli v zgornjefrankov-sko mesto Hof vsi transporti iz Prage, na stotine beguncev pa se je prijavilo pri zahodnonemški diplomatski misiji v Varšavi. Uradno glasilo poljske vlade Rzecz pos polita je včeraj zapisalo, da je velikega bega iz države kriva NDR sama, ki ni znala niti primerno ukrepati, ko je izbruhnilo vprašanje tisočih beguncev. Poljaki ugotavljajo, da gre za že staro vprašanje, ki ga vzhodnonemške oblasti precej kratkovidno zanemarjajo. Na sliki (telefoto AP): radost beguncev, ki so zapustili NDR • Priprave na skorajšnje rimske upravne volitve NADALJEVANJE S 1. STRANI dolgovi in notranjim bruto proizvodom. Povečanje dohodkov bi bilo po mnenju Cavazzutija mogoče doseči z reformo neposrednega davka, z reformo obdavčevanja energetskih virov, ter z reformo socialnih dajatev. V senatnih komisijah se s polno paro nadaljuje razprava o mamilih. Ritem razprave bodo še pospešili, kar naj bi omogočilo, da bo prihodnji teden obravnava zakonskega osnutka o mamilih v komisiji končana. V teh dneh so vzbudile veliko polemik govorice, da se bo vlada po-služila zakonskega odloka, če ne bo šlo drugače. Te govorice je včeraj odločno demantiral minister za odnose s parlamentom Egidio Sterpa. V tem položaju vlada lahko le z zaupanjem počaka na rezultate parlamentarne debate, je Sterpa komentiral včerajšnji potek razprave. Glavna včerajšnja novost je bila odobritev popravka, ki ga je predložil demokristjan Toth in ki ukinja dosmrtno ječo za velike prekupčevalce s škodljivimi snovmi rezanimi mamili. To kazen so znižali na 30 let. Odločitev je izzvala nemalo deljenih komentarjev. Konservativni krogi gledajo z zaskrbljenostjo na zmanjšanje kazni, v naprednih vrstah pa ta ukrep pozdravljajo. Včeraj se je nadaljevala tudi debata o političnih odnosih v vidiku rimskih občinskih volitev, ki so izzvale že toliko polemik. Po predvčerajšnjih bojnih napovedih La Malfe, ki predlaga mestno vlado nacionalne enotnosti, Altissima, ki se s tem ne strinja, Craxija, ki primerja cvetenje strank s karnevalom v Riu in Occhetta, ki poziva socialiste k zavezništvu, se je včeraj z uradno predstavitveno tiskovno konferenco oglasil demokris-tjanski tajnik Forlani. »Nekaj je pritegnilo mojo pozornost, ko sem prihajal sem, je dejal Forlani. Na plakatih se vsi nosilci list smejejo, medtem ko so problemi Rima zelo resni-Samo naš kandidat Garači se ne smeje in to me veseli.« Človek bi se ob takšni izjavi vprašal, če se Garači ne smeje, ker so problemi Rima tako dramatični, ali pa ker ga je enostavno sram, da pripada struji Giubila in Sbardelle. Forlani je med drugim tudi dejal, da načelno ni nasproten Craxijevemu predlogu, da bi reformirali volilni sistem ter ne upoštevali tistih strank, ki na volitvah ne bi presegle 5 odstotkov glasov. V ostalem pa je Forlani napadel komuniste, češ da se zaganjajo proti KD. Če bo KPI premagala krščansko demokracijo v Rimu, je opozoril tajnik svoje volilce, bo lahko ogrozila tudi vsedržavno vlado. Proti petodstotni zapori se je izrekel odgovorni za krajevne uprave pri KPI G a vino Angius, ki je poudaril, da bi to zadalo hud udarec pluralizmu. Problem pa ostaja in treba se ga bo lotiti in rešiti z novim volilnim zakonom. • Zasliševanja prič NADALJEVANJE S 1. STRANI vanjih bodo verjetno prišli na vrsto politični predstavniki. Med nekdanjimi odgovornimi vladnimi predstavniki se je včeraj oglasil Leli0 Lagorio, ki je bil za časa letalske tragf' dije pri Ustici obrambni minister. Hud0 ga je pogrelo pisanje nekaterih časopij sov, češ da je po letalski katastrofi prej0* radarske zapise letalskega padca. Iz ra' darskega centra pri Maršali mi niso P0] slali prav ničesar, je včeraj izjavil in o°' dal, da bi bilo to sicer nemogoče, kaj1: vsak dokument gre naprej po hierarhičn lestvici, zato je nemogoče, da bi nek vojaška baza poslala nekaj takšnega d> rektno obrambnemu ministru. Šlo bi, k° je normalno, iz roke v roko, od nižjeS do najvišjega čina in šele nato do mini’ tra. Včeraj se je nadaljevala tudi sodu preiskava, ki jo vodi preiskovalni sodni Vittorio Bucarelli. Na vrsti so bila no zasliševanja nekaterih častnikov in p° j častnikov ter soočenja med njimi. Zla5 soočenje med podčastnikom Luciane Caricom, ki je med enim prejšnjih zasl ševanj izjavil, da je na lastne oči videl n radarskem zaslonu, kako je padalo P° tniško letalo DC9 in podčastniki Sard jem, Toziom in Loiem. Precejšnje zanimanje je vzbudilo zasl. ševanj e častnika Maria De Crescenza, je bil leta 1982 stotnik, danes pa je P° kovnik. Tedaj je bil poveljnik radarsk ga centra v Licoli. Obtožujejo ga, da L leta 1984 uničil register s siglo »DAl“' ^ je obsegal izvirne radarske zapise o P9^, cu letala pri Ustici. De Crescenzo, ki ga karabinjerji privedli včeraj iz NeapM v Rim, je včeraj ponovil, da mu niso koli poverili tistega registra. Dodal P.atra da je bilo kar pet kopij tistega regi5 , poslanih pristojnim oblastem vojašk6’ letalstva. nK Sporočilo tovarniškega sveta uslužbencev Zv Tovarniški svet ZTT zbran na se^'pi, t.m. je ugotovil, da sanacijski uk^rj sprejeti aprila 1989 v dogovoru direkcijo in Tovarniškim svetom, d cj dosegli zaželenega učinka. Uslužb6^. ZTT izražajo zaradi tega globoko .. skrbljenost nad perspektivami P° jja-ja, katerega obstoj pogojuje tudi n ljnje izhajanje dnevnika. Upoštevati je treba namreč dej 0 da uslužbenci ne prejemajo neosebnih dohodkov, ki so za tiste . polnilni blagajni že itak preskrorn ^ Tovarniški svet bo v mejah pristojnosti seznanjal javnost, P° 0d' ne in sindikalne sile s problemi jetja, da bi prišlo čimprej do r kriznega stanja. Italijansko-jugoslovanski posvet v Passarianu Napočfl je čas za čim več konkretnosti PASSARIANO — V državah Vzhodne Evrope se nekaj premika, Politično in seveda tudi gospodarsko. V prisluhu spremembam, ki jih lahko označimo kot odpiranje v zahodni svet, nas tu ob meji seveda še posebej zanimata Slovenija oziroma Jugoslavija, je dejal Aleš Lokar, eden pobudnikov in moderator včerajšnjega posvetovanja o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, ki ga je pripravila Fakulteta za ekonomske in finančne vede videmske Univerze, podprla. Pa Zveza obrtno-kmečkih hranilnic dežele Furlanije-Julijske krajine. Namen posvetovanja je bil dvojen: Predstaviti izčrpno (172 strani) študijo treh sodelavcev videmskega inštituta za finančno-ekonomske vede (Patrizia Tiberi-Vibrao, Roberto Grandinetti in Aleš Lokar), ki °dslikava stanje gospodarskih odnosov med sosednjima državama in odkriva možnosti višjih oblik sodelovanja, tudi v luči gospodarske in reforme finančnega sistema, o če-jner je poročal prof. Ivan Ribnikar z Ljubljanske ekonomske fakultete. Posvetovanju je prisostvovalo lePo število gospodarstvenikov in Predstavnikov deželnega hranilniš-tVa, tudi slovenskega, pozdravili pa So ga odbornik za načrtovanje in Jjjednarodne odnose deželne vlade Luanfranco Carbone, podpredsed-hik delegacije gospodarske zborni-Ce Ital-Jug Luciano Conti in gene-ralni direktor ICCREA - Kreditne-9® zavoda kmečko-obrtnih hranil-nic Giancarlo Buscarini. Prvi je razen aplavza pobudi videmske Univerze in poudarjanja nuje po Poglabljanju in kakovostni preob-razbi gospodarskih stikov opozoril na deficit, ki ga imata Italija in Prav tako dežela Furlanij a-Julij ska krajina v blagovni menjavi z Jugoslavijo. Conti je dejal, da italijanski poslovneži pričakujejo od jugoslovanskih partnerjev več dina-mizma in operativne konkretnosti, kar zadeva deficit (500 milijard lir) pa je kritično ugotovil, da ima Italija, ki kaže največ razumevanja in tudi konkretno pomaga, z Jugoslavijo primanjkljaj, Zahodna Nemčija z manj pozornosti pa suficit. Buscarini je ob pojasnjevanju sistema italijanskega združenja kreditništva ponudil jugoslovanskim partnerjem izkušnje in tudi operativne možnosti, v kolikor bodo za ta v jugoslovanskem finančnem sistemu ustvarjeni pogoji zato. Trije avtorji knjige, ki nosi podnaslov »Primer gospodarskih odnosov Vzhod-Zahod in Sever-Jug«, so v svojih poročilih povzeli ugotovitve predstavljene študije, prof. Ivan Ribnikar je razčlenil šibkosti dosedanjega »hruško-j abolčnega« plansko tržnega gospodarstva v Jugoslaviji in značilnosti načrtovanj za spremembo gospodarskega in še posebej finančnega sistema v njem. Prof. Aleš Vehčič, ki je hkrati direktor konzulentske družbe »Ju-gea« iz Ljubljane, je govoril o projektu za tehnološko in programsko modernizacijo in ustanavljanje novih malih podjetij v Jugoslaviji, ki naj bi bil financiran iz sredstev sporazuma Goria-Mikulič in pri katerem bi sodelovale Ekonomska fakulteta »Boris Kidrič« iz Ljubljane, Inštitut pravno-gospodarskih in ekonomskih ved pri Pravni fakulteti v Novem Sadu in Inštitut za eko-nomske-finančne vede videmske univerze. Delovni slogan tega projekta je 100.000 novih podjetij z 10 do 100 zaposlenimi v desetih letih. Spoštovati pogodbo z Avstrijci Laženci bodo že prihodnje leto dihali čistejši zrak LJUBLJANA — »Obveznosti iz mednarodne pogodbe med Jugoslavijo, podpisane za gradnjo karavanškega predora, moramo izpolniti,« je na zadnji seji republiškega IS poudaril njegov predsednik Dušan Šinigoj. Opozoril je, da je to nujno zaradi ugleda države in da niso razumljive pobude tistih, ki bi sedaj v skupščini SFRJ radi zmanjšali obveznosti Jugoslavije pri urejanju objektov na slovenski strani karavanškega predora. Izvršni svet je obravnaval tudi predlog za izdajo zakona o gradnji skupne jugoslovansko-madžarske železniške postaje pri Subotici in menil, da mora Jugoslavija to prevzeto obveznost izpolniti, prav tako pa tudi obveznosti pri karavanškem predoru. V celotnem projektu gradnje karavanškega predora je delež federacije le 18 odstotkov, vsa ostala sredstva pa mora zagotoviti Slovenija, zato povečanje obveznosti za slovensko republiko ne pride v poštev. Tudi ZIS vztraja pri izpolnjevanju prevzetih obveznosti, delegati iz SR Srbije pa temu niso naklonjeni. SEŽANA Med predlaganimi spremembami sežanskih družbenih planov bodo prebivalci Senožeč in okolice prav gotovo najbolj veseli zahteve, da se »mora do konca prihodnjega leta separacija, asfaltna baza in betonarna Primorja v Lažah preseliti na novo lokacijo severno od vasi«. Tako naj bi se po večletnih prizadevanjih prebivalci Laž končno rešili vsaj dela nevarnih emisij, prahu, hrupa in smradu, ki že dolgo grenijo življenje v tem predelu. Da bi se izognili kasnejšim nesporazumom, Sežanci tudi zahtevajo, da bo Primorje v bodoče kamnolom v Lažah lahko širilo le ob hkratni sanaciji opuščenega prostora. Še najbolj razveseljiva pa je usmeritev, naj bi ta kamnolom postopno opustili ter pridobivanje mineralov preusmerili proti sedanjemu kamnolomu v Razdrtem. Med komunalnimi razvojnimi novostmi velja omeniti načrt za vzpostavitev radiorelejne zveze (RR) Sežana-Nanos-Divača ter ruralnega telefonskega sistema Sežana-repetitor Gradnje-Tabor in Koper-Tinjan-Zazid-Rakitovec. Predlagatelji dopolnitev se med drugim zavzemajo tudi za nadaljevanje gradnje čistilne naprave v Sežani, medtem ko naj bi upravljanje vseh že zgrajenih čistilnih naprav prevzela sežanska Komunala. Večji red nameravajo vpeljati tudi v organizaciji in pri vzdrževanju lokalnih smetišč, hkrati pa postaja aktualna tudi zamisel o ureditvi skupnega notranjsko-kraškega smetišča. Pomembne spremembe so predvidene tudi na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Tako naj bi dopolnili in razširili varstveni režim in zaščiteno območje Škocjanskih jam, nekaj popravkov pa je predvidenih tudi v okviru regijskega kraškega parka. Ob tem, da nameravajo iz seznama kulturne dediščine črtati nekatera vaška jedra in posamezne objekte, pa so hkrati za zaščito predvideni nekateri novi spomeniki, kot so vodnjak v Brjah, arheološko najdišče v Rodiku, cerkev Matere božje in kašča v Šmarjah ter še nekatere posebnosti. JANEZ ODAR Več prostora za drobno gospodarstvo IZOLA — Že pred leti so v splošni obrtni zadrugi Galeb spoznali, da pomeni nerešeno prostorsko vprašanje eno od naj večjih zavor v razmahu drobnega gospodarstva. Njihova zamisel o gradnji obrtnih con je kmalu postala vzorec za vso Jugoslavijo, med prvimi so začeli tudi z gradnjo tako imenovanih poslovnih centrov drobnega gospodarstva, gradnjo poslovno-stanovajskih centrov, pred kratkim so se lotili novega prijema in sicer odkupa, prenove in prodaje starih in opuščenih poslovnih prostorov. »Za ta prijem smo se odločili ob spoznanju, da povsod niso možne novogradnje, naša zadruga pa razpolaga s podatki o zapuščenih ali neustrezno izkoriščenih poslovnih prostorih, hkrati pa razpolaga tudi s podatki svojih članov in tudi drugih podjetnikov o potrebah po novih poslovnih prosto- rih. Z ustanovitvijo PIC (podjetniško-inovacijskega centra) v Ljubljani je teh podatkov vse več, po grobi oceni je v Slovneiji vsaj 30 tisoč kvadratnih metrov uporabnih ali izpraznjenih poslovnih prostorov, ki bi se jih s preureditvijo ali novo zidavo dalo spremeniti v na desetine novih proizvodnih ali poslovnih prostorov,« meni Bojan Grom z Galebovega Inženiringa, ki je tudi član upravnega odbora PIC. Po Gromovih besedah pa pri Galebu s tem prijemom prebijajo led, tako kot so ga pred leti z gradnjo obrtnih con. Lastniki opuščenih poslovnih prostorov še vedno računajo, da bodo le-te prodali tako rekoč z eno samo potezo in zanemarjajo tudi druge možnosti, kot so prodaja v več fazah, ali na primer prodajo poslovnih prostorov vezati na sovlaganje. Pri takšnem na- činu preurejanja izpraznjenih in nekoristnih poslovnih prostorov bi namreč lahko vsi videli svoj interes: lastniki, ki s prodajo starih lažje pridejo do novih prostorov ali potrebnega kapitala, kot tudi majhni podjetniki ali obrtniki, ki do poslovnih prostorov lahko pridejo brez ovinkaste poti iskanja in pridobivanja vseh soglasij in dovoljenj. Splošna obrtna zadruga Galeb je že odkupila približno 5000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov ljubljanske montažno-industrijskega podjetja KIP. V pol leta, kolikor bo potrebno za izpraznitev in adaptacijo prostorov, bo SOZ Galeb v njih uredil elektronski center s široko ponudbo prodaje in nudenja storitev na področju elektronike in računalništva. IZTOK UMER 'm 9 M Banca Agricola Kmečka banka Gorica i ■ i NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V URaDNE KOTACIJE Sp" i* S?.*’::::::::::: S*1 risp "....... Nei^on risp...... S:«*;> Stiij, 'Sp- nc .. I"!* risp........ ^nia .......... S4p„;nc.......... E::?:*"--........ S|pmuda risp. |IP r'iSp ... ®as‘ogi...... c°mau ".......... 3.10. 6.10. 44300 43790 18600 18500 10850 10680 29600 29000 13300 13010 19560 19000 8260 8250 2295 2250 1233 1225 3550 3490 3550 3500 2400 2350 3210 3160 3190 3120 1700 1650 7700 7780 3750 3720 3520 3550 1940 1950 1270 1250 3290 3200 2660 2630 410 405 3931 3870 3.10. 6.10. Fidis....................... 8070 7950 Gerolimich................... 128 125 Gerolimich risp................ 93 90 SME ........................ 4180 4210 Štet......................... 4550 4520 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3610 3640 Tripcovich .................. 9360 9375 Tripcovich risp. nc.......... 3750 3740 Att. Immobiliari ............ 4730 4650 FIAT ....................... 11669 11715 FIAT priv.................... 7310 7310 FIAT risp.................... 7090 7074 Gilardini................... 5580 5500 Gilardini risp............... 3695 3650 Dalmine ...................... 355 349 Marzotto.................... 7870 7640 Marzotto risp............... 8340 8090 Marzotto risp. nc........... 6145 5950 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 810 810 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 11800 11800 6.10. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% BTP maj 1990 — — BTP januar 1990 12,5% . . . 100,25 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 99,95- -0,05 + CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,05 —0,35 CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,40 + 0,24 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,65 —0,44 CCT ECU 1985/93 9% 97,70 —0,31 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,00 —0,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,15 —0,21 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,40 —0,10 CCT april 1992 10% 95,50 — CCT julij 1992 IND 97,85 —0,05 CCT januar 1991 IND 99,55 — CCT julij 1993 IND 98,25 —0,10 CCT december 1990 IND CCT februar 1991 IND . CCT februar 1997 IND . CCT junij 1993 CV IND . CCT marec 1991 IND . . CCT nov. 1993 CV IND . CCT sept. 1993 CV IND CCT avgust 1992 IND . . CCT avgust 1993 IND . . CCT avgust 1990 IND . . CCT avgust 1991 IND . . CCT avgust 1995 IND . . CCT avgust 1996 IND . . CCT april 1991 IND ... CCT april 1995 IND ... CCT april 1996 IND ... CCT december 1990 IND CCT december 1991 IND CCT december 1995 IND CCT december 1996 IND mmmm '!= , !*■ *L- II ' ,-fcT ''L „ j j ij|:B MILANSKA BORZA; VODILNE DELNICE 6.10. spr. % 99,80 — 99,60 — 93,25 —0,11 96,30 — 99,65 + 96,50 — 95,65 —0,05 98,05 — 98,05 —0,05 99,70 — 99,90 — 94,05 —0,05 93,35 — 100,40 — 93,15 —0,05 93,25 —0,05 101,25 —0,05 100,05 — 94,75 —0,05 94,05 — h\U —- 6.10. spr. % ^^USTRLUU - KMETIJSTVO Sui,orni' • • - • 10/l00 —1,59 Eridal' 'Vugi*" 7300 —0,27 ^le^r^SlVO-BANČNIŠTVO Allean^ Ass- . . . 4 3705 0 60 ASs'taiia Ass- r'sp. por. . Usonia '••••• . . . 38900 —0>7 batina a« 0 ^3 Se4Sa' °rd. ... —L 84 + 0,34 —1,56 'taiia f Ass. . At>eille ' 1°00 Uo^vi^^Pa 5'4'r,?1™- —0,68 —0,43 L$^:port + L53 0,65 |Ka£r'^ ■ 5260 —0,66 —1,54 + 0,14 Svb^ustrua, CEMENT ^sPress90° »rti. ... 1 51 >dador° I 0 00 P°ndado c°''9raf. E 361 Cert1entir °riale + 0,14 —1,74 6.10. spr. % 6.10. spr. % 6.10. spr. % Italcementi............. 124000 —1,59 Unicem.................... 26050 —0,95 Unicem risp............... 14350 —0,35 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp ......................... 4400 —0,45 Fidenza Vetrar 1000 .......... 8220 +0,24 Italgas ...................... 2695 —0,92 Mira Lanza.................. 56000 —2,61 Montedison 1000 .............. 2252 —1,14 Montefibre ................... 1465 —2,66 Pirelli ...................... 3502 —1,35 Pirelli risp.................. 3510 —1,40 Recordati ord............... 12650 —0,39 Saffa....................... 10950 —0,27 Siossigeno.................. 45170 —0,09 Snia BRD ..................... 3140 —0,32 Snia Fibre ................... 1840 —0,54 Snia Tecnopolimeri....... 7320 —0,81 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE___________________ Rinascente.................... 7790 +0,19 Standa ..................... 31150 —2,60 Standa risp. port........... 12600 — Alitalia cat. A............... 2432 —1,14 Alitalia priv................. 1965 +0,77 Italcable................... 15950 +1,27 SIP .......................... 3275 +0,92 SIP risp. port................ 2670 +0,95 Sirti...................... 10601 —1,16 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE__________________ Ansaldo Trasporti ............ 5520 — Tecnomasio.................... 3331 —0,69 Bastogi.................... 402,25 —0,92 Bonifiche Siele ............ 36800 —1,15 Bonifiche Siele risp...... 9890 —0,60 CIR - Comp. Ind. Riunite .. 5750 +0,26 CIR risp..................... 5700 —0,70 Cofide....................... 5250 —0,76 Comau Finanziaria ........... 3869 —1,17 Editoriale SpA .............. 3580 — Euromobiliare ............... 6450 —0,92 Ferruzzi Agric............... 2476 —0,68 Fidis........................ 7858 —1,28 Fimpar ...................... 2750 —0,18 Finarte ..................... 6140 —0,32 Fiscambi Holding............. 6551 —1,34 Fiscambi risp................ 2180 —0,91 Fornara ..................... 3180 +1,27 Gaic ....................... 23500 —0,84 Gemina....................... 2370 —1,70 Gemina risp.................. 2422 +0,92 Gerolimich.................... 125 —1,57 Gerolimich risp. port..... 90 —0,83 IFI priv.................... 26150 — IFIL fraz.................... 7000 —0,17 IFIL risp. port. fraz........ 3478 —0,77 Italmobiliare.............. 190900 —0,21 Pirelli & C.................. 9350 —0,27 Riva Finanziaria ............ 9150 —0,76 Sabaudia Finanziaria .... — — Saubaudia risp. nc ............. — — Saes......................... 3370 —0,94 SME ......................... 4150 —1,59 SMI Metalli.................. 1485 —1,76 SMI Metalli risp............. 1118 —1,93 SOGEFI....................... 4900 —1,41 Štet......................... 4450 —0,89 Štet risp. port.............. 3637 —0,36 Tripcovich ............... 9375 +0,05 Tripcovich risp. nc........ 3740 —0,27 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari . . Calcestruzzi...... Cogefar .......... Del Favero........ Grassetto SpA .... IMM Metanopoli . . . Risanamento Napoli Vianini .......... 4650 —1,27 17920 —1,16 6450 —1,07 5940 —0,34 14800 —0,13 1430 —0,69 37500 —0,79 3990 +2,31 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord. . . Danieli & C. Data Consyst . . Fiar SpA........ Fiat............ Fiat priv....... Fiat risp....... Franco Toši . . . Gilardini....... Magneti Marelli Merloni......... Necchi ord...... Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Pininfarina . . . . Rodriguez SpA . Safilo ......... Safilo risp..... Saipem.......... Saipem risp. . . . Teknecomp . . . 3479 —0,60 8840 —1,01 12540 —1,26 22700 + 0,84 11705 + 0,04 7300 + 0,14 7075 + 0,35 30300 — 5300 —3,11 2100 —2,23 3165 —0,16 3650 — 8481 —1,04 5570 —0,36 13527 + 0,75 9899 —0,51 10000 —1,67 10200 — 2590 + 0,39 2550 —4,32 1378 —1,57 6.10. spr. % CCT februar 1991 IND .... 100,85 + 0,05 CCT februar 1992 IND .... 98,10 —0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,60 —0,05 CCT februar 1996 IND .... 94,15 —0,05 CCT februar 1997 IND .... 94,15 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,05 —0,10 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,30 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,05 — CCT januar 1991 IND 101,20 + 0,05 CCT januar 1992 IND 99,20 + 0,05 CCT januar 1992.11% 98,60 + 0,05 CCT januar 1993 IND 98,35 —0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 94,80 — CCT januar 1997 IND 93,90 + 0,05 CCT januar 1995 IND 93,45 —0,05 CCT januar 1996 IND 94,30 —0,05 CCT julij 1990 IND 99,95 + 0,05 CCT julij 1991 IND 100,15 — CCT julij 1995 IND 94,75 — CCT julij 1996 IND 93,95 + 0,05 CCT maj 1991 IND 100,45 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,15 —0,05 CCT maj 1996 IND 93,65 —0,05 CCT maj 1997 IND 93,50 —0,11 CCT marec 1991 IND 100,15 — CCT marec 1995 IND 93,15 —0,11 CCT marec 1996 IND 93,50 — CCT marec 1997 IND 93,40 —0,11 CCT nov. 1990 IND 99,75 —0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND ... 101,20 —0,05 CCT nov. 1991 IND 100,15 —0.05 CCT nov. 1992 IND 97,55 —0,05 CCT nov. 1995 IND 94,80 —0,16 CCT nov. 1996 IND 94,10 —0,1 CCT oktober 1993 IND ... . 97,70 — CCT oktober 1990 IND ... . 99,75 —0,05 CCT oktober 1991 IND 100,15 — CCT oktober 1995 IND ... . 94,95 —0,11 CCT oktober 1996 IND ... . 93,65 —0,11 CCT sep. 1990 IND 99,70 — CCT sep. 1991 IND 99,90 — CCT sep. 1995 IND 94,25 + 0,05 CCT sep. 1996 IND 93,50 — CTS marec 1994 IND 73,70 —0,07 CTS april 1994 IND 73,60 —0,07 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 100,60 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 103,35 + 0,10 RENDITA — 35 5% 72,50 — PSI še vedno proti vstopu SSk v tržaško koalicijo Na čelu podjetja ACT bosta zastopnika PSI Včeraj na velesejmu odprli veliko razstavo Spazio 6 Odprto okno v presenetljivi svet znanosti in moderne tehnologije Predsednika upravnega odbora in skupščine Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT bosta socialista. Tako so se včeraj dopoldne sporazumeli tajniki petstrankarske koalicije, ki vodi tržaško Občino in Pokrajino, na sestanku, ki ga je formalno zahteval sekreter PSI Perelli. Na srečanju so tudi preverili možnost vstopa Liste za Trst v oba odbora, glede izvajanja upravnega programa koalicije pa so bili vsi soglasno mnenja, da je treba pospešiti delo obeh uprav, ki res ne blestita. Na Občini in Pokrajini smo nasprotno priča pravi paralizi, ki jo je nedavna deželna kriza še zaostrila, napovedanemu političnemu preverjanju, ki se je praktično pričelo včeraj, pa skoraj gotovo ne bo sledila kriza. Ce bo prišlo do sporazuma z Listo, bodo torej njeni predstavniki vstopili v odbora, ne da bi slednja odstopila. Vodstvo PSI ni še uradno določilo, kdo bo na vrhu upravnega telesa ACT zamenjal demokristjana De Ga-varda. Najbrž bo to Rotondaro, ki je že opravljal upravne posle v prevoznem podjetju, medtem ko je kandidat za predsednika skupščine VVeber, ki je trenutno predsednik občinske svetovalske skupine. VVeber naj bi zamenjal strankarskega somišljenika D'A-moreja. Upravni odbor ACT šteje osem članov in sicer šest efektivnih odbornikov ter dva suplenta. Večini bo šlo baje šest mest (3 KD, 1 PSI, 1 PLI, 1 PRI), komunistični opoziciji pa dve. Točno sestavo odbora pa bo seveda določila skupščina, ki se bo sestala v torek in na kateri ni vnaprej izključiti presenečenj. Iz izvršnega telesa ACT so po včerajšnjem sestanku odpadli socialdemokrati, ki so seveda nezadovoljni, tudi Lista, če bo šlo vse po načrtih tajnikov večine, pa bo ostala praznih rok. Socialistična zahteva po obeh predsednikih ACT je naletela na pri- voljenje demokristjanov in tudi ostalih zaveznikov. KD je pred kratkim dobila predsednika Sklada za Trst (Calandruccio) in pokrajinskega nadzornega odbora (Gregorij, svoj delež pri porazdelitvi stolčkov pa so dobili tudi liberalci (Tabacco na čelu EZIT), sedaj pa bo treba najti način, da se zadovoljijo tudi republikanci, medtem ko so socialdemokrati že poplačani, da je bil njihov predstavnik Berce potrjen za predsednika otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Na tehtnici sta sedaj predsedstvi pristaniške ustanove in Tržaške hranilnice. Demokristjan Zanetti, ki uživa podporo ministrskega predsednika Andreottija, bo skoraj gotovo ostal predsednik pristanišča, socialisti pa bodo razen velikih presenečenj ohranili predsedstvo hranilnice. Demokristjani so včeraj znova postavili tudi vprašanje vstopa Slovenske skupnosti v tržaško koalicijo, o zadevi pa bodo razpravljali na eni izmed prihodnjih sej petstrankarske koalicije. Tajnik PSI Perelli nam je v zvezi s tem vsekakor dejal, da je politični veto Craxijeve stranke proti vstopu SSk v oba odbora še vedno aktualen in neposredno vezan na na-brežinsko politično situacijo, kjer so socialisti še vedno v opoziciji in bodo v tem položaju skoraj gotovo ostali do prihodnjih upravnih volitev. Kljub premostitvi deželne krize (PSI in SSk sta sestavni del politične večine) se torej odnosi med strankama, kot vidimo, niso izboljšali. Delegacija SSk je na pogajanjih za izvolitev novega deželnega odbora očitala socialistom, da so preprečili, da bi v politični sporazum deželne večine vključili nasprotovanje preštevanju slovenske manjšine in tako ugodili zahtevi me-lonarskega gibanja. S. T. Včeraj so v prostorih Tržaškega velesejma odprli veliko razstavo o znanosti Spazio 6, ki bo odprta do 10. oktobra. Gre vsekakor za zanimivo izložbo znanstvenih ustanov in dosežkov, ki govorijo o posebnem položaju, ki ga ima naše mesto v znanstvenem svetu. V paviljonih velesejma so razstavljeni grafični terminali, računalniki, programi za upravljanje znanstvenih tekstov, raziskave s področja biotehnologije, lazerski stroji za tiskanje, elementi robotike itd. Velika razstava, na kateri sodelujejo tržaške znanstvene ustanove, kot so Center za znanstvene raziskave, Tržaška univerza, Astronomski observatorij, Laboratorij za morsko biologijo, Mednarodni center za teoretično fiziko, nato še ljubljanska inštituta Jožef Stefan in Boris Kidrič ter vrsta zasebnih podjetij, zahteva od obiskovalcev precejšnjo pozornost. Ne gre torej za klasični semenj različnih predmetov, ampak za resnično okno v svet znanosti. Tudi namen razstave je po svoje didaktičen, saj so predvidene prave učne ure za dijake višjih srednjih šol. Ljubljanska inštituta se na primer predstavljata z doma razvito tehnologijo za različne računalniške aplikacije kontrol procesov v industriji, obiskovalce pa seznanja tudi s pred dnevi sklenjeno pogodbo z italijanskima firmama L'Appolonia Slataper Italia in Tema Milano za skupne ekološke raziskave in sanacijo Posočja. Sploh je eno izmed težišč velike razstave Spazio 6 prav sodelovanje z vzhodnimi državami in seveda z bližnjo Jugoslavijo. Prav gotovo bo obiskovalca pritegnila razstava o Antarktiki ter o raziskavah, ki jih je v krajih večnega ledu opravil Tržaški geofizikalni observatorij z ladjo Explora. Del razstave je tokrat namenjen umetnosti, oziroma odnosom med visoko tehnologijo in umetnostjo. Lahko si bomo tako ogledali 60 ologramov angleške proizvodnje in vrsto video posnetkov o avtomobilskem dezajnu. Vabljiva je seveda tudi razstava fotografij iz znanstve- nega sveta Podobe znanosti, ki prikazuje resnično lepe fotografske i° računalniške predelave. Fotografijo uporabljajo v znanosti z velikimi us- ! pehi, rezultati pa so večkrat presenet- j ljivi tudi za "oko" navadnega gledalca. : Kot smo že zapisali, je cilj razstave j tudi didaktičen. V ta namen bodo vsa- I ko jutro predstavili dijakom višjih j srednjih šol načrt "Elettra", ki ga je | izdelala družba Tržaški sinhrotron. Y I ponedeljek bosta znanstvenika Puglisi in Fonda predstavila načrt profesor- j jem na omenjenih višjih šolah. Ob tej j bodo potekale še druge zanimive pobude, kot so predavanja in okrogle mize. Danes bo na primer ob 9.30 v ; kongresnem centru lekcija, ki jo pripravlja Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru, ob 10.30 bodo podelili nagrado "Trst za znanost", ob 17. uri pa bo okrogla miza na tem° "Uporaba najsodobnejših tehnologij v umetnosti". Ze jutri pa se bo odvijal simpozij o informativnih in komunikacijskih sistemih, ki so najprimernejši za uporabo v državah v razvoju. P°" poldan pa bo okrogla miza o astronomiji v naši deželi. Spazio 6 morda ni razstava za vse, saj je v svoji zasnovi dokaj "stroga" in namenjena predvsem "branju". Pripravljale! so uporabljali sicer takšno govorico, ki je dostopna širšemu občinstvu, vsekakor pa so posamezni stendi na visoki ravni in ne podležejo težnjam po Spektaklu. Skratka, Spazio 6 ni klasičen sejem s svojimi kramarskimi in kičastimi izložbami. Označuje ga vsekakor resen pristop, ki želi prl' bližati svet znanosti našemu vsakdanjemu življenju in naši zavesti. V Trstu se prav na znanstvenem področja dogaja veliko zanimivih in pomembnih stvari, naše vedenje o tem pa ostaja še vedno preskromno. Na sliki (foto Magajna) velika maketa sinhrotrona, ki naj bi ga zgradili pri Bazovici. V Glinščici in v Prebenegu Danes in jutri odprta meja Pobratene občine Dolina, Sežana in Koper sporočajo, da bo danes in jutri odprta meja na krožni poti Boljunec, Botač, Beka, Socerb, Prebeneg, Dolina, Boljunec s prostim prehodom v Dolini Glinščice in na mejnem prehodu v Prebenegu. Pobuda pobratenih občin bo tokrat popestrena s kulturnim in športnim programom. Danes zvečer, z začetkom ob 20. uri, bo namreč v gledališču France Prešeren v Boljuncu srečanje zborov iz Strasslacha blizu Miin-chna, V. Vodnik iz Doline in ženske pevske skupine Stu ledi, jutri opoldne pa bo na vrsti 3. mednarodni avtomobilski slalom odprte meje na progi Dolina-Socerb. Gost pevskega srečanja v Boljuncu bo zahodnonemški zbor Isarlust Chor, ki ga pravzaprav sestavljata dva ansambla, ženski in moški. Prvega sestavlja 29 pevk, drugega pa 34 članov. Zbor je bil ustanovljen že leta 1935 na pobudo nekaterih krajevnih ljubiteljev petja ter je na začetku gojil predvsem planinsko pesem, medtem ko je danes njegov repertoar zelo širok. Oba zbora sestavljajo amaterji, pevovodji pa sta profesionalca. Moški zbor vodi Martin Zobeley, ženskega pa Michael Richter. Podrobnejši program nedeljskega avtomobilskeha slaloma pa objavljamo na športnih straneh našega dnevnika. Prireditelji odprte meje napovedujejo, da bodo danes in jutri v Prebenegu in Socerbu delovale okrepčevalnice, obiskovalcem krožne poti pa kot običajno priporočajo, naj imajo s sabo veljavni osebni dokument in samo nujno opremo. Izročili podpise proti poštnemu centru Vrtnarijo je mogoče ohraniti le z alternativnimi rešitvami Predstavniki naravovarstvenih organizacij WWF, Italia nostra in Zveze za okolje so včeraj v spremstvu bratov Marcella in Giorgia Debelisa obiskali podprefekta Ca-merlenga in tržaškega odbornika za urbanistiko Cecchinija (ta je nadomeščal župana Richettija), katerima so izročili tisoč in sto podpisov, ki so jih zbrali med prebivalci Kolonkovca in s katerimi so želeli izraziti svoje odločno nasprotovanje razlaščanju vrtnarije družine Debeliš. Tako Cecčhini kot Camerlengo sta v bistvu ugotavljala, da je dejansko prepozno, da bi poštno središče zgradili kje drugje. Cecchini, ki se je svojčas obvezal, da bo osebno posegel za ohranitev proizvodne kontinuitete vrtnarije, a ki je v vseh teh mesecih dejansko zanemaril problem, je bratoma ponovno ponudil občinska zemljišča pri Alturi, ki pa so po mnenju Debelisovih popolnoma neprimerna za kmetijstvo. Camerlengo pa je v imenu prefekta zajamčil, da bo sam nadzoroval potek pogajanj med Debelisovimi in Semeranijem, od katerega bi brata morala odkupiti novo zemljišče. Prav tako pa se je osebno obvezal, da bo gradbeno podjetje Cividin spoštovalo dogovor, po katerem naj ne bi izkopavalo zemlje na Debelisovi vrtnariji, dokler ne bosta brata imela možnost, da to zemljo odneseta na kraj, kjer bosta pripravila novo vrtnarijo. Na sliki (foto Magajna) predstavniki naravovarstvenikov in brata Debeliš pri podprefektu. Od danes socio-zdravstveni okraj na Melari V kompleksu ljudskih gradenj pri Melari, v Ul. Pasteur 41, bodo danes ob 10.30 odprli sedež drugega socio-zdravstvenega okraja naše pokrajine, kjer bodo zdravstvene storitve nudili tudi prebivalcem Rocola. Prvi okraj so pred nekaj meseci odprli v Nabrežini in s tem začeli uresničevati reformo zdravstvene oskrbe na teritoriju, kakršno bi morali začeti izvajati že pred mnogimi leti. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN Marij Čuk: LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI Tennessee Williams: TETOVIRANA ROŽA Ivan Cankar: JAKOB RUDA Natalia Ginzburg: INTERVJU Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana) Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana) ABONMA V TRSTU Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. ABONMA V GORICI Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12-ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. i Potovalni urad AURORA vabi na naslednja potovanja: od 25. do 29. oktobra - v LIZBONO in FATIMO. Cena 725.000 lir, od 1. do 3. in od 3. do 5. novembra - na otok RAB. Cena 109.000 lir, od 13. do 24. novembra - v EGIPT z obiskom KATRA SUEŠKEGA PREKOPA TENORJA, ASSUANA in RDEČEGA MORJA Cena 1.098.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20. tel. 00261. SUSH0V2 G. SUSHMEL trst PRODAJA IN SERVIS jSVVEDA ELEKTRONSKE BLAGAJNE TELEFAX Z ATESTOM VANDONI TEHTNICE - REZALNI STROJI Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884 IMPORT- EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. L 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 •15-letnici Unije Istranov na rob S časovno oddaljenostjo tudi trezen razmislek? Z vrsto manifestacij in prireditev bo npa Istranov (Unione degli istriani) jQnes in jutri v Trstu proslavila 35-ipj1'00 obstoja organizacije. Program r, . bveh dni predvideva med drugim Riganje zastave na Trgu Unita, po-°n Nazariu Sauru, otvoritveni govor Predsednika Silvia Delbella in nato Pozdrave drugih begunskih organiza-‘I- Jutri popoldne pa bo v kongresen centru na Pomorski postaji sim-P°zi; »Istrani živijo v zgodovini« s sodelovanjem univerzitetnih profesorjev 2 it uvodnim poročilom rektorja tr-oske univerze Paola Fusarolija. Na nenifestaciji bodo sodelovali tudi predstavniki oblasti. Oo tod program prireditve, s katero J*'la Istranov proslavlja obletnico obstoja. Kot vsaka okrogla etnica bo tudi za Unijo Istranov oslova 35-letnice njenega delovanja del 0^^,os, za obračun opravljenega Dr h in za razmislek o sedanjosti in 'Rodnosti. In to naj bi bila naloga da u-^ega simpozija. Želeti bi bilo, in °J °t> analizi doslej prehojene poti °pravljenega dela udeleženci sim-, tudi trezno razmislili o pretek-no 1 'n pogledali nanjo s tisto časov-ja f.aknjenostjo, na katero opozar-p udi sama priložnost proslavljanja, j o T6 zato, da bi preteklost odmislili, bQ brisali, kot se z radirko zbriše ris-Pd stavek s popisanega lista, pač zriQZQfo' da bi to preteklost, ki je za-snnni0Vana s sovraštvom in z ostrimi Sv presegli ter se končno lahko odne/e zazrli v sedanjost in v 'hodno st. kgi0. riaslov simpozija in teme, o ka^r'h bodo govorili razpravljalci, bo ^°' da takega preokreta najbrž ne ust'n. da se bodo udeleženci najbrž oh., Vd! predvsem pri nostalgičnem ki:J?.niu preteklosti. Najbrž ni na- kiigx-“lu preteklosti. Najbrž t>e j?' da so v tem okviru sklepno Isttn° Poverili podpredsedniku Unije Prisat°V Lui9'iu PaPu' sai /e njegova ku ,n°st jamstvo, da vsaj v zaključ-no^P^obne nostalgije - da o narod-bo ni fržnji sploh ne govorimo - ne e Jtonjkalo. V knjigi »Nazionalismo conrasc‘smo nella lotta politica al izcir,\ne orientale«, ki jo je leta 1976 0ržav ? z vlakom. Ravnateljstvo °Zir0n.ltl železnic je namreč z da že j/19 Uspeh, ki ga je ta pobu-PonOVn e a Pred kratkim, sklenilo vatije 0 Povabiti mlade na poto-L0riUjai vlak°m. Tudi to ugodnost ^at6rj 1° v sklopu prireditev, s Njejo 9 Državne železnice praz-Bre,_, .letnico ustanovitve. ?i bogp ačn° potovanje z vlakom ahko °troci do 14. leta starosti [Qka P°n°vno privoščili jutri. Ot-,b° Prav°ta, sPremljati odrasel, ki *■ bre?Vl, . deležen te ugodnos-/a Vseb acno bo mogoče potovati t c ‘n ep?r°Hah italijanskih želez-v (raze_ 0 s hitrimi vlaki Interci-aithi stoH* kov Intercity s poseb-^*0ritvami ETR 450) CGIL, CISL in UIL, udeležila velika večina delavcev. Samo 15 odstotkov šoferjev, ki so včlanjeni v sindikat CISNAL ali v avtonomni sindikat CI-SAS, je včeraj zjutraj sedlo za volane avtobusov in vozilo po rednem urniku. Stavka, zaradi katere so mestni avtobusi začeli voziti šele ob 9.30, je povzročila velike preglavice porabnikom te javne storitve, seveda predvsem študentom (vendar včeraj na šolah niso občutili posebno velike odsotnosti). Veliko ljudi, tudi takih, ki se običajno poslužujejo javnih prevoznih sredstev, se je včeraj zjutraj odpeljalo z doma z avtomobilom, kar je seveda povzročilo še dodatne in zelo hude zastoje v prometu, najti parkirni prostor pa je bilo včeraj zjutraj še bolj težko kot druge dni. Delavci, včlanjeni v sindikate CGIL, CISL in UIL, so včeraj izdali tiskovno sporočilo, v katerem so izrazili svoje zadovoljstvo nad uspehom stavke. Če do začetka novembra upravni svet podjetja ne bo ugodil njihovim zahtevam, pa napovedujejo še štiriurno stavko. Delavci ACT namreč protestirajo, ker upravni svet ne spoštuje vsedržavne delovne pogodbe, podpisane prvega januarja letos. Po devetih mesecih na primer še niso uvedli upravnih sprememb, prav tako pa niso izplačali niti zaostankov. Contrada začenja drevi novo sezono z varietejsko predstavo v narečju Gledališče La Contrada bo drevi odprlo zastor novi sezoni. Na odru gledališča Cristallo bo predstavilo delo »Co ierimo putei...« znanega tržaškega »av-stro-ogrskega« umetniškega para Carpinteri & Faraguna. Letošnja uvodna predstava je sicer spet narečna, kot je to za Contrado skorajda že tradicija, a se razlikuje od prejšnjih po tem, da ne gre za pravo dramsko delo, pač pa za variete po zgledu tistih, ki so jih v Trstu izvajali v tridesetih letih. Predstavo sestavljajo tako številne komične točke, poezije, skeči, pa tudi znane pesmi, kot so Illusione, Bambola rosa, Signorine non guardate i marinai, Lomo vespa, baletni prizori in vse, kar pač sodi k varieteju. Da bo vzdušje na odru resnično odsevalo čas dogajanja, bodo prispevale tudi originalne kulise, ki jih je za svoje predstave uporabljal tržaški varietejski umetnik Angelo Cecchelin in ki jih je njegova umetniška družica Jole Silvani darovala gledališču Contrada. Predstavo je režiral Francesco Macedonio, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta in Orazio Bobbio. Predstava se bo začela ob 20.30. Obnovili bodo železniško postajo v Miramaru Zgodovina Trsta je vsekakor bogata in zanimiva, na dediščino pa je treba paziti, kar se vedno ne dogaja. Med pozitivna dejanja, ki težijo k ohranjevanju spomenikov iz nekdanjih časov, sodijo popravila železniške postaje v Miramaru. Postajo je ukazal zgraditi Maksimilijan Habsburški, načrt pa je izdelal Carl Junker. Miramarski gospod je želel imeti postajo zato, da bi se brez težav prevažal iz svojega dvorca v Trst. Dela potekajo po naročilu spomeniškega varstva, cilj je zato ohraniti originalno podobo postaje. Dela so seveda zahtevna in tudi draga. Svoj prispevek bo dala železniška ustanova, ki s tem želi prispevati k vrednotenju svoje zgodovine. Postajo bodo temeljito predelali, in to na podlagi originalnih fotografij in načrtov. Seveda bodo marsikaj, kar so zgradili v letih, podrli, dogradili pa bodo nekatere potrebne strukture, seveda ob spoštovanju podobe starega železniškega spomenika. letnega občinskega svetovalca Liste Frausin Kiljana Ferluge, kateremu so izročili tudi posebno priznanje za njegovo delo v korist celotne miljske skupnosti. Med govorniki je bil tudi Corrado Švab, ki je glavni slovenski kandidat na Listi Frausin za bližnje občinske volitve. Na sliki (foto Magajna) slavljenec z vidnimi predstavniki stranke. Danes v Miljah manifestacija PSI Miljski socialisti bodo na današnji javni manifestaciji v konferenčni dvorani Olimpia v Miljah odprli kampanjo za bližnje upravne volitve. Poleg krajevnih in pokrajinskih strankinih voditeljev bo navzoč tudi podtajnik pri ministrstvu za pravosodje Franco Castiglione. Manifestacija se bo začela ob 17.30. 7. 10. 1984 7. 10. 1989 Minilo je pet let, odkar nas je zapustila naša draga Zdenka Trampuž Z ljubeznijo se je spominjajo SVOJCI Trst, 7. oktobra 1989 V Križu je umrl Alojz Sedmak V Križu je pred kratkim v starosti 90 let umrl zavedni domačin Alojz Sedmak. Pokojni se je rodil v kmečko-ka-mnoseški družini Sedmakovih in se je praktično še kot otrok (bilo mu je dvanajst let) zaposlil v nabrežinskih kamnolomih, kjer se je izučil poklica, med prvo svetovno vojno pa je pristopil v družbo Južnih železnic, ki je imela takrat svoj vodovod v Brojnici pod Križem. Pod fašizmom je bil nekaj časa prisilno premeščen na Sicilijo, ko se je vrnil v domači kraj pa se je vključil v ilegalno antifašistično dejavnost. Februarja leta 1944 je bil z mnogimi vaščani deportiran v Nemčijo, od leta 1946 pa je bil do upokojitve zaposlen pri tržaškem podjetju ACE-GA. Leta 1945 je pristopil v KPI in kasneje bil med prvimi pobudniki udarniške akcije za gradnjo kriškega Ljudskega doma in za to zaslugo je leta 1954 prejel diplomo udarnika, na katero je bil zelo ponosen. Sodeloval je pri gradnji vaškega spomenika in redno zahajal na prireditve kriškega kulturnega društva. Na zadnjo pot ga je pospremilo veliko število ljudi. V slovo mu je pel moški zbor Vesna, v imenu vaške skupnosti pa se je od njega s toplimi besedami poslovil Niko Sirk. _________gledališča_____________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Od 10. do 22. t. m. bo tržaški Teatro Stabile uprizoril delo W. Shakespeareja RIHARD III v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Predprodaja vstopnice pri osrednji blagajni v pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 — Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989/90 - Danes, 7. t. m., ob 18.00 (red S) ponovitev simfoničnega koncerta. Dirigent S. Argiris, pianist P. Bordoni. Izvajali bodo Beethovnove in Brahmsove skladbe. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989/90 - Nocoj ob 20.30 premiera 'Co ierimo putei..." variete Carpinterija in Faragune. V glavnih vlogah: Ariella Reggio, Mimmo Lo Vecchio, Gianfranco Saletta, Ruggero Winter, Luciano Delmestri in Orazio Bobbio. Režiser Francesco Macedonio. Ponovitev jutri ob 16.30. Gledališka sezona 1989/90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. koncerti Repentabrska cerkev Jutri, 8. t. m., ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CONSORT. Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989/90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncet klavirskega dua Mattiotto - Scano. Na sporedu Brahms in Gherschwin. Vabljeni! razne prireditve Kaj se vendar dogaja v Sloveniji? Za vse, ki si zastavljajo taka in podobna vprašanja prireja Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) danes, 7. t. m., ob 18.30 srečanje s časnikarjem SERGIJEM PAHORJEM. Vmes bomo sledili videoposnetku o dogodkih v Jugoslaviji in anketi o zanimanju, ki ga kažejo zanje slovenski višješolci. Prisrčno vabljeni! SPDT začenja s predavateljsko sezono in vabi člane in somišljenike na prvo predavanje opremljeno z diapozitivi. FRANC VOGELNIK bo predstavil koroško gorsko pokrajino OD KARAVANK DO GROSSLOCKNERJA . Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, v četrtek, 12. t. m., ob 20.30 uri. Priporočamo točnost! KD Valentin Vodnik s pokroviteljstvom Občine Dolina vabi na SREČANJE PEVSKIH ZBOROV Sodelujejo MPZ Valentin Vodnik, Ženska pevska skupina Stu ledi in MePZ Sangerrunde Isarlust iz Strasslacha (ZRN) Danes, 7. t. m., ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SLOVENSKO i!ill> GLEDALIŠČE BALETNA ŠOLA Nadaljuje se vpisovanje za novo sezono baletne šole. Informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja jutri, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi. Sekcija SSk v občini Dolina priredi v nedeljo, 15. t. m., enodnevni izlet v San Daniele del Friuli, Sello Chianzutan ter k jezeroma Verzegnis in Cavazzo. Vpisovanje na tel. št. 228481 v večernih urah. 50-letniki dolinske občine organizirajo izlet 22. t. m. Kdor ni bil obveščen naj se javi v mlekarni pri Lauri ali na tel. št. 280754 v večernih urah do sobote, 7. t. m. SPDT vabi na srečanje s PD Integral iz Ljubljane, ki bo na goriškem Krasu jutri, 8. t. m. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače z lastnimi avtomobili. Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev prirejajo dne 20. t. m. izlet na Reko in Krk. Vpisovanje v ponedi ljek, 9. t. m. , od 9. do 12. ure na sedež r organizacije v Ul. Cicerone 8/B. SPDT in Društvo naravoslovcev »T. Penko« prirejata izlet v favnistično oazo Marano Lagunare. Gre za obisk v edinstvenem okolju lagun, prebivališču številnih ptic selivk. Zaradi izrednega zanimanja bo izlet v dveh ločenih datumih: v petek, 27. oktobra, in v nedeljo, 29. oktobra. Vpisovanje je na ZSŠDI do izčrpanja razpoložljivih mest. Ob vpisu je treba plačati celotni znesek za izlet, ki znaša 40.000 lir. V ceni je vključen prevoz z avtobusom, vožnja z ladjo, strokovno vodstvo in kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30 izpred sodne palače v Trstu in sicer za oba izleta. KD Lonjer - Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave se sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah. kino ARISTON - 15.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese. EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan, 24.00 Karate Kid III. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Dead Bang (A colpo sicuro). NAZIONALE III - Dvorana rezervirana do 22.15, sledi film II piccolo diavolo, i. Roberto Benigni, Walter Matthau. NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Balls Of Fire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery. MIGNON - 16.30, 22.00 Asterix e la po-zione magica, risanka. EDEN - 15.30, 22.00 La zla in calore, DD CAPITOL - 17.15, 22.00 007 - Vendetta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. LUMIERE FICE - 16.00, 22.15 Turista per caso, i. VVilliam Hurt. ALCIONE - 17.00, 22.00 Strada senza ri-torno, r. Samuel Fuller. RADIO - 15.30, 21.30 La cosa che piace di piu, porn., D D Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ čestitke Danes praznujeta zlato poroko NADA in PEPI ZIDARIČ. Še na mnoga zdrava in skupna leta jima želijo Pal-mino, Ivanka, Karlo, Mariza, Giorgio, Ljuba, Valentina, Karin in Ivan. Včeraj je praznoval svoj rojstni dan ALDO JERCOG. Vse najboljše mu želijo vsi njegovi. V Praprotu praznujeta danes zlato poroko naša draga NADA in PEPI ZIDARIČ (Kamnarjevi) Še na mnoga skupna leta v zdravju in zadovoljstvu jima želijo Bruno, Marija, Mauro in Aleksander Franza. Danes praznuje naš oče in nono KARLO KOKELJ svoj 89. rojstni dan. Iz srca mu želijo še nadaljnja zdrava leta hči Mileva, zet Darjo in vnukinja Helena. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 7. oktobra 1989 DRAGONIKA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.35 - Dolžina dneva 11.24 - Luna vzide ob 13.43 in zatone ob 21.53. Jutri, NEDELJA, 8. oktobra 1989 DRAGOSTA PLIMOVANJE DANES: ob 11.18 najvišje 21 cm, ob 21.07 najnižje -25. VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1022,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 47-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Emanuele Fusaro, Eli-sa Ligas, Paolo Marocco, Jeremy Scol-tock, Elisabetta Sereni, Denis Mattel, Mateja Clarici. UMRLI SO: 80-letna Gemma Treleani, 70-letni Eugenio Gropazzi, 79-letna Anna Beacovich vd. Corlevich, 79-letna Pierina Benci, 87-letni Umberto Minotti. OKLICI: zobotehnik Giorgio Tranguil-lini in univerzitetna študentka Sandra Rebetti, upokojenec Pietro Bencich in delavka Laura Žrlič, pomorski častnik Maurizio Marcucci in zdravnica Paola Antonelli, trgovec Diego Sbisa in trgovka Mirella Della Valle, uradnik Tullio Pitteri in uradnica Anna Ferlini, šofer Francesco Civita in prodajalka Ivana De-vide, avtoprevoznik Denis Marini in delavka Fulvia Zecchetto, Luciano Cossut-ta in Elfriede Obdržalek. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Zavije). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura H, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Mladinska skupina Pinko Tomažič vabi nove pevce in pevke na redne vaje, ki so ob sredah s pričetkom ob 20.45 na sedežu v Bazovici. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah. V Bazovskem domu bo rekreacija za odrasle. Vpisovanje še danes, 7. t. m., pri odbornikih KD Lipa. Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897. PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča, da bo pevska vaja v torek, 10. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Vabljeni tudi novi pevci! 50-letniki z Opčin sklicujejo sestanek v četrtek, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 prispevki razstave V počastitev spomina drage Vide Čok-Simčič daruje Minka Pahor 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Ivan Rupel (Prosek 56) daruje 25.000 lir za sekcijo VZPI Prosek-Kontovel in 25.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel. Ob 8. obletnici smrti dragega Josipa Tula se ga z ljubeznijo spominjajo žena in hčeri ter darujejo 50.000 lir za KD Primorsko Mačkolje. Ob 22. obletnici smrti Franja Lukše darujejo žena Tončka, Miljeva in Maja 30.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku in 20.000 lir za obnovo bolnice Franje. Družina Pescatori daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Karla Rudeža daruje družina Ugo Margon 30.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na gospo Vido Čok Simčič daruje Lojzka Primc 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Jožeta Sosiča (Pepo) darujeta Pepka in Lidija Sosič 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na bratranca Viljema Sirka prispevata Aleksander in Niko 100.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. Namesto cvetja na grob Viljema Sirka daruje Viktorija Košuta 10.000 lir za MPZ Vesna iz Križa. Namesto cvetja na grob Alojza Sedmaka darujeta Marta in Dauči 15.000 lir ter Adelina z družino 15.000 lir za MPZ Vesna iz Križa. V spomin na člana Ivana Čača, Štefanijo Gornik in Ninota Kocjana daruje Gospodarska zadruga Bazovica 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici, 50.000 lir za ŠD Zarja in 50.000 lir za Bazovski dom. Namesto cvetja na grob našega dragega očeta darujejo Gičko, Gaby, Drago in Zora 200.000 lir za Ljudski dom v Križu, 200.000 lir za Dom A. Sirk, 200.000 lir MPZ Vesna, 200.000 lir za KD Vesna, 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in 100.000 lir za glasilo KPI Delo. V spomin na nonota Gigija Sedmaka darujeta Sandor in Fabrizia 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Alojzija Sedmaka darujejo Marica, Adele in Ljubo iz Maribora 30.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Alojza Sedmaka darujejo Eda in Dora Indri 20.000 lir ter družini Košuta in Guštin 15.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Križu. Namesto cvetja na grob Karla Rudeža darujeta Lidija in Marica Vitez 30.000 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Karla Rudeža daruje družina Pavlica 200.000 lir za teniško sekcijo Gaja. mali oglasi PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrem stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548. PRODAM dve klaviaturi za avtomatično spremljavo ELKA OMB 5 in ROLAND E 20 stare 6 mesecev. Tel. 226577. PRODAM kamion fiat 625 N3A v dobrem stanju (vozniško dovoljenje C), tel. 761884 - zjutraj. PRODAM alfo 33, 1500 TI, letnik 1987, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 200939 v večernih urah. PRODAM lancio fulvio coupe 1300 S, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Tel. 327425 v večernih urah. PRODAM otroške knjige: italijansko Walt Disneyevo enciklopedijo in enciklopedijo CONOSCERE ter knjige Pisanega sveta VValta Disneya. Obenem prodam tudi otroško sobo, kot novo. Tel. v popoldanskih urah na št. 220430. PRODAM vespo 125, letnik 1964, brez evidenčne tablice, cena po dogovoru. Tel. 229246. PRODAM suzuki SJ 410 letnik '87 bele barve, opremljen, vedno v garaži, cena 12.500.000 lir. Tel. 226710. PRODAM labradorca čokoladne barve z rodovnikom. Tel. (003861)576679. GOSTILNA pri Mirotu v Sovodnjah išče natakarico. Tel. (0481) 882017. PODJETJE nujno išče tehnike mehanske industrije orodjarje in rezkalce (stam-pisti - fresatori) z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 821225. LJUBITELJU starega pohištva prodam zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sobo. Tel. 229470 ob uri obedov. OPREMLJENO stanovanje iščeta v najem dva inženirja. Tel. 228390. IŠČEMO izkušenega rezkalca za delo v Vicenzi. Tel. (0445) 602727. ZIDARJA ali manjše podjetje za ureditev odtočnih cevi in tlakovanje dvorišča z betonom nujno iščem. Tel. 220669 v večernih urah. TALBOT HORIZON v dobrem stanju prodam. Tel. ob uri kosila na št. (040)53874. PEKARNA BUKAVEC na Proseku vabi cenjene stranke, prijatelje in znance na otvoritev trgovine jutri, 8. t. m., ob 11. uri. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20' je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR' GOTTERJA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na oglfid akvareli MARJANA MIKLAVCA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobr8 odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE- V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološk? razstava slikarja LUCIANA CATTANIE- V galeriji Cartesius je do 12. t. neodprta razstava umetnice ELETTRE ME' TALLINČ. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JASNE MERKU in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavi]8 svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00. V občinski galeriji je do 12. t. m. P°' stumna razstava del ALFREDA PERuS- ! KA. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstav8 grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA. V sejni dvorani Bibliotece Statal® del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogle" razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za medinsko literaturo A. Alberti. Na Gradu sv. Justa bodo danes ob lj-uri odprli razstavo nemškega slikarja M-Mathiasa PRECHTLA. Razstava bo odprta do 25. t. m. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah bodo danes ob 18.30 odprli ra? stavo pod naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA. Razstava bo odprt? do 16. oktobra ob delavnikih od 9. do 1* ure, zaprta pa bo ob nedeljah in prazni kih. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michel 8 - bo od 10. do 19. t. m. razstavljal svo]8 dela slikar Stefano COMELLI. tržno obvestilo ■ Odkritje iz Pennsylvanije Vžig celice Nove raziskave v boju proti gubam NEW YORK - Iz Pennsylva-nije odmeva v teh dneh prava senzacionalna novica. Ameriška raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Schvveitzer sta namreč odkrila, da retinol - elementarna kemična snov, ki je v zadnjem času pritegnila pozornost zaradi svoje sposobnosti omejevanja gub - stimulativno učinkuje na celično dejavnost. To sta ugotovila na osnovi rezultatov izvirnega testiranja, ki sta ga izvedla na skupini petnajst oseb v starosti med 42. in 74. letom na Xienta Institute for Skin Reserarch v Pennsyl-vaniji. Petnajstim prostovoljcem obeh spolov so napravili na roki dva »madeža« iz fluorescentnega proteina, ki je obstojen pred vodo in milom in od-stranljiv samo z rastjo kože, ki jo dosežemo s pomladitvijo celic. Madeža sta bila potem treti-rana na različni način: na enega so nanašali kremo z retino-lom, medtem ko so drugega prepustili naravnemu procesu kože. Učinkovitost kreme, ki vsebuje retinol, se je na tratiranem madežu izkazala za izjemno: koža se je obnovila v času, ki je za 20 odstotkov krajši od časa. ki ga je za izginotje porabo madež, prepuščen naravnemu ciklusu rasti kože. Za ta primer uporabljen0 kremo z retinolom je v Hamburgu testiral profesor Manfred Puschmann. Pod komercialni^1 imenom Anti-Age Retard jo jZ" deluje multinacionalna družba KORFF. Po zagotovilih Harryja Eldena in Elizabeth Schweitzer je krema zelo izrazito pokazal8 svojo sposobnost zmanjšan]8 števila in globine gub. V Ameriki in Evropi prodajajo kremo proti gubam v lekarnah, z malo sreče pa jo je mogoče najti tudi v italijanskih le' karnah. menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar — ,.. 1388,600 1370.— Japonski jen 9,688 Nemška marka — ... 731,300 729,— Švicarski frank .. 840,750 Francoski frank .. ... 215,880 213.— Avstrijski šiling ... .. 103,984 Holandski florint ... 648,290 644,— Norveška krona ... .. 198,150 Belgijski frank ... 34,817 34,30 Švedska krona — .. 213,400 Funt šterling ... 2219,300 2190,— Portugalski eskudo 8,639 Irski šterling ... 1951,200 1930,- Španska peseta ... .. 11,555 Danska krona .... ... 187,860 184,50 Avstralski dolar ... .. 1075,000 Grška drahma — 8,314 7,80 Jugoslov. dinar ... .. Kanadski dolar ... ... 1171,250 1110, ECU .. 1507,600 6. 10. 1^ 9? 83!> < u- “S* BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež °4„3i.13) Agencija Domj° Agencija Rojan Fantastično do decembra Po »pokušnji« pretekle sobote bo danes šlo kar zares in se tako nadaljevalo do novoletne loterije: na RAI 1 je spet na vrsti sobotni Fantastico, skoraj tri ure varieteja z Massimom Ranierijem, Anno Oxa (skupaj na sliki) in Alessandro Marti-nes. Seveda ne bo manjkalo gostov, med katerimi se bodo nocoj pojavili Zucchero, 2i99Y Marley in Pupi Avati s 27 igralci iz filma Storia dl ragazze e raaazzi, saj bo letos prav film glavni protagonist tega priljubljenega varieteja. film sobota 20.30 Rete 4 Torna a settembre (kom.) nedelja 17.00 RAI 3 Radio Days (kom.) ponedeljek 20.30 Rete 4 I guattro figli dl Katie Elder (vestern) torek 22.05 RAI 1 La donna del tenente francese (dram.) torek 22.45 Odeon Anna Karenina (dram.) sreda 20.05 RTV-Lj 1 Angel (dram.) sreda 22.30 Rete 4 La fuga di Logan (fant.) četrtek 20.30 Italia 1 I predatori dell arca (pust.) petek 23.15 RAI 3 Lamico americano (dram.) |1 perduta glasba sobota 10.30 RAI 3 Koncert z Lorinom Maazlom četrtek 22.20 TMC Montreaux Jazz Festival ‘89 četrtek 22.35 RAI 1 Luč za življenje šport sobota 17.00 RTV-Lj 1 Košarka: Cibona-Jugoplastika sreda 18.55 RAI 2 Nogomet: Danska-Romunija sreda 20.10 TMC Nogomet: VVales-Nizozemska, nato: Danska-Romunija sreda 22.25 RAI 1 Košarka: Messaggero-Ranger petek 23.05 TMC SP v judoju ali torek 20.30 RAI 3 Uno su cento (variete) torek 20.55 RTV-Lj 1 Moč in nemoč slov. liberalizma četrtek 22.40 RTV-Lj 1 Vesele Windsorčanke (gledališče) četrtek 23.00 RAI 3 Izpovedi v postelji: Ars Amanda petek 11.00 in 17.40 RTV-Lj 1 Slovenci v zamejstvu \TAE\0/\NSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Film: Quel bandito sono io (kom., It. 1949, r. Mario Soldati, i. Jean Kent) 8.30 Gledališče: Nicholas Nickleby (Charles Dickens, v angleščini) 9.30 Nad.: II terzo invitato (1. del) 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Dokumentarec: Prizma 14.45 Sobotni šport: avtomobilizem (prenos iz Monze) 16.30 Rubrika: Iz parlamenta 17.00 Variete: II sabato dello zecchino 18.00 Kratke vesti in žrebanje lota 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Oddaja o zdravju: Check-up 18.50 Nanizanka: II mago 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: Fantastico 23.00 Dnevnik, nato Posebnosti 0.10 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Film: C'e gualcosa di strano in famiglia (kom., VB 1984, r. Henri Helman, i. Tony Curtis) RAI 2________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: Una bionda per Andy Har-dy (kom., ZDA 1944, r. George Seitz, i. Mickey Rooney) 10.00 Dokumentarec: Pustolovščina reke Arno 10.30 Dok.: Evropski dnevi 11.00 Komični posnetki 11.25 Film: Quasi guasi mi sposo (kom., It. 1982, r. Vittorio Sindo-ni, i. Enrico Maria Salerno) 13.00 Dnevnik, šport, loto 13.50 Nanizanke: II brivido delLimpre-visto, 14.15 Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie, nato risanke 16.30 Dokumentarec: A volte non amo mia madre 17.00 Šport: košarka in Dribbling 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: II braccio violento della legge (krim., ZDA 1971, r. Willi-am Friedkin, i. Gene Hackman, Fernando Rey) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.35 Okrogla miza o zdravstvu 23.20 Aktualno: Rosa & chic 24.00 Boks: Kalambay-Stackhouse RAI 3________________________ 10.20 Mednarodno tekmovanje v hoji 10.30 Koncert z dirigentom Lorinom Maazlom (Brahms) 12.00 Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: kolesarstvo (iz San Gior-gia a Liri), 15.00 rugby - tekma iz prvenstva 16.00 Videobox 16.40 Variete: Black and blue 17.10 Film: Marmittoni al fronte (kom., ZDA 1951, r. Alexander Hall, i. David Wayne) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci - risanke 20.00 Video fragmenti: Black and Blue 20.30 Film: La grande fuga (vojni, ZDA 1963, r. John Sturges, i. Ste-ve McOueen, James Garner) 23.20 Nočni dnevnik 23.35 Filmske novosti 23.40 Aktualno: Trostkj, un fantasma nella storia (Corrado Augias iz Moskve), vmes Trostkj una mor-te in Messico (Dugrand-Le Gali) Noetova barka, delfini in Sredozemlje Delfini so res prijazne živali, čeprav se ribiči včasih hudujejo, ko jim potržejo mreže. Tem sesalcem pripisujejo vrsto dobrih lastnosti in neobičajno inteligenco, v bazenu pa se predvsem radi igrajo. V novem nizu oddaj o živalih z naslovom Noetova barka (L'arca di Noe) se bo z delfini danes ob 17. uri na Canale 5 ukvarjala urednica in voditeljica Licia Colo (na sliki), ki bo drugo polovico rubrike posvetila ekološkim problemom Sredozemlja. ZASEBNE TV POSTAJE • l CANALE5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del guinto piano 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Nanizanka: I Jefferson 12.45 Kvizi: II pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nan.: Love Boat 17.00 Aktualno: L'arca di Noe 18.00 Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: Qua la mano (kom., It. 1980, r. P.F. Campanile, i. Enrico Montesano, Adriano Celentano) 22.55 Glasbena oddaja: Vota la voce 23.55 Šport: boks 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 1.55 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.30 Film: II cardinale Lam-bertini (zgod., It. 1954, r. Giorgio Pastina, i. Gino Cervi) 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nad.: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Torna a settem-bre (kom., ZDA 1961, r. Robert Mulligan, i. Gina Lollobrigida, Rock Hudson) 22.40 Aktualno: La sfida di Varsavia 23.10 Iz parlamenta 0.25 Film: Streamers (dram., ZDA 1983, r. Robert Altman, i. Mat-thew Modine) 2.40 Nanizanka: Ironside ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Šimon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Aktualno: Anteprima 13.00 Dok.: Jonathan 13.30 Rubrika: Calciomamia 14.30 Glasbena oddaja: Be Bop A Lula 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroški spored 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Variete: Musiča E' 19.30 Nanizanka: I Robinson 20.00 Risanka 20.30 Boks: Stecca-Rivera 21.30 Film: Professione giu-stiziere (krim., r. Jack Lee Thompson, i. Charles Bronson) 23.15 Šport: VVrestling 24.00 Italijanske smešnice 0.10 Film: La bottega che vendeva la morte (srh., VB 1973, r. K.Connor) 1.55 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 8.00 Nanizanke: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale, 9.30: Ouattro in amore 10.15 Aktualno: II Leonardo 13.00 Nanizanka: T and T 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Obnova nad.: Anche i ricchi piangono, Pasi-ones, Cuore di pietra 18.00 Dok.: Beyond 2000 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Rubrika o motorjih 20.00 Nanizanka: I misteri di Orson VVelles 20.30 Film: Giovani guerrie-ri (dram., ZDA 1979, r. Jonathan Kaplan, i. Matt Dillon) 22.30 Film: Attenti a guella pazza rolls royce (kom., ZDA 1977, r. Ron Howard, i. Marion Ross) TMC_________________ 7.30 Vesti: Evening News 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanke: Ai confini delLArizona, 10.00 Al banco della difesa, 11.00 Trauma Center 12.00 Aktualno: A tutfoggi 13.00 Šport: tenis in avtomobilizem 16.45 Film: Ritorno a časa (dram., ZDA 1975, r. Daniel Petrie, i. Dab-ney Coleman) 18.10 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: A muso duro (dram., ZDA 1974, r. Richard Fleischer, i. Charles Bronson) 22.20 Glasbena oddaja: Our Common Future 24.00 Film: Llnfemo di fuo-co (dram., ZDA 1983, r. Rod Amateau, i. Mit-chell Ryan) TELEFRIULI___________ 12.00 Glasbena oddaja: Vog-lia di mušica 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nanizanka: Gente di Hollywood 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Fuori campo 20.30 Film: Gli indifferenti (dram., It. 1964, i. Clau-dia Cardinale, Rod Steiger) 22.30 Klasična glasba 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4______________ I 1 RTV Ljubljana 1_______________j 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček - Ura, 8.25 pravljica Zlata ribica, 8.45 Govorica telesa, 8.50 ZBIS - Živalski karneval; 9.05 Pravljičar, 9.25 Festival otroške vedre pesmi Krško 89, 10.15 Višina in starost dreves 10.35 Mladinski festival Celje 89 14.30 Videogodba (pon.) 15.15 Film: Prijatelj ali sovražnik (dram., ZDA, r. John Kirsh, i. Mark Luxford, John Holmes) 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Risanka 17.00 Košarka: Cibona-Jugoplastika 18.30 Dok.: Na pragu 21. stoletja 19.00 Risanka, 19.15.TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Večer z gosti v Portorožu 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Nanizanka: Delo na črno 22.55 Oddaja za goste iz tujine 23.00 Film: Takšna pridna punčka (kom., VB 1969, r. Desmond Davis, i. Barbara Ferris) | RTV Koper________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o košarki: Sottocanestro 14.30 Bezbol (Major League) 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Dokumentarna oddaja: Čampo base 18.15 Športna oddaja: Juke Box 18.50 TVD Novice 19.00 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 19.30 Rubrika: Sportime 20.00 Nogomet - tekma iz španskega prvenstva 21.45 TVD Novicee 22.00 Nogomet - nemško prvenstvo 23.45 Nogomet - angleško prvenstvo RTV Ljubljana 2_____________ 15.40 Videonoč (pon.) 19.00 Aktualno: Jugoslavija, dober dan 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Ciganka (glas., ZDA 1962, r. Marvyn LeRoy, i. Rosalind Russell, Nathalie Wood) 22.30 Kronika 4. mednarodnega bienala Video CD 89 RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.25 Glosa; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88: mešani zbor Montasio; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro...; 16.00 Sobotno popoldne - zabavno kulturna oddaja (1. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne (2. del); 18.00 Radijska nadaljevanka: Magellanov oblak (6. del); 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovna oddaja; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Mariborski feljton; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Žamejska reportaža; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.45 Športna oddaja; 16.05 Disco scoop; 17.35 Discoteka sound; 18.40 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The Best of Rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU Toni Kukoč Po težko ponovljivi sezoni, v kateri so jugoslovanski košarkarji na stari celini praktično pobrali vse, kar se je dalo pobrati (s Partizanom so osvojili Koračev pokal, z Jugoplastiko pokal prvakov, z Jedinstvom iz Tuzle pokal prvakinj, z državno reprezentanco so premočno zmagali na evropskem prvenstvu), se je začel pravi lov na mlade ase. Nekateri so s kančkom ironije pravili, naj si ljudje kupijo videokaseto, ker te fantastične generacije, ki je najavila svoj zmagoviti pohod že leta 1986 na svetovnem prvenstvu v Bormiu, ne bodo več videli skupaj: Divac in Paspalj sta odšla med profesionalce, pridružil se jima je še Petrovič, ki je že itak bil v tujini, Vrankovič si kruh služi v Grčiji, pri Arisu, Radja pa ni ostal v Ameriki samo zato, ker je Jugoplastika dobila pravdo v Bostonu, kamor pa bo mladi center odšel čez leto dni. Edini, za katerega se nihče ni zanimal, a tudi sam ni kazal nobene želje, da zapusti, domovino, je bil 21-letni Toni Kukoč iz splitske Jugoplastike. S svojimi 207 cm je najvišji playmaker v Evropi in verjetno na svetu. Njegova bodočnost je na krilu, čeprav po potrebi igra tudi center. Sam pravi, da se mora še »okrepiti« (verjetno ne misli samo na tehniko, ampak tudi na kakšen kilogram več). Težko si je misliti, da je Kukoč, suh kot trska, bil nekoč nogometaš, pri mladincih Hajduka, a tudi namizni tenis mu je šel od rok, saj je celo osvojil naslov dalmatinskega prvaka. V novem državnem prvenstvu, ki se prične danes s srečanjem med Cibono in Jugoplastiko, bo ob odhodu Divca, Radje in Vrankoviča verjetno odigral še vidnejšo vlogo, čeprav so zadaj že mlajši, ki silijo v ospredje, v dokaz, da je Jugoslavija skoraj neizčrpen vir talentov... LA GRANDE FUGA -— The Great Escape — Veliki Beg, ZDA 1963. V soboto, 7. oktobra, ob 20.30, na RAI 3. Vojni film. Skupina zavezniških oficirjev je že večkrat poskusila pobeg iz nemških koncentracijskih taborišč. Da bi jih onesposobili, jih nacisti zaprejo v poseben in strogo zastražen lager. Toda trdoživi zaporniki ne klonejo in pod vodstvom izkušenega angleškega oficirja pripravijo iznajdljiv načrt za skupen beg. Stražniki razkrinkajo oficirja in ga usmrtijo, njegovi tovariši pa uresničijo njegov načrt in zbežijo. Režiser John Sturges (Čudovita sedmerica, Dvoboj pri O.K. Corralu) je povzel svoj klasični vojni film po resničnem dogodku in ga snemal na Nemškem. K vsestranskemu Spektaklu pa so mnogo prispevali mednarodni filmski zvezdniki kot Steve McOueen, Richard Attenbourough, Charles Bronson, James Coburn in še nekateri drugi. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:Z:. SI.Ji....;1 Postaja:______ • ITALIJA N S K E TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Nan.: Ouello della porta accanto 7.00 Risanke 10.35 Nanizanka: Vita col nonno 8.15 Risanke 9.15 Dok. oddaja: Ouarkov svet 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik in dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Športne vesti 14.15 Film: II covo dei contrabbandie-ri (pust., ZDA 1955, r. Fritz Lang, i. Štewart Granger) 15.50 Športne vesti 16.00 Nanizanka: II mago 16.50 Športne vesti 17.00 Nadaljevanka: Solo tu mi man-chi (zadnji del) 18.15 Športna oddaja: 90. minuta 18.40 Glasbena razglednica 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Gli ul timi giorni di Pompei (r. Peter Hunt, i., F. Nero, L. Olivier, zadnji del) 21.50 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 TV film: Charlie (krim., VB 1984, r. Martin Campbell, 3. del) 8.00 Film: La vita comincia per Andy Harby (kom., ZDA 1941, r. George Seitz, i. Michkey Rooney) 9.45 Včerajšnja in današnja srečanja 10.15 Šport: avtomobilizem, maratona 12.25 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik, športne vesti in vreme 13.30 Rubrika o medicini: Trentatre 13.45 TV film: Ouando finisce 1'amore (i. Dennis VVeaver) 15.20 Šport: avtomobilizem, 45. minuta, jahanje (iz Pariz) 16.45 Film: Un affare di famiglia (kom., ZDA 1937, r. George Seitz, i. Mickey Rooney) 17.55 Variete: Tirami su 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Film: L/armata degli eroi (dram., Fr. 1969, r. Jean-Pierre Melville, i. Lino Ventura, Paul Meuirisse) 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Aktualno: Mixer nel mondo 23.25 Rubrika o protestantizmu 23.55 Dok. o Mazziniju (1. del) 0.45 Umbria jazz '89 11.25 Film: Molta brigata vita beata (kom., ZDA 1943, r. George Ste-vens, i. Jean Arthur) 13.10 Nanizanka: Professione pericolo 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Dok. oddaja: Drobci 14.45 Variete: Prove tecniche di tra-smissione (vodijo Piero Chiam-bretti, Nanny Loy, Sandro Paternostre in Helenio Herrera) 17.00 Film: Radio days (kom., ZDA 1978, r. Woody Allen, i. Mia Far-row, Seth Green) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: La lumaca nera (krim., r. Claude Chabrol, i. Jean Poiret, Stephane Audran) 22.05 Dok. oddaja: Drobci 22.35 Aktualno: Bambini - Pensieri degli adulti di domani 23.05 Nočni dnevnik 23.20 Deželni nogomet Iz tedna v teden za nogometne navdušence Za nogometne navdušence, tudi za tiste, ki si ne upajo v gnečo na stadion in si privoščijo le športno popoldne pred malim ekranom, je nedelja »zapovedan« dan. Zanimivi so predvsem prenosi tekem, nemalokrat pa so razburljivi tudi komentarji takoj po tekmi, ko sta navdušenje ali razočaranje na višku. Prav to vzdušje skuša posredovati Alessandro Piccinini (na sliki) urednik oddaje A tutto campo, ki jo TV Koper posreduje vsako nedeljo zvečer (ob 20.30). ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 9.00 Šport: golf 10.00 Aktualno: Block Notes, 10.30 II girasole 11.00 Rubriki: Fatto da me, 11.15 Cammina, cam-mina 11.30 Nanizanka: I Jefferson 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Glasbena oddaja: Vota la voce (pon.) 16.30 Variete: Nonsolomoda 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 TV film: Disperata-mente Giulia (dram., r. Enrico Maria Salerno, i. Tahnee Welch, Fa-bio Testi, 5. del) 23.05 Variete: Nonsolomoda 23.35 Italija sprašuje 0.30 Šport: golf 1.35 Nanizanki: Petrocelli, 2.30 Lou Grant 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Film: II diavolo nella čarne (dram., ZDA 1950, r. Allan Dwan, i. Vera Ralston) 11.45 Rubrika iz parlamenta 12.30 Nanizanka: Sceriffo a New York 14.00 Aktualno: Ciak 14.50 Film: Lo sposo e un al-tro coso (kom., ZDA 1951, r. VVilliam Beau- dine, i. Estelita Rodri-guez) 16.30 Nan.: Arabesgue, 17.30 Marcus Welby 18.30 Film: Un urlo nella notte (dram., ZDA 1957, r. Martin Ritt, i. Joanne Wooward, Ca-meron Mitchell) 20.30 Film: Rollercoaster - II grande brivido (krim., ZDA 1977, r. James Coldstone, i. George Segal, Richard Wid-mark) • 22.45 Reportaže 23.15 Film: Ouintet (fant., ZDA 1979, r. Robert Al-tman, i. Paul Newman, Vittorio Gassman) 1.30 Nanizanki: Ironside, 2.30 Adam 12 ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nan.: Starman, 11.25 Luomo di Atlantide 12.20 Na robu nogometnega prvenstva 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Nanizanki: Classe di ferro, 15.30 Rin Tin Tin 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke 18.00 Nanizanka: II caccia-tore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro e 1-invenzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Siamo fatti cosi 20.30 Film: Poliziotto super-piu (kom., It. 1980, r. Sergio Corbucci, i. Te-rence Hill, Ernest Bor-gnine) 22.30 Aktualno: Vrača se Indiana Jones 23.00 Film: Volo su Marte (fant., ZDA 1951, r. Les-ley Selander, i. Came-ron Mitchell, Margue-rite Chapman) 0.25 Nanizanki: Search, 1.25 StarTrek ODEON______________ 13.00 Guinnessovi primati 13.30 Film: Voglio danzare con te (glasb., ZDA 1937, r. Marc Sandrich, i. Fred Astaire, Ginger Rogers) 15.30 Film: Lultimo carne-vale (krim.,ZRN, r. Kristian Ktihn, i. Nico-le Heesters) 17.30 Dok.: Človek in zemlja 18.00 Nan.: NightHeat 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: II cagnaccio dei Baskervilles (kom., VB 1977, r. Paul Morrissey, i. Dudley Moore) 22.30 Film: Scuola di pazzi (kom., ZDA 1983, r. Rafael Zielinski, i. Peter Keleghan) TMC_________________ 8.30 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Una fattoria a New York (kom., ZDA 1971, r. Edward Mann, i. Jack Klughman) 15.00 Šport: avtomobilizem (iz Varana) 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Non per soldi... ma per denaro (kom., ZDA 1966, r. Billy Wil-der, i. Jack Lemmon, Walter Mathau) 22.45 Dokumentarni oddaji: Sinji planet, 23.20 Segreti e misteri 23.50 Aktualno: Magawatt 24.00 Film: Un uomo in pre-stito (dram., ZDA 1972) TELEFR1ULI__________ 10.20 Nanizanka: Firehouse Sguadra23 11.00 Zelena dežela 12.00 Aktualno: Velike razstave - Od Tiziana do El Greca v Benetkah 12.30 Šport: Fuori campo 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 TV film: II mondo sco-nosciuto degli animali (dok., SZ 1979) 16.00 Musič box 18.00 Nanizanka: Finche vita non ci separi 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Sonata a Kreut-zer (dram., It., r. Gabri-ella Rosaleva, i. Mau-rizio Donadoni, Daniela Morelli) 22.30 Nanizanka: II grande teatro del VVest 23.00 Športne vesti 1.00 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RTV Ljubljana 1________________| 8.35 Video strani 8.45 Otroška matineja: Živ Žav, 9.40 nan. Pika Nogavička (3. del) 10.05 Po belih in črnih tipkah: Slovenska klavirska glasba (pon.) 10.40 Nanizanka: Delo na črno (pon.) 11.30 Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 12.30 Nad.: Saški blišč in pruska slava (zadnji del) 14.10 Uspešnice Pop delavnice '89 14.40 Kolo sreče (pon.) 16.25 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Film: Rally žvečilna kroglica (kom., ZDA 1976, r. Chuck Bail, i. Michael Sarražin, Tim Mclntire) 18.45 Risanka, 18.55 Video strani 19.00 TV Mernik, 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Tovarišica ministrica (M. Šečerovič, r. Stanko Cr-nobrnja, i. Jelisaveta Sabljič, Pe-tar Kralj, 1. del) 22.35 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.40 Video strani | RTV Koper________________________ 10.15 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 10.45 Športna oddaja: Juke box (pon.) 11.15 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Rugby: South Pacific Champion-ship, Wellington-Canterbury (posnetek) 15.30 Rubrika o ribolovu: Fish Eye 16.00 Bezbol (Major League, pon.) 17.45 Football - prvenstvo NFL (pon.) 20.00 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 20.30 Športna oddaja: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Rubrika o ribolovu (pon.) RTV Ljubljana 2______________ 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka 13.00 Narodna glasba 13.30 Športna oddaja, 19.30 Dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge - Ortopedska obolenja 20.25 Dok.: Železnice sveta (3. del) 21.25 Dok.: Domišljija v kristalih 21.40 Športni pregled 22.15 Zabavna oddaja RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Otročarije; 10.40 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas, 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika, 14.10 Radijska nadaljevanka v treh delih: Čemu mi gosli, gosli zlate (o goriškem slavčku Simonu Gregorčiču, pon.); 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.04 Glasbena medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.32 Dragi Lu-ciano (oddajo vodi Luciano Minghet-ti); 10.00 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Glasbena oddaja: Najnovejše Long Playing plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Nedeljski klepet Zofke in Pepija V nedeljo, 24. septembra, se je na Radiu Trst A začela nova oddaja z naslovom Za smeh in dobro voljo. Nova je sicer le po izvajalcih, saj so bile oddaje v našem narečju stara tradicija te radijske postaje. Po večletnem premoru jih je za to sezono obnovila programistka-režiserka Marjuča Offizia. K sodelovanju je povabila Meri Petaros kot avtorico tekstov in pa igralca Mirando Ca-harija in Livija Bogatca (na sliki z Marjučo Offizia in tonskim tehnikom Giulianom Pe-corarijem), ki bosta Zofko in Pepija poosebljala pred mikrofonom. Kdo pa sta Zofka in Pepi? To sta domačina - njuno narečje sicer izdaja pripadnost Zahodnemu Krasu, ki si izmenjujeta mnenja o tem ali onem družinskem in tudi splošnem problemu, izražata odobravanje ali negodovanje nad dnevnimi dogodki, skratka prinašata na dan to, kar se običajno govori in dogaja med nami. Vsak ima seveda tudi boljšo - ali slabšo - polovico. Kakšna bi sicer bila ta naša klepetava prijatelja, ko bi Zofka ne godrnjala čez Stankota in ko bi Pepi ne imel v zobeh svoje Marte in mularije... Oba se bosta oglašala vsako nedeljo ob 11. uri in tako prinašala v naše domove kanček veselega razpoloženja. RALLV — ŽVEČILNA KROGLICA — The Gumball Rally, ZDA 1976. V nedeljo, 8. oktobra, ob 16.50, na RTV-Lj 1. Filmska komedija. Mladi poslovnež (Michael Sarražin), visokošolski profesor, zapeljivi Italo-Američan (Raul JuliaJ in še številni drugi »neustrašni« šoferji se udeležijo res nenavadnega rallyja - Žvečilna kroglica. Vrtoglava in ubijajoča avtomobilska dirka od New Yorka do Palm Beacha ima eno samo značilnost: to, da na njej ni nobenih pravil! Tako si tekmovalci pomagajo z vsakovrstnimi ukanami in triki, da predirkajo dolgo pot po ZDA do cilja. Eni se vozijo s policijskim avtom z vključeno sireno, drugi s posebnimi bencinskimi rezervoarji, tretje asistirajo servisne ekipe. Ob tem seveda ne manjka običajnih verižnih trčenj, slikovitih voženj in drznih prehitevanj ter nepogrešljivega zasledovanja pravih policajev. Z \ VIDEO NOTES Odda.a:......; ■ - : Postaja: J POMEDE ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Iz parlamenta 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Nan.: Pika Nogavička, risanke 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Noi uomini duri (kom., It. 1987, r. Maurizio Ponzi, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano) 22.10 Dnevnik 22.25 Glasba: Accardo igra Mozarta 23.00 Glasbena oddaja: Sanremo Blues 23.50 Podelitev nagrade za raziskavo 0.15 Dnevnik in Rubrika opolnoči RAI 2_________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: Avventura a Capri (kom., It. 1958, r. Giuseppi Lipartiti, i. Maurizio Arena) 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.00 Rubrika o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.15 Dnevnik - kratke vesti 16.20 Film: Ultimo orizzonte (pust., ZDA 1946, r. VVilliam VVellman.i. Glenn Ford, Janet Blair) 17.40 Odprti prostor 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Ispettore Derrick 21.30 Dok. oddaja: Claudio Villa 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 Dok. oddaja: La grande utopia 23.35 Dnevnik in vreme 23.50 Film: La paura bussa alla porta (dram., ZDA 1955, r.-i. Cornel Wilde, Lee Grant) RAI 3_________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: II primo anno di vita - La psiche del neonato 15.00 Dok. oddaja: Psihologija razvoja 15.30 Šport: bezbol - italijansko prvenstvo, 16.00 it. prvenstvo v ženski odbojki, 16.30 golf (iz Firenc), 17.00 kolesarstvo - mednarodni teden v Laciju 17.15 Nanizanka: I mostri - II nonno se ne va 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualno: Camice bianco 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Šport: Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Večer črnske glasbe z Ninom Frassico Kljub naslovu Sanremo blues večeri, ki nam jih bo prva mreža prenašala tri ponedeljke zaporedoma (ob 23. uri) iz gledališča Aris-ton v Sanremu, nimajo nič skupnega s sanremskim festivalom. Prireditev, ki bo v celoti posvečena črnski glasbi, bo vodil Nino Frassica (na sliki), duhoviti sodelavec Renza Arboreja. Poleg »norega« humorja druži voditelja tudi ljubezen do dobre glasbe in prav gotovo bo brkati Nino postregel s skrbnim izborom bluesov in gospelov. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Oddaja o medicini 16.30 Nanizanka: VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Tv film: Disperata-mente Giulia (dram., zadnji del) 22.30 Aktualno: Predpremiera La bugiarda 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Sogni d'oro 1.00 Nanizanki: Petrocelli, 12.00 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.35 Nadaljevanka: La val- le dei pini 16.25 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: I guattro figli di Kattie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Dean Martin) 22.45 Film: Atmosfera zero (fant., VB 1981, r. Peter Hyams, i. Sean Conne- ry) 0.50 Nanizanki: Ironside, 1.50 Agente speciale ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione lad-ro,10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Tele Vision 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C, 21.30 Visi-tors 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nanizanka: Classe di ferro 1.00 Italijanske smešnice 1.10 Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari 2.10 Deejay Television _____ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Paslo-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Vietnam - la grande fuga (dram., ZDA 1986, r. Gideon Amir, i. David Carradi-ne, Steve James) 22.30 Film: La časa (srh., ZDA 1982, r. Samuel Raini, i. Bruce Campbell) 24.00 Nan.: NightHeat TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII - Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Johnny Bristol torna a časa (dram., ZDA 1971, r. George McCowan) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: La morte invi- sibile (dram., ZDA 1981, r. Roger Young, i. Ron Howard, Art Car-ney) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 Film: Vento di tempes-ta (pust., ZDA 1959, r. Irvin Rapper, i. Carrol Baker) TELEFRIULI_________ 12.00 Nan.: Chopper One 12.30 Dokumentarec: Con DAnnunzio attraverso lAbbruzzo 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Šport: košarka Fanto-ni-Filo doro 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.30 Dnevnik in dražba 0.30 Vesti: News TELE 4_____________ RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Dvojna preiskava (ZDA, zadnji del) 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge - Ortopedska obolenja, 17.50 Oči kritike 18.25 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Kamen, 18.40 Tisoč idej za naravoslovce -Triglavski narodni park 19.05 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Bizanc '88 (Goran Radovanovič, r. Milan Bilbija, i. Se-nad Baši, Snežana Martinovič) 21.10 Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Po belih tipkah: Slovenska klavirska glasba (6. odd.) RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - špansko prVenstvo 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice, 16.10 Pillole 16.30 Rubrika o ribolovu (pon.) 17.00 Football - prvenstvo NFL (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - argentinsko prvenstvo 23.55 Nočni boks (ur. Rino Tommasi) RTV Ljubljana 2 17.40 Izobr. oddaja: Neuvrščeni - Jordanija, dežela večnosti 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 20.00 Žarišče 20.35 Izobr. oddaja: Oblike človekove komunikacije - Obraz in oči 21.00 Dokumentarna serija: Televizija 21.50 Druga godba: Remmy Ongala in Orchestre Super Matimila RADIO ■ RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: In exilium; 9.00 Coun-try club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Slovenski kantav-torji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Cecilijan-ka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster nikar; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Medigra; 15.10 Ekologija -danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Hit Parade, Dijaška tribuna, Glasba, S telefonom; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Pregled dogodkov: Primorski dnevnik; 18.00 Super-pass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU m Radodarna starost Filmski igralec Burt Lancaster ima že še-stinsedemdeset let, pred tremi pa je prestal srčno operacijo. Ko se pogleda v ogledalo, včasih pomisli, da jih je šele včeraj štel petinštirideset. Čas pa je z njim zelo prijazen, igralec je namreč še vedno eden prvih mož Hollywooda. »Vrednost mojih let je v tem, da si ni več treba delati skrbi z vtisom, ki ga zbujam,« pravi Lancaster. Sam se zaveda, da mu je življenje še posebej naklonjeno, saj v današnji družbi ni prostora za stare ljudi, ki so polni modrosti, a nimajo več poskočnega koraka. Zaveda se tudi, da velja v Hollywo-odu za enega od velikih intelektualnih igralcev, obenem rad dodaja, da ni še »odkril smisla svojega življenja«. Lancaster pa prekipeva v življenjski moči, svoj čas silak, zapeljivec in junak pustolovskih filmov, je dozorel v igralsko veličino. V petinštiridesetih letih je Lancaster posnel sedemdeset filmov, za enega od teh -Elmer Gantry - je leta 1960 prejel tudi Oskarja. Vsi njegovi filmi pa niso bili uspešnice. Komercialni vlogi, ki ga je povzdignila v ljubljenca množic, je vedno sledil angažirani film, v katerem je igralec povedal, kar mu je ležalo na duši. Lancaster je tudi prvi posnel film, ki Indijance predstavlja v pozitivni luči, in prav tako prvi obsodil vietnamsko vojno. Veliko manj sreče je imel v zakonskem življenju. »Ne prizadevam si dovolj, da bi dokazal svojo ljubezen,« pravi. »To je moja velika napaka.« ATMOSFERA ZERO — Outland, ZDA 1981. V ponedeljek, 9. oktobra, ob'22.45, na Rete 4. Znanstvenofantastični film. Na tretji Jupitrovi Luni prebiva 2.144-članska vesoljska kolonija Zemljanov. Njihova glavna naloga je izkopavanje dragocenega titanija za neko komercialno družbo. Posebna droga priganja vesoljske »rudarje« k pretirano težkemu delu in jih na koncu spravi ob um. Nečloveškemu izkoriščanju se upre krajevni »šerif«" Sean Connery, zato ga brezvestni lastniki na vse načine skušajo umoriti. Režiser Peter Hyams podaja, podobno kot v Zinnemannovem Točno opoldne, šerifovo tesnobno pričakovanje ubijalcev in njegov končni spopad z njimi. Njegov »vesoljski vestern« ne dosega psihološke napetosti predhodnika, njegovi futuristični posnetki in posebni učinki pa so posrečeni in sugestivni. ( \ VIDEO NOTES OdctocT ;«■ « : " 1 Postaja: ■ • ITALIJANSKE TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik- tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Italijanske kronike 15.30 Dokumentarec o umetnosti 16.00 Nanizanki: Pika Nogavička, 17.00 Anna dai capelii rossi, vmes risanka 17.30 Kolesarstvo, Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Appuntamento a Tries-te (krim., r. B. Mattel, 2. del) 22.10 Film: La donna del tenente fran-cese (dram., ZDA 1981, r. Karel Reiss, i. Meryl Streep) 22.50 Dnevnik, nato Rubrika opolnoči 0.45 Poezije Francesca Petrarce RAI 2_________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: E' piti facile che un cam-mello (fant., It. 1950, r. Luigi Zampa, i. Jean Gabin) 9.30 Tečaj angleščina in francoščina za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lessie 16.15 Iz parlamenta - kratke vesti 16.25 Film: II mistero del V3 (dram., ZDA 1950, r. Henry Levin, i. Glenn Ford, Henry 0'Neil) 18.00 Risanka, 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Lo sgualo 2 (dram., ZDA 1978, r. Jeannot Szwarc, i. Lorra-ine Gary, Roy Scheider) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.35 Aktualno: Od gverile do droge 23.35 Nočni dnevnik in vreme 23.55 Film: Rocco e i suoi fratelli (dram., Iz. 1960, r. Luchino Vis-conti, i. Alain Delon, 1. del) RAI 3_______________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Passaggi 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Block Notes - What's Jazz (2. del) 15.00 Dok. oddaja: Ambientevivo 15.30 Šport: it. prvenstvo v rokometu, hokej, jadranje, karting 17.00 Dok. oddaja: Drobci - risanke 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddajai Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piti 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Variete: Uno su cento (vodi Pip-po Baudo) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Aktualno: Pubblimania (vodi Paolo Hendel) 0.05 Dnevnik - v kiosku 0.10 Dokumentarna oddaja.: Pred 20 leti STAJE Nov niz s šaljivo Hendlovo reklamo Na tretji državni tv mreži se nocoj začne nov niz oddaj z naslovom Publimania, ki bodo ob humorno-komičnih komentarjih Paola Hendla (na sliki) skušale nuditi čim popolnejši pregled italijanske in tuje reklame. Posamezne oddaje bodo zasnovane tematsko: erotika, človeško telo, živali, otroci, družbeni problemi. Voditelj bo v vsaki oddaji glede na temo ponudil »šaljivo« reklamo, za resno besedo pa bodo ob njem poskrbeli sociologi in izvedenci. ■ ZASEBNE TV PO 1 i CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Oddaja o medicini 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Oddaja o medicini 16.30 Nanizanka: VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: Sotto il vestito niente (krim., It. 1985, r. Carlo vanzina, i. Renče Simonsen, Tom Shanley) 22.20 Potovanje med skrivnostmi: Arcana 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.525 Rubrika: Sogni d'oro 1.05 Nanizanki: Petrocelli, 2.00 Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Lo šport preferi-to dalVuomo (kom., ZDA 1964, r. Howard Howks, i. Rock Hudson, Paula Prentiss) 22.45 Film: Zardoz (fant., VB 1974, r. John Boorman, i. Sean Connery) 0.45 Nanizanke: Ironside, 1.45 Agente speciale, 2.45 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Nanizanka: Caro John 22.30 Variete: Televiggiti 23.30 Nogometni tednik 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Televison ODEON______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pie-tra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Dagobert (kom., It. 1984, r. Dino Risi, i. Ugo Tognazzi) 22.45 Film: Anna Karenina (dram., ZDA 1935, r. Clarence Brown, i. Greta Garbo) TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII - Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Un taxi per San Diego (dam., ZDA 1970, r. Jack Starret) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Lultima fron-tiera (pust., ZDA 1987, r. Simon VVincer, i. Linda Evans, 3. del) 21.30 Aktualno: V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Nanny la guvernante (dram., VB 1965, r. Seth Holt, i. Bette Davis) TELEFRIULI__________ 11.30 Nan.: Chopper One 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Firehouse - Sgadra23 20.30 TV film: L accusato (dram., ČSSR 1964, r. Vlado Muller) 21.30 Nanizanka: Baciami strega 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.40 Vesti: News TELE 4______________ RTV Ljubljana 1_______________| 10.10 Mozaik. Šolska TV: Kras - Človek na Krasu, 10.40 Pamet je boljša kot žamet - Luknje za drage denarje, 10.45 Zgodovina šaha (1. del) 11.10 Tečaj angleščine •15.50 Video strani 16.00 Mozaik. Šolska TV: Tečaj angleščine (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Kras - Človek na Krasu, 17.20 Zgodovina šaha (1. del) 17.40 Video strani 17.45 Spored za otroke in mlade: Vodomec, 17.50 Pogledi - Pohištvo 19.05 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Čhabrol, i. Jodie Poster, Michael Ontkean, 4. del) 20.55 Dok. oddaja: Moč in nemoč slovenskega liberalizma 22.05 Dnevnik in vreme 22.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.25 Ropot, 22.10 Video strani | RTV Koper _______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - nemško prvenstvo (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice, 16.10 Pillole 16.30 Rugby - mednarodna tekma 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nočni boks - posebna oddaja 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo 23.55 Eurogolf - evropski turnirji RTV Ljubljana 2________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Beograjski TV program 19.00 Slovenski ljudski plesi: Dolenjska (FS Kres iz Novega mesta) 19.30 Dnevnik, 19.55_ Premor 20.00 Žarišče, 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer: dok. filma Abel Gance - Šarm in diamanti (VB), 21.20 Austerlitz (Fr.-ZDA) ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis,- 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.50 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program in nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. S I FILMI NA MALEM EKRANU Demokristjan doc v rdeči omaki Za predstavitveno tiskovno konferenco si je nadel rdečo kravato »iz spoštovanja do politične barve mreže«. Pippo Bando, ki se je po neuspešni izkušnji na Berlusconijevih mrežah spet vrnil v pomirjujoči objem RAI, se drevi ponovno preizkuša z varietejem in tokrat, prvič odkar sodeluje z RAI, na tretji televizijski mreži s programom Uno su cen-to. Marsikdo se je vprašal, zakaj »Super Pippo« začenja svoje zopetno sodelovanje z državno televizijo prav v okviru mreže, ki mu je ideološko in kulturno daleč, zakaj so Vince »DOC KD« spojili z rdečo omako. Vodstvo tretje mreže je bilo kar jasno: računa namreč na Bauda, da si pridobi širši krog gledalcev, ki bi jih mreža, kot je pojasnil direktor Angelo Guglielmi, »zaslužila zaradi kakovosti svojega programa«. In v ta namen se poslužuje Bauda, kot se je televizija na začetku svoje poti posluževala (in se ga poslužuje še danes) nogometa: tisti, ki jih je žogobrcanje pritegnilo k malemu ekranu, se niso več odlepili od njega. Tekmeci pa se ne dajo kar tako: na prvi mreži so se kot protiutež Baudu odločili za film La donna del tenente francese, z druge mreže se Pippu zoperstavlja Spielbergov Morski pes, medtem ko se je Canale 5 opredelil za bolj dvoumni Sotto il vestito niert-te. »Pomeni, da me imajo za nevarnega nasprotnika, proti kateremu se ni mogoče boriti z malokalibersko pištolico,« se je Baudo pobahal z novinarji. Auditel pa bo kaj kmalu povedal, ali je bila gledalcem varietejska piška z rdečo omako in demokristj anskim DOC vincem všeč. DAGOBERT — Le bon rol Dagobert — Dobri kralj Dagobert, Francija 1984. V torek, 10. oktobra, ob 20.30, na Odeon TV. Satirični film. Francoska kritika in občinstvo dobro poznata in cenita Dina Risija, zato ni čudno, da je režiser posnel značilno zgodovinsko-satirično farso z največjim francoskim komikom Colucheom. Coluche (ki je le umetniški psevdonim za ime italijanskega porekla Michele Colucci) nastopa v srednjeveško elegantnih oblačilih, pa tudi v razcapanih cunjah Frankovskega kralja Dagoberta I. Otroško nasmejani in razposajeni Dagobert je sila čudaški vladar, ki brije norce iz svojega kraljevega dostojanstva in statusa ter raje uživa ob vsakršnih nasladah na svojem potujočem dvorcu, namesto da bi se vojskoval in osvajal tuje dežele in širil meje kraljestva. Njegova bizarna narava ga po čudnih poteh privede celo v Rim do papeškega prestola: v vlogi papeža Onorija nastopa Ugo Tognazzi. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: L , .....Z Z Postaja:_________' ITALIJANSKE TV MREŽE / RAI 1 I I RAI 2 J L RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Odprta šola 15.30 Dok. oddaja: Novecento 16.00 Nanizanki: Pika Nogavička, 16.30 Anna dai capelli rossi 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Albert e Aliče (pust., ZDA 1987, r. Danny Huston, i. James Sloyan, Grace Harrison) 22.10 Dnevnik 22.25 Športna sreda: košarka Messag-gero-Ranger Varese, boks Pinna-Can (iz Cefaluja) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Risanke 8.00 Film: Duello senza fine (dram., Fr. 1947, r. Maurice De Cononge, i. Lucien Coedel) 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 14.30 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.15 Iz parlamenta - vesti 16.25 Film: La campana ha suonato (vestern, ZDA 1954, r. Allan Dwan, i. John Payne) 18.00 Risanka: Gli antennati 18.30 Dnevnik - šport 18.45 Horoskop, vreme 18.55 Nogomet: Danska-Romunija 19.45 Dnevnik 20.50 Glasbena oddaja: Notte di luna caprese (s Peppinom di Capri) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Variete: Cinema, che follia! 23.40 Nočni dnevnik in vreme 23.55 Aktualno: Druga polovica noči 0.25 Film: Rocco e i suoi fratelli (dram., i. Alain Delon, 2. del) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi 15.30 Šport: hokej na ledu, 16.00 hokej na travi 16.30 Dok. oddaja: Drobci - risanke 17.15 Nanizanki: I mostri - II campio-ne delLanno, 17.45 Vita da stre-ga - La governante contestata 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: II caso Thomas Crown (kom., ZDA 1968, r. Norman Je-wison, i. Steve McOueen, Faye Dunaway) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Aktualno: Storie vere - Nero straniero, nato (23.40) Dnevnik 23.55 Dok. oddaja: Pred 20 leti Poznovečerni pas posvečen izobčencem Nocojšnji poznovečerni pas na drugi in tretji državni televizij ski mreži bo posvečen »izobčencem«. Na RAI 2 se (ob 23.55) nadaljuje niz z naslovom Druga polovica noči, ki bo tokrat obravnaval najtemnejšo podobo Ria de Janeiro in mladinsko prostitucijo. Na RAI 3 (ob 22.20) pa se bo začela nova sedemdelna serija z naslovom Resnične zgodbe (Storie vere). Prva oddaja bo posvečena izseljencem iz afriških in nekaterih revnejših sredozemskih držav. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 GO 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Oddaja o medicini 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Oddaja o medicini 16.30 Nanizanka: VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 11 gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Genova, Co-lombo e... (vodita Mar-co Columbro in Enrica Bonaccorti) 22.30 Aktualno: Forum 23.15 Variete: Maurizib Co- stanzo Show 1.00 Variete: Sogni d'oro 1.20 Nanizanki: Petrocelli, 2.05 Lou Grant RETE 4 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 14.40 15.40 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.30 22.30 0.40 Nad.: Sentieri Nanizanka: California Nadaljevanka: La val-le dei pini Nanizanka: General Hospital Nad.: Febbre d'amore Kviz: Telecomando Aktualno: C eravamo tanto amati Nanizanka: Quincy Film: Il prigioniero di Zenda (pust., ZDA 1952, r. Richard Thor-pe, i. Stewart Granger, Deborah Kerr) Film: La fuga di Logan (fant., ZDA 1976, r. Michael Anderson, i. Michael York) Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Film: Chewing gum (kom., It. 1985, r. Biagio Proietti, i. Mauro Di Francesco, Isabella Ferrari) 22.20 Variete: Televiggiu 23.25 Dok. oddaja: Jonatan 23.55 Italijanske smešnice 0.05 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 1.05 VVonder VVoman 2.05 D J Television (pon.) ODEON 10.30 12.00 13.00 15.00 19.30 20.00 20.30 22.30 0.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale Nanizanka Variete: Sugar cup Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Gli amori di Napoleone Risanke Nanizanka: Mister Ed Film: Una donna due amori (kom.., ZDA 1979, r. Delbert Mann, i. Lee Remick, George Peppard) Film: Commando In-vasion (vojni, ZDA 1986, r. John Gale, i. Michael James) Nanizanka: T and T TMC 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: QB VII - Delitto di guerra 13.30 14.30 15.30 16.00 18.00 19.15 20.00 20.10 0.15 0.30 Vesti in šport Glasba: Clip clip Kviz: Girogiromondo Film: La tana della volpe rossa (pust., VB 1973, r. James Hill, i. Jeremy Kemp) Rubrika: Ženska TV Ogledalo življenja Vesti: TMC News Nogomet: kvalifikacije za SP Wales-Nizo-zemska, Danska-Romunija Vesti in šport Film: Il segreto della Costa d’Oro (pust., ZDA 1980, r. Bill Hughes, i. Alan VVilson) TELEFRIULI 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Il grande teatro del VVest 20.30 Film: N on voltarti un cavallo ci segue (pust.) 22.30 Jazz: Lino Patruno ri-corda Sidney Bechet 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: News TELE 4 RTV Ljubljana 1______________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Dokumentarne iveri: Domišljija v kristalih, 10.25 Osmi dan 11.05 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Dokumentarne iveri: Domišljija v kristalih, 17.05 Osmi dan 17.55 Video strani 18.00 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Deček Jarbol, 18.15 gledališka predstava Kozlovska sodba v Višnji gori (Jurčič-Makarovič) 19.05 Risanka, 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus sodobnega angleškega filma: Angel (dram., VB-Irska 1982, r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Marie Kean, Ray McAnnal-ly, Donal McCann) 21.40 Dnevnik in vreme 21.55 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.00 Svet poroča RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - angleško prvenstvo (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nogomet - nizozemsko prvenstvo (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Bezbol (Major League, pon.) 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2_______________ 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor 19.00 Izobr. odd.: Pred izbiro poklica -V delavnici motornih vozil 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Nogomet: Jugoslavija-Norveška (posnetek iz Zenice) • RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po že-ljah;14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: Altistka Marta Valetič in pianistka Anna Luci Sanvitale; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Pianist Janez Lovše; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govor-no-glasbeni program; 8.35 Mi in vi -glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU Anna Oxa TUTTI IBRIVIDI DEL MONDO Konec je poletja, mimo sta toplo sonce in morska svežina, zaključila pa se je tudi letošnja veleturneja italijanske pevke Anne Oxa, ki je v spremstvu ansambla New Trolls obiskala skoraj vsa večja mesta apeninskega polotoka, med temi (glej čudo!) tudi Trst. Lahko bi celo dodali, da je bila zadnje leto Anna Oxa prava kraljica italijanskega lahkoglasbenega prizorišča. Po sanremskem nastopu se je plavolasa lepotica, ki se je pred dnevi prelevila v očarljivo dekle s kratko pristriženo frizuro kostanjeve barve, pojavljala med gosti številnih tv oddaj, sedaj pa že spet nastopa v sobotnem varieteju. Njen zadnji album Tutti i brividi del mondo je nedvomno eden boljših italijanskih izdelkov, vsaj na področju ženskih glasov. Anna Oxa je s tem novim delom dokazala, da je trenutno ena najboljših pevk na italijanskem tržišču, obenem pa je lani odlično odigrala subretko v znanem tv varieteju Fantastico. Zmagovalka letošnjega Sanrema je v sodelovanju z Lealijem posnela še pesem Avrei voluto. Vse Annine pesmi so v glavnem zgrajene na počasnem ritmu, napevi so izredno melodični, včasih se zdijo skoraj banalni. Producent in aranžer zadnje plošče Anne Oxa je Fio Zanotti, ki se je ob tej priložnosti poslužil snemalnih študijev Hole in Cortile, glavna tonska mojstra sta Silvio Melloni in Paolo Mescoli. Avtorji vseh pesmi so Ciani, De Scalzi in Belleno, pri pesmi Elena pa se je podpisal tudi stari znanec italijanske lahke glasbe F. Fasano. Pesmi v albumu so: L'ombra, Tutti i brividi del mondo, Fotografando (Ouesta porta aperta), Elena, Telefonami, Piti su, La sta-tua, Avrei voluto. ANGEL, VB-Irska 1982. V sredo, 11. oktobra, ob 20.05, na RTV-Ljl. Dramatični film. Od prejšnjega tedna RTV Ljubljana namenja svoj »film tedna« ciklusu sodobnega angleškega filma. Nova pobuda filmskih urednikov slovenske TV je utemeljena, saj je »britanski film 80. let«, ki ga je skupno izoblikoval rod novih filmarjev (Peter Greenaway, Stephen Frears, Neil Jordan, Monthy Pythonci, idr.), gotovo eden od najzanimivejših in najbolj izvirnih pojavov na evropski filmski sceni. Vsi imenovani avtorji uveljavljajo svež filmski pristop, ki gre od ciničnega in ironičnega realizma do surrealistično stiliziranega izrisa sodobnosti. To se dogaja tudi v Jordanovem prvencu Angel, v katerem je osamljeni saksofonist priča dvojnemu umoru. Zločin ga globoko prizadene in izzove v njem usodni maščevalni smrtonosni nagon. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: ,.....l . Z.;::;.1. . Postaja: .______ Ura:___________________ v________________ J ...* ■ITAL /JANŠKE TV MREŽE • 1 RA1 1 I I RA/ 2 I j RA/3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30. Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanske kronike 16.00 Nanizanka: Pika Nogavička 16.30 Festival avtorske pesmi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.35 Kolesarska dirka po Piemontu 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Obiettivo mortale (krim., ZDA 1982, r. R. Brooks, i. Sean Conneray, George Grizzard) 22.25 Dnevnik 22.35 Glasbena oddaja: Una luce per la vita (vodi Daniele Piombi) 24.00 Dnevnik in Rubrika opolnoči 7.00 Risanke 8.00 Film: Melodie eterne (dram., It. 1940, r. C.Gallone, i. Gino Cervi) 9.30 Dokumentarec o olivnem olju 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gopodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.40 Lassie 16.00 Iz parlamenta - vesti 16.10 Film: Antonio e Placido attenti ragazzi... chi rompe paga (kom., It. 1957, r. Calvin Jackson, i. Robin MacDavid) 18.00 Risanka, nato Večerni šport 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: L ebbrezza della meta-morfosi (r. E.Molinaro, i. Evely-ne Bouix, Niels Arestrup, 1. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Aktualno: Fino allultima idea 23.00 Nan.: II brivido delVimprevisto 23.30 Nočni dnevnik in vreme 23.50 Film: La valigia dei venti milio-ni (krim., ZDA 1937, r. Eugene Ford, i. VVarner Oland) Izpovedi pod rjuhami plavolase Amande O oddaji Ars Amanda se je precej govorilo že pred časom, ko so se nekateri povabljenci Amande Lear (na sliki) skusali upreti neobičajnemu »prijemu«. Plavolasa Amanda je namreč želela priti do nekakšnih izpovedi v postelji, intervjuvance pa je izbirala med politiki, sindikalisti in vidnejšimi italijanskimi možmi, ki so se vsaj navidezno upirali njenemu čaru. Prva »žrtev« in gost nocojšnje oddaje bo predstavnik UIL Giorgio Benvenuto. 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Nastanek celine 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec o Sredozemlju 15.30 Šport: rally iz Sanrema, biljard, namizni tenis Italija-Turčija. 17.00 Dok. oddaja: Drobci - risanke 17.15 Nanizanki: I mostri - II sopran-nome, 17.45 Vita da strega - Una suocera d oro 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea barbato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samar-canda (vodita Michele Santoro in Giovanni Mantovani) 23.00 Izpovedi v postelji: Ars Amanda (vodi Amanda Lear, gost Giorgio Benvenuto) 23.35 Filmske novosti 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Dok. oddaja: Pred 20 leti ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Oddaja o medicini 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Oddaja o medicini 16.30 Nanizanka: VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito, 20.30 Telemike 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Sogni d oro 1.00 Nanizanke: Petrocelli, 1.55 Lou Grant, 2.50 Bonanza RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Gli occhiali d'o-ro (dram., It. 1987, r. Giuliano Montaldo, i. Philippe Noiret, Rupert Everett) 22.45 Film: 1975 - Occhi bi-anchi sul pianeta terra (fant., ZDA 1971, r. Boris Sagal.i. Charlton Heston) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1_____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanka: A-Team 19.30 Aktualno: Pred filmom Indiana Jones 20.00 Risanka 20.30 Film: I predatori dell -arca perduta (pust., ZDA 1981, r. Števen Spielberg, i. Harrison Ford, Karen Allen) 22.40 Variete: Televiggiu 23.40 Športna rubrika: Grand Prix 0.50 Italijanske smešnice 1.00 Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 2.00 D J Television ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Nanizanka: Quinta di-mensione 22.15 Film: L'assassinio di un allibratore cinese (dram., ZDA 1976, r. John Cassavetes, i. Ben Gazzara, Seymour Cassel) 24.00 Nanzanka: Night Heat TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: La spiaggia dei giorni fe-lici (1. del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Zia Mary (kom., ZDA 1979, r. Peter VVerner, i. Jean Staple-ton) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La truffa (krim., ZDA 1982, r. Matt Cim-ber, i. Telly Savalas) 22.20 Glasbena oddaja: Montreaux Jazz Festival '89 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: I miracoli acca-dono ancora (pust, ZDA-It. 1974, r. Giuseppe Scotese) TELEFRIULI__________ 12.00 Rubrika: II salotto di Franca 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Strike Force 15.00 Košarka: Banca popo-lare Sassari-Fantoni 16.30 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nad.: La piovra (3. de) 22.00 Nanizanka: Gente di Hollywood 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik, 1.00 News TELE 4_____________ RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 10.35 Uporabne umetnosti, 11.05 Stiki, oblike človekove komunikacije - Obraz in oči 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.): Slovar arhitekture, 17.15 Uporabne umetnosti, 17.45 Oblike človekove komunikacije - Obraz in oči 18.20 Spored za otroke in mlade: Jesen v dolini ribnikov, 18.35 nanizanka Pravljičar 19.00 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Sofija Kovalevska (D. Vasiliu, ZSSR, r. Arn Šahma-lijeva, i. Elena Safronova, Natalija Saiko, 1. del) 21.00 Tednik 22.20 Dnevnik in vreme 22.35 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.40 Komedija na slovenskem odru: Vesele VVindsorčanke (W. Shakespeare, predstava Drame SNG Maribor) RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Golden Juke box (pon.) 15.15 Rubrika: Pillole 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Bezbol (Major League, pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Rubrika: Mon-gol-fiera 21.45 TVD Novice 21.55 Rubrika: Veliki tenis 0.15 Rubrika o ribolovu (pon.) RTV Ljubljana 2 17.15 TV Most: Beograd-Ljubljana-Maribor 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Izobr. oddaja: Narava čustvenih procesov (2. del) 19.30 Dnevnik, 20.00 Žarišče 20.30 Pantomima: Čuš (M. Sticker) 20.35 Oči kritike 21.05 Slovenci v zamejstvu ■ RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Ob treh popoldne, Za vse dopust v Jugoslaviji 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. I 1 FILMI NA MALEM EKRANU Lov za izgubljenim zakladom I PREDATORI DELLARCA PERDUTA — Raiders of the Lost Ark — Lov za izgubljenim zakladom, ZDA 1981 Režija: Števen Spielberg □ Scenarij: Law-rence Kasdan □ Fotografija: Douglas SIo-combe □ Montaža: Michael Kahtn □ Glasba: John Williams □ Igrajo: Harri-son Ford, Karen Allen, VVolf Kahler, Paul Freeman, Alfred Molina. V četrtek, 12. 10., ob 20.30, na Italia 1 . Pustolovski film. S tem »magičnim« naslovom, ki je potolkel vsak rekord popularnosti in inkasov, se začenja blesteča kariera fimsko-stripovskega junaka Indiane Jonesa - Harrisona Forda. V tej vražji pustolovščini se šarmantni profesor arheologije z dvojnim življenjem prvič uveljavi v neštetih spopadih, v neverjetnih podvigih in v pravljičnih scenarijih, ki se dotaknejo vseh zemeljskih koordinat. V senci piramid se mora Indy boriti proti zahrbtnim nacistom, ki se hočejo polastiti neprecenljivega arheološkega odkritja - skrinje zaveze, da bi finansirali svoje nore vojne načrte. V drugi nadaljevanki te sage, Indiana Jones in zakleti tempelj (1984), se naš junak znajde v eksotičnem in primitivno nevarnem okolju Jutrove dežele. V tretji nadaljevanki Indiana Jones in zadnja križarka (1989), ki bo v ital. kinodvoranah za božič, pa se prešerni pustolovec ponovno spopade z osovraženimi nacisti, tokrat v osrčju Nemčije, kjer je ostal zajet njegov oče Sean Connery! Kakor pravi »izumitelj« Indiane in režiser vseh treh dosedanjih nadaljevank, Števen Spielberg: »Neodgovorno bi bilo, če nekaterih filmov ne bi nadaljevali. Indiana Jones je eden izmed teh. To je čudovit junak. Ljudje ga želijo še gledati, z njegovo usnjeno jopo in klobukom. In jaz tudi.« ASSASSINIO Dl UN ALLIBRATORE CINESE — The Killing of a Chinese Bookie — Usmrtitev kitajskega »posredovalca« črnih stav, ZDA 1976. V četrtek, 12. oktobra, ob 22.15, na Odeon TV. Filmska kriminalka. Italijansko-ameriški lastnik zloglasnega nočnega lokala, ki udobno živi med svojimi plesalkami in striptizerkami, se čez noč znajde v velikih težavah. Neki tolpi dolguje kar 23 tisoč dolarjev in gangsterji zahtevajo da poravna dolg z umorom starega Kitajca, ki nadzoruje promet črnih stav. Iznajdljivi Ben Gazzara se pripelje s taksijem v Chinatown, opravi svoj umazani posel, likvidira za nameček še nekaj telesnih straž ter zbeži, tudi sam težko ranjen. Toda ubiti Kitajec je bil zelo pomembni boter losangeleškega podzemlja, zato se začne hajka proti morilcu. Cassavetesov film ni zgolj rutinska kriminalka, pač pa avtorski prikaz težkega življenja v sodobni metropoli. ( A VIDEO NOTES Oddaja: 1 Postaja:-:j> " ; Ura:___________________ v_________________________) ■ ITAL , /JANŠKE T l/ MREŽE • 1 RAI 1 I I RAI2 TJ L RAI 3 I 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika: Fantastico Bis 14.10 Dokumentarec o Mazziniju 15.10 Velike razstave 16.00 Nanizanki: Pika Nogavička, 16.30 Anna dai capelli rossi 17.55 Iz parlamenta - vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Allan Ouatermain e le mi-niere di Re Salomone (pust., ZDA 1985, r. Jack Lee Thompson, i. Richard Cahamberlain) 22.10 Nanizanka: Hitchcock presenta 22.40 Dnevnik 22.50 Nočni rock, nato Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Dok.: Mezzanotte e dintorni 0.35 Odprta šola 7.00 Risanke 8.10 Film: La leggenda del Piave (dram., It. 1952, r. R. Freda) 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 14.15 Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie 16.10 Iz parlamenta - vesti 16.20 Film: Boeing boeing (kom., ZDA 1965, r. J.Rich, i. Jerry Lewis) 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 TV film: L'ebbrezza della meta-morfosi (r. E. Molinaro, 2. del) 22.05 Dnevnik - nocoj 22.15 Zabavna oddaja: Si fa pe ridere 23.05 Nan.: II brivido delLimprevisto 23.35 Dnevnik in vreme 23.50 Film: Infanzia, vocazione e prime esperienze di Giacomo Casanova veneziano (kom., It. 1969, r. Luigi Comencini, i. Leonard Whiting, Maria Grazia Buccella) 12.00 14.00 14.30 15.30 16.55 17.15 18.15 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 20.25 20.30 23.00 23.10 1.10 Gledališka predstava: Goldoni in njegovih 16 novih komedij Deželne vesti Aktualno: Aladinova svetilka Film: Nozze di sangue (dram., It. 1941, r. Goffredo Alessandrini, i. Luisa Ferida) Odprti prostor Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega - II signor Mortimer si redime Dokumentarna oddaja: Geo Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) Vreme in dnevnik Deželne vesti Dok. oddaja: Drobci - risanka Variete: Blob - Di tutto di piu Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato Aktualno: Telefono giallo, vmes (22.00) Dnevnik - nocoj Nočni dnevnik Film: Damico americano (krim., ZRN 1977, r. Wim Wenders, i. Bruno Ganz, Dennis Hopper) Dnevnik - v kiosku Končno petek z Johnnyjem Dorellijem Spet je petek, v smislu varieteja na Canale 5 pa bi morali parafrazirati in reči končno petek, seveda z Johnnyjem Dorellijem in plavolasima Heather Parisi ter Glorio Gnida (na sliki). In spet bo ogromni Studio 1 v rimskem centru Palatino zaživel v bogatih scenografijah Tulila Zitkovskega. Pa še nekaj številk, ki so vedno najzgovornejše: četrtino celotne površine 1200 kv metrov zaseda oder, na katerem se vrstijo napovedovalci, baleti in 25-članski orkester. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 UJ Q_ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Oddaja o medicini 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Oddaja o medicini 16.30 Nanizanka: VVebster 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Finalmente venerdi 23.00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Variete: Sogni d oro 1.00 Aktualno: Predpremiera La bugiarda 0.30 Nanizanki: Petrocelli, 2.25 Lou Grant RETE 4 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanki: Quincy, 20.30 L ispettore Mor- 22.30 Rubrika o filmu: Ciak 23.20 Film: L'ultima odissea (fant., ZDA 1977, r. Jack Smight, Jean Vincent) 1.10 Nanizanki: Ironside, 2.10 Agente speciale ITALIA 1 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.15 Valenti- 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Rubrika: Calciomania 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Television ODEON 8.30 Nanizanka: Ouattro in amore 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Sbirri bastardi (krim., VB 1978, r. Tom Clegg, i. John Thaw, Dennis Waterman) 22.30 Športna rubrika: Forza Italia 23.30 Rubrika o motorjih TMC 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: La spiaggia dei giorni fe-lici 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Figlio di ignoti (dram., ZDA 1955, r. VVilliam Keighley, i. Ray Milland) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 23.05 Šport: SP v judoju 24.00 Film: Volo mortale (dram., ZDA 1977, r. David Rich, i. Peter Graves) TELEFRIULI 11.30 Nan.: Chopper One 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: La pio-vra (4. del) 22.00 Nanizanka: Firehouse sguadra 23 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE 4 SION E N S K VAR Sl R • RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 Slovenci v zamejstvu, 11.30 nadaljevanka Ellis Island (6. del) 12.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.). Tednik, 17.40 Slovenci v zamejstvu (pon.) 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic -Janko in Metka, 18.30 nanizanka Pika Nogavička 19.05 Risanka, 19.12 TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dok. oddaja: Po stopinjah 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 18. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Film: Mestece imenovano Hibiskus (dram., Kit. 1986, r. Xie Jin, i. Liu Xiaoqing, Jiang Wen) 0.15 Video strani RTV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) 14.45 Golf - evropski turnirji (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 18.15 VVTestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nogomet - nemško prvenstvo (neposredni prenos) 21.45 Rubrika: Sottocanestro 22.30 TVD Novice, 22.40 Nočni boks 23.30 Football - tekma prvenstva NFL RTV Ljubljana 2_________________ 17.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta (pon.) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Opera: Ples v maskah (Giuseppe Verdi) 22.50 Poskusni satelitski prenosi 23.15 Maraton japonskih tv sporedov ■ RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijan-ka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.40 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodije; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU, 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puzzle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 11.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. 1 I 1 FILMI NA MALEM EKRANU Ivo kot Michael »Konec koncev, kakšna pa je razlika med menoj in Michaelom Jacksonom?« se sprašuje najznamenitejši jugoslovanski pianist Ivo Pogorelič, 31-letni virtuoz črno-belih tipk, ki se je tako izrazil pred septembrskim koncertom v milanski Scali. Pogorelič je svojo izjavo s skrivnostnim nasmeškom in z značilno dvignjeno obrvjo hitro ublažil: »S tem, da sem omenil Michaela Jacksona, sem samo hotel reči, da se tudi jaz obračam k mladim, vendar na svoj način. Ustanovil sem sklad, iz katerega bodo najbolj nadarjeni dobivali pomoč pri prvih korakih v poklicni svet glasbe, ker pač vsi nimajo takšne sreče v življenju kot jaz.« Z neprikrito skromnostjo je torej sam priznal, da se res ne more pritoževati nad svojo umetniško usodo. Leta 1980 sicer za las ni zmagal na Chopinovem festivalu, članica žirije Martha Argerich pa je protestno zapustila dvorano, kar mu je prineslo večjo slavo kot zmagovalcu, Vietnamcu Dang Thai Sonu. Razvpitemu in ekscentričnemu ameriškemu pop zvezdniku Michaelu Jacksonu bi ga lahko primerjali po starosti (Ivo je le dve leti starejši), še prej po neverjetni ljubezni, ki jo oba glasbenika gojita do svoje zunanjosti. Pogorelič je znan po svojih neobičajnih interpretacijah, ki včasih že mejijo na provokacijo. Nekateri ga navdušeno obožujejo, drugi pa ga enostavno ne prenašajo. Njegovi koncerti so radodarno obiskani, ljudje si ga namreč želijo ne le poslušati, ampak predvsem videti... L'AMICO AMERICANO — Der Amerikanische Freund — Ameriški prijatelj, ZRN 1977. V petek, 13. oktobra, ob 23.10, na RAI 3. Filmska kriminalka. Wim VVenders je, skupaj s pokojnim Fassbinderjem, Herzogom in drugimi, eden najvidnejših predstavnikov nemškega filma 70. in 80. let. Filmskim ljubiteljem sta njegovo ime in opus znana že iz »pionirskih« časov del Strah vratarja pred enajstmetrovko (1971), širšo svetovno publiko pa je VVenders osvojil - še pred canneško uspešnico Pariš Texas (1985) - prav z Ameriškim prijateljem, ki je filmska priredba detektivke Patricie Highsmith »Ripleyeva igra«. V osnovi gre za močan in skrivnosten odnos med ameriškim prekupčevalcem slik Tomom Ripleyem (Dennis Hopper) in hamburškim izdelovalcem okvirov Jonatjanom (Bruno Ganz), saj Amerikanec prepriča svojega miroljubnega nemškega prijatelja, da postane občasni killer. ( \ VIDEO NOTES Oddaja: . . .c Postaja: . .. _______ Ura:___________________ V_______________________J Vroči politični konec septembra v Sloveniji je verjetno pripomogel k dejstvu, da se hala Tivoli v sredo 27. ni stresla, kot bi se lahko sicer. Pred nepreštevilnim občinstvom je namreč nastopila legendarna hard rock skupina Black Sabbath, ki je z ansambli, kot so Led Zeppelin, Deep Purple, Blue Oyster Cult in Uriah Heep, dejansko postavila temelje današnjemu heavy metalu. Black Sabbath so od leta 1969, ko so prvič zaigrali skupaj, neštetokrat spremenili zasedbo. Od ustanoviteljev skupine je ostal še samo kitarist Tony Iommi, v vseh teh letih pa je skupina postala zatočišče za vrsto glasbenikov, ki so slavo dosegli že prej, kot lan Gillan, ki je bil prava duša skupine Deep Purple. Če pa boste brskali po zgodovini hard rocka, boste ugotovili, da je v njej ostal zapisan pod imenom Black Sabbath predvsem pevec Ozzy Osbourne (na sliki). Očitali so mu sicer, da ne zna peti, to hibo pa je znal povsem zakriti s svojim neobičajnim nastopom na odru. Zgovorno je tudi dejstvo, da je skupina prav po njegovem odhodu zašla v krizo. Ljubitelji težkometalne glasbe sedaj upajo, da je kriza mimo, saj so Black Sabbath v novi zasedbi že izdali novo LP ploščo Headless Cross, s katero resno naskakujejo prestol skupin, kot sta Guns'n Roses ali Metallica in morda še katera druga. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damiana Ota in Andrej Šik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. Jože Petelin (2. del) ŽLICA Samo pomislite, kako bi bilo na svetu, c’e ne bi bilo žlice! Potem bi morali jesti samo meso, solato, torte in kar je še Podobnega. Žlica je lahko lesena, če je ribniška, in srebrna, če je aristokratska. Kdor je rojen s srebrno žlico v ustih, se težko navadi na leseno, velja pa tudi ot>-[ntno. Kdor je navajen zajemati z veliko ritco, bo z gnusom gledal na kavno žličko. Sicer pa bodo slednje najbrž vzete iz obtoka, brž ko bo kave do konca zmanjkalo. To bo seveda tedaj, ko bodo izumrli Brazilci! Žlico pa uporabljajo tudi čebelar-P' livarji in zidarji, uporabljajo pa jo za delo, s katerim si služijo svoj vsakdanji kruh in juho, ki pa jo zajemajo kar z navadno žlico. Pred ljudmi, ki bi vas radi utopili v žlici vode, se ne branite z žlico, Qrnpak s kakšnim drugim kosom jedilnemu pribora! čevelj Da je čevelj eden od življenjsko potreb-nll1 predmetov, se zavemo šele tedaj, ko nas začne žuliti. Čevljev je več vrst (škri- pajoči, pošvedrani, težki, planinski, z visoko peto, na zaponko, delovni, ortopedski itd.), za vse pa velja: voda še za čevelj ni dobra. To velja tudi za smučarske čevlje ali pancerje, ki po obliki neverjetno spominjajo na mavčno oblogo. Čevlje je omenjal že Prešeren, ko je v Soldaški zapisal: »Pet čevljev merim, palcev pet...«, vendar gre tu za dolžinsko mero, ki jo še vedno uporabljajo Angleži in Amerikanci. Iz zgodovine je znan španski čevelj, ki je bil srednjeveška mučilna naprava za stiskanje noge. uporablja pa se pravzaprav še danes, kadar moda diktira pretirano ozke čevlje. PIPA Pip ne uporabljajo samo kadilci, ki jim je pod častjo prižigati cigarete ali cigare, pač pa tudi navadni občani, kadar se hočejo umiti. Mislimo seveda na vodovodno pipo. Navadno taka pipa pušča in iz nje curlja, kar gre na živce gospodinjam, ne pa tudi inštalaterjem, ki od popravljanja takih pip živijo. Vodna pipa je tudi turška pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo. Taka pipa mora nujno puščati, saj drugače ne bi mogli vleči dima. Indijanci so poznali pipo miru, izgleda pa, da so sodobne politične velesile hude nasprotnice kajenja. Slovenci imamo najrajši pipo, ki je namonti-rana na sodu belega vipavca. Na zdravje! KOLO To je ena najstarejših in najpomembnejših človekovih iznajdb. Pračlovek je kolo izumil zato, ker je videl, da se pravokotni kamni ne dajo kotaliti. Koles je več vrst: mlinsko, črpalno, gonilno, menjalno, zobato, dirkalno, motorno, sem pa sodi tudi bicikel. Majhnemu kolesu pravimo kolesce in ga omenjamo zlasti v zvezi »temu pa eno kolesce manjka!«. V življenju je najpomembnejše kolo sreče. Gotovo ga nima tisti, ki pride pod kolesa. Najpomembnejše kolo v Jugoslaviji je pravzaprav kolo, v katerem družno plešemo tako, kot nam godejo ali pa žvižgajo. Strahovito pomembno je tudi vedeti, da ima naše nogometno prvenstvo štiriintrideset kol, v katerih včasih pade tudi kakšen gol. (se nadaljuje) J T< Tedenski pregovor: Ljubezen brez poljuba je kruh brez soli. 't (istrski) Spominski datumi: □ Pred 25 leti: 8. 10. 1964 je izvršni odbor SKGZ poslal ob deseti obletnici Londonskega sporazuma predsedniku italijanske vlade pismo, v katerem se zavzema za izpolnitev določb Posebnega statuta. □ Pred 65 leti: 11. 10. 1924 je bil ustanovljen Tržaški veslarski klub Sirena, ki so ga razpustili 17. 8. 1927. □ Pred 65 leti: 12. 10. 1924 je bilo ustanovljeno Udruženje slovanskih športnih društev v Italiji, ki so ga razpustili 17. 8. 1927. □ Pred 40 leti: 9. 10. 1949 je bila v Trstu ustanovljena Slovensko- hrvatska ljudska prosveta {SHLP) v Trstu. □ Pred 30 leti: 12. 10. 1959 je bila odprta občinstvu Tržaška kreditna banka. Osebnosti: □ 10. 10. 1954 se je v Cerknem na Goriškem rodil deseti goriški nadškof Frančišek Sedej Borgia, ki je umrl 28. 11. 1931 in bil pokopan v baziliki na Sv. Gori. □ 10. 10. 1889 se je v Trstu rodil javni delavec in znanstveni pisatelj Lavo Čermelj, ki je umrl v Ljubljani 26. 1. 1980. □ 10. 10. 1944 je padel tigrovec Ferdo Kravanja, ki se je rodil v Čezsoči 10. 8. k 1912. □ 13. 10. 1959 je umrl beneški duhovnik Antonio Cufolo, ki se je rodil 15. 9. 1889 Platišču. X Ljubljana uPera SNG P Danes, 7. 10., ob 17. uri: opera Ukročena trmoglavka (Hermann ^"Oetz), dir. Igor Švara (ponovitev 13. 10. ob 16.30). ,,, torek, 10. 10., ob 19. uri: opera Faust (Charles Gounod), dir. golfgang Scheidt. cankariev dom (Be: arjev dom V OKROGLI DVORANI nocoj, 7. 10., ob 20. uri: Ob letu osorej , rnard Slade), rež. Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Bari 'Ponovitve 8., 10. in 15. 10. ob 20. uri, 9., 17. in 19. 10. ob 20.30). sW SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 9. 10., ob 20.30: jugoslovan-Ka predstava leta, ki je otvorila letošnji Bitef v Beogradu - Šehe-SVrr?a (Ivo Svetina), rež. Tomaž Pandur, nastopa celotni ansambel ir z gostoma Janezom Škofom in Markom Mlačnikom. l v VELIKI DVORANI v sredo, 11. 10., ob 20. uri: nevsakdanja "°produkcija Cankarjevega doma z nemškim gledališčem Theater /A . Ruhr iz Mullheima - Katica iz Heilbronna ali ognjeni krst P^einrich Von Kleinst), rež. Roberto Ciulli (ponovitev 15. 10. ob 20. Drama SNG y Nocoj 7. 10., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Moderndorfer (ponovitve 11. in 13. 10. ob 19.30, 12. 10. ob 17. ^ala drama .Nocoj, 7. 10., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Uri) ° ^osič. scenografija Miloš Jugovič (ponovitev 13. 10. ob isti Mgl rp]^°coj. 7. 10., ob'19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovanovič), z- Janez Pipan (ponovitve 10., 11., 12. in 13. 10. ob isti uri). Mala scena MGL kr7vnes’ 7. 10., ob 17.30: Karambol (Stane Kavčič), rež. Branko raljevič (ponovitev 9. 10. ob 18. uri). ‘-Utkovno gledališče Ba1X VELIKI DVORANI Danes, 7. 10., ob 11. in 17. uri: Korenčkov in .k (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren (ponovitve 10. in 11. u; °b 9.30, 12. 10. ob 9.30 in 11. uri, 13. 10. ob 10. in 17. uri). (}v KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 10. 10., ob 17. uri: Macto.ta ponovitev predstave Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. j. atjaž Loboda (ponovitev 12. 10. ob 10. uri). SAVLJE 7*® 7 bivše Kestag pr„ Ponedeljek, 9. 10., ob 20. uri: Alpe Adria Eksutko predstavlja zlpjptoro Buge vaz primi, gralva Venus (zrezal Štefan Jordanovski, vr-P1' Peter Zidar, kor. Janrz Mejač). pKivA GORICA A* Nova Gorica re2jja jDLKANU v petek, 13. 10., ob 20. uri: Voranc (Dane Zajc), c^^ana Akarjev dom l930,VELIKI DVORANI v četrtek, 12. 10., in v petek, 13. 10., ob koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Uroš Lajovic, pianist Jon Kimura Parker (Krek, Mozart, Beethoven). V LJUBLJANSKI STOLNICI v petek, 13. 10., ob 20. uri: orgelski koncert baročne glasbe ob simpoziju Barok v mejnih okoljih Evrope. PORTOROŽ Avditorij V nedeljo 15. 10., ob 19. uri: v okviru praznika občine Piran -koncert Zagrebške filharmonije, dir. Stojan Kuret, violinist Jernej Brence (Mihevec, Beethoven). LJUBLJANA Cankarjev dom V DRUGEM PREDDVERJU danes, 7. 10.: zaključni dan 4. mednarodnega bienala Video CD 89; od 14. do 23. ure programi v video gledalnicah, ob 16. uri okrogla miza; ob 18., 20., 21. in 22. uri predstavitev video produkcij ZRN, Jugoslavije, ZDA in Italije. V VELIKI DVORANI od petka, 13. 10., do srede, 18. 10.: evropsko tekmovanje mladih organistov iz Avstrije, Belgije, ČSSR, ZRN, Nizozemske in Jugoslavije (vstop prost). V SEJNI DVORANI E3 od srede, 11. 10., do sobote, 14. 10., v jutranjih in popoldanskih urah: mednarodni kolokvij na temo Subjekt v postmodernizmu. V MALI DVORANI v četrtek, 12. 10., ob 19. uri: v okviru mednarodnega kolokvija - Veš, slikar svoj dolg, predavanje ob razstavi in kulturni program. NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI v soboto, 14. 10. , ob 20. uri: ob zaključku mednarodnega kolokvija nastopa Slovensko mladinsko gledališče Rdeči pilot s predstavo Dramski observatorij Zenit. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU Koncerti V petek, 13. 10.: koncert skladb Mauricea Ravela za dva klavirja, nastopata Louis Lortie in Helene Mercier. V torek, 31. 10.: koncert mezzosopranistke Gail Varine Gilmore in pianista Charlesa Spencerja (Barber, Ives, Gershwin, neznani avtorji). V četrtek, 9. 11.: klavirski koncert Petra Jablonskega (Szyma-nowski, Skrjabin, Rahmaninov, Jablonsky, Chopin, Liszt). V četrtek, 23. 11.: koncert violinista Levona Ambartusumjana in pianista Anatolija Sceludiakova (Prokofjev, Šnitke, Čajkovski, Wi-eniawski, Saint-Saens, de Sarasate). V torek, 29. 11.: klavirski koncert Benedetta Lupa (Schumann, Chopin). V četrtek, 7. 12.: koncert kvarteta Petersen, nastopajo violinista Ulrike Petersen in Gernoth Suessmuth, violist Friedmann Weigle in violončelist Hans Jakob Eschenburg (Mozart, Schubert, Beethoven). V torek, 20. 12.: koncert tria Gustav Leonhardt - klavičembalo, Frans Bruggen - flavta, Anner Bylsma - violončelo (Dieupart, For-guerai, Telemann, Bach, Corelli). V torek, 16. L: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut (Stravinski, Šostakovič). V CERKVI DELLA MARCELLIANA v petek, 26. 1.: orgelski koncert Klemensa Schonorrja (Muffat, Eberlin, Mozart, Lefebure-Wely, Widor, Dupre). V četrtek, 8. 2.,: nastopata violinist Oleg Kagan in pianist Vassili Lobanov (Beethoven, Schubert, Schumann, Grieg). V petek, 23. 2.: koncert skupine Collegium Vocale Koln, dir. VVolfgang Fromme (Stockhausen - Stimmung za šest glasov). V petek, 9. 3.,: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, pianist Francois Joel Thiollier (Liszt, Rahmaninov). V četrtek, 22. 3.: koncert gojencev Mednarodne visoke šole za komorno glasbo v okviru Zavoda združenega sveta. V petek, 6. 4.: klavirski koncert Vladimira Ashkenazyja (Brahms, Schumann). Gledališče V ponedeljek, 23., in torek, 24. 10.: Riccardo III (William Shakespeare), rež. Gabriele Lavia, nastopa Stalno gledališče F-JK. V torek, 14., in sredo, 15. 11.: Paolo Poli in Milena Vukotic predstavljata I leg-ami pericolosi (Ida Ombroni-Paolo Poli). V soboto, 25., in nedeljo, 26. 11.: Ha da passa 'a nuttata (po Eduardu De Filippu), rež. Leo de Bernardis, nastopa Teatro di Leo - Teatri Uniti. V torek, 12., in sredo, 13. 12.: musical La piccola bottega degli orrori (Howard Ashman-Alan Menken) rež. Saverio Marconi, nastopa Compagnia della Rancia. V ponedeljek, 8., in torek, 9. L: Llncerto palcoscenico (več avtorjev), rež. Giorgio Gallione, nastopa Teatro delLArchivolto. V torek, 23., in sredo, 24. 1.: Piccola citta (Thornton VVilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa teatro delle A rti. V ponedeljek, 5., in torek, 6. 2.: Lo zoo di vetro (Tennessee Williams), rež. Furio Bordon, nastopa Stalno gledlišče F-JK. V ponedeljek, 19;, in torek, 20. 2.: Svenimenti (tri enodejanke Antona Čehova), rež. Antonio Calenda, nastopata Giorgio Alber-tazzi in Mariangela D'Abbraccio. V četrtek, L, in petek, 2. 3.: La Marchesa d'0 (Renzo Rosso), rež. Egisto Marcussi, nastopa Carla G ra vina (Venelo Teatro). V ponedeljek, 12., in torek, 13. 3.: Erano tutti figli miei (Arthur Miller), rež. Mario Missiroli, nastopa Gastone Moschin. • Vse predstave bodo ob 20.30. DORNBERK Nocoj, 7. 10., ob 20.30: nastopajo Faraoni iz Kopra. HUM Nocoj, 7. 10., ob 20.30: igra Rock Caffe iz Zagreba, gost večera ansambel Perestrojka iz Moskve. BUKOVICA Jutri, 8. 10., ob 20.30: igra skupina Fantasy iz Ljubljane. KOBJEGLAVA - TUPELČE V petek, 13. 10., ob 20.30: igrajo Faraoni iz Kopra. ŠEMPAS V petek, 13. 10., ob 20.30: nastopa skupina Boogie iz Kranja. Horoskop od sobote, 7. oktobra, do petka, 13. oktobra 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. > 4.) — VI IN DELO: Napoved je za vas I kar ugodna. Obeta p se vam zanimiv in Ure teden- Čas je ugoden za 2vesničitev zastavljenih ciljev, le 6zde bodo pozitivno vplivanj aa razvoj dogodkov. Roje-sn °d L do 5. 4. bo Mars na-jetnten' zato jim pretijo nepri- Sobota in nedelja ne DRTioTnajboli ug°dna uUGi; Nekdo vas bi VI IN Nekdo vas bo prijetno 5resenetil in razveselil, lioi?-na dneva bosta ponede-J k m petek. X BIK (20. 4. - 20. 5.) —- VI IN DELO: Iz- f | koristite naklonje- nost zvezd za vse, tu-; kar vam je najbolj stgi ^cu. Dobra sreča vam bo sik a vseskozi ob strani. Mar-slhe Se bo obrnilo v pozitivno bfernk babko si obetate po-hj(.p en uspeh. Precej naklo-tejj a vam bo druga polovica in »„ ■ medtem ko ponedeljek gg; ,rek lahko nekoliko ponavlja- VI IN DRUGI: Nekdo st6 j 0 sP°mnil na nekaj, kar bosti6 Pozabili. Ugodna dneva a sreda in četrtek. ^ ^ DVOJČKA (21. 5. I I -20. 6.) — VI IN I I DELO: Zvezde so vam precej naklonjene. Merkur in Mars bosta pozitivno vplivala na uspeh vaših pobud in načrtov. Uspe vam lahko marsikaj, kar vam v prejšnjih tednih ni uspelo. Posebno uspešni bodo rojeni od 2. do 6.. 6., njihov trud ne bo zaman. Četrtek bo precej manj naklonjen. VI IN DRUGI: Nekdo do vas ni tako iskren, kot si vi predstavljate. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RAK (21. 6. - 21. 7.) - VI IN DELO: Teden vam bo precej bolj naklonjen od prejšnjega. Ker sta vam Merkur in Mars sovražna, še vedno ni izključena možnost zapletov ali nesporazumov. Bodite v dejanjih preudarni, da se izognete večjim težavam. V začetku in ob koncu tedna vam Luna ne bo naklonjena, zato vam grozi slabše razpoloženje. VI IN DRUGI: Ne pozabite na to, kar ste se dogovorili. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. S — LEV (22. 7. - 22. 8.) A — VI IN DELO: Z Obeta se vam pozi-\ tiven in uspešen teden. Dobri vplivi Merkurja in Marsa bodo spodbudili zaželen potek dela in vam obenem nudili možnosti za uresničitev zahtevnejših načrtov. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatere želje končno izpolnile. Nekoliko bolj muhast bo le torek. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo nehote spravila v precejšnjo zadrego. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. _ , _ DEVICA (23. 8. 144) -22. 9.) — VI IN I Y DELO: Po zaslugi | ugodnega Merkur- ja in nekaterih drugih zvezd bo teden ustvarjalen in zadovoljiv. Izkoristite ugodnosti, ki se vam bodo ponudile. Z malo prizadevnosti lahko dosežete pomembne rezultate. Na raznih področjih boste napredovali. Sreda in četrtek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Družabno srečanje vam bo popestrilo teden. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) — VI IN DELO: V tednu, ki mm je pred vami, boste uspešno izpeljali nekaj svojih načrtov in boste lahko celo prišli do boljšega zaslužka. Ponudile se vam bodo tudi nekatere enkratne ustvarjalne možnosti. Ugodni Merkur vam bo prinesel nekaj novosti. Sobota in nedelja vam bosta nekoliko manj naklonjeni. VI IN DRUGI: Vznemirilo vas bo nepričakovano sporočilo. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. ŠKORPIJON (23. 144 io. - 2i. n.) — vi lil IN DELO: Napo- I ved je za vas še na- * ' prej ugodna. Zvezde vam nudijo možnost, da brez večjih težav izpeljete svoje načrte. Lahko se zgodi, da se vam v ponedeljek ali torek pri delu kaj malega zatakne, vendar to ne bo bistveno vplivalo na dober končni rezultat. Rojene od 19. do 21. 11. čaka prijetno presenečenje. VI IN DRUGI: Pretirani ponos vam zna škoditi. Ugodna bosta sreda in četrtek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN - jT* DELO: Izkoristite dober vpliv zvezd in zmagovali boste. Mars, Merkur in Venera so vam izredno naklonjeni. Pri delu se vam bo marsikaj obrnilo v zaželeno smer, da lahko pričakujete pomembne delovne uspehe. Prijazne bodo zvezde rojenim v novembru; obetajo se jim ugodne spremembe. VI IN DRUGI: Bodite do nekoga manj zaupljivi. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. ^ ^ KOZOROG (22. 12. -19. 1.) VI IN DELQi Zvezde vam | 1 še vedno niso po- vsem naklonjene, zato vam še vedno pretijo prehodne težave ali sitnosti. Čas ni ugoden za pomembnejše odločitve. Poskusite raje odložiti nekatere obveznosti. Druga polovica tedna vam bo v marsičem bolj naklonjena. Izkoristite pozitiven vpliv Lune v sredini tedna. VI IN DRUGI: Pokažite do nekoga več razumevanja. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. AV AV VODNAR (20. 1. -18. 2.) — VI IN DELO: Napoved je kar precej ugodna. Venera, Merkur in Mars so vam naklonjeni, zato se vam bo lahko, izpolnila marsikatera želja. Čas je dober za nove akcije in načrte. Delo vam bo šlo od rok in z lahkoto boste kos tudi zahtevnejšim nalogam. Venera vam prinese nekaj prijetnih doživetij. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam pripravlja enkratno presenečenje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. - RIBE (19. 2. - 20. ^ f 3.) — VI IN DELO: Izkoristite poziti-^ ven vpliv neba predvsem v sredini tedna. Venera in Jupiter bosta vseskozi prispevala k dobremu razpoloženju in delovnim uspehom. Ne zamudite priložnosti, ki se vam bo ta teden ponudila. Pokažite nekoliko več iznajdljivosti. Sreča vam bo naklonjena, nekoliko muhast bo le petek. VI IN DRUGI: Pri nekom boste naleteli na gluha ušesa. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Kljub zapiranju bolnišnic in krčenju osebja Dvajset milijard lir primanjkljaja v lanskem obračunu goriške KZE Danes zvečer in jutri Osrednje slovesnosti ob obletnici Svete gore Poslovanje Goriške krajevne zdravstvene enote se je lansko leto zaključilo s skoraj 20 milijardami lir primanjkljaja. Tekočih stroškov je namreč bilo za približno 185 milijard lir, dohodkov iz vsedržavnega sklada za zdravstvo pa je bilo komaj nekaj čez x 165 milijard lir. "Luknja", ki jo bodo lahko zamašili šele z dodatnimi državnimi dotacijami, je torej kar velika in jo gre pripisati številnim dejavnikom. Pri tem gre pojasniti, da dosega dejanski deficit lanskega poslovanja zdravstvene enote približno 18 milijard lir, dodatni dve milijardi pa bremenita proračun zaradi uvedbe sklada za spodbujanje produktivnosti še za leto 1987. V spremnem tehničnem poročilu, ki so ga na predsinočnji seji skupščine KZE podali funkcionarji računovodske službe, so ogromni stroški za zdravstvo razčlenjeni na razne postavke. Iz pregleda izhaja, da gre več kot polovica tekočih stroškov (skoraj 97 milijard lir) za osebje. In vendar je ta odstotek manjši kot v prejšnjih letih. Zmanjšanje stroška za osebje gre pripisati predvsem zmanjšanju števila zaposlenih, ki je posledica restrikcij v zdravstvu. Od 2.539 zaposlenih leta 1987, se je lani število osebja KZE zmanjšalo na 2.441. Na drugem mestu po obsegu stroška je postavka "nabava dobrin in nudenje storitev": v ta namen so lani pri KZE potrosili nekaj čez 30 milijard lir, tj. 4,8 odstotkov več kot leto prej. Ker je ta odstotek manjši od lanske stopnje inflacije, pomeni, da je KZE v tej postavki potrosila v bistvu manj kot prejšnje leto. Tretja in četrta postavka sta tisti, kjer so lani zabeležili najbolj skokovit porast stroška: za pogodbeno farmacevtsko oskrbo (zdravila, ki jih kupujejo bolniki) so potrosili celo 22 milijard, kar pomeni skoraj 15 odstotkov več kot leto prej. Za celih 25 odstotkov pa se je povečal strošek za oskrbo v bolnišnicah po konvenciji, ki je presegel 11 milijard lir. Slednja postavka je v bistvu vsota, ki jo KZE vsako leto izplačuje upravi zasebne bolnišnice usmiljenih bratov, kjer se je dnevna oskrbnina za bolnika povzpela od 141 tisoč na 162 tisoč lir dnevno. Dodatno breme za poslovanje KZE so bile pasivne obresti, ki jih uprava redno izplačuje zaradi že kroničnega pomanjkanja likvidnosti. Lani so se več kot podvojile ‘in dosegle 800 milijonov lir. Te številke so seveda bile predmet ostrih kritik na seji skupščine KZE, kjer je zaradi odsotnosti v vrstah večine obstajala resna nevarnost, da obračuna ne bodo odobrili. Potrebna je bila namreč absolutna večina (26 svetovalcev na 50), brez katere obračuna ne bi odobrili in bi prišlo'do komisarske uprave. Koaliciji KD, PSI, PSDI, ki ob zunanji podpori SSk upravlja goriš-ko zdravstvo, sta tako priskočila na pomoč predstavnika PLI in PRI, pa čeprav sta iznesla plaz kritik na račun dosedanjega načina upravljanja. Prvi je podporo obračunu utemeljil z ugo- tovitvijo, da je slaba uprava še vedno boljša kot nobena uprava, republikanec pa se je celo ponudil za pristop k večini, podobno kot se dogaja v goriš-ki občinski upravi. Dosledneje proti obračunu so bili ostali predstavniki opozicije (KPI, zeleni in misovci), ki so postavili več kritičnih pripomb. Predvsem so menili, da podatki o poslovanju kažejo na nesposobnost večine, saj se stroški kljub zaprtju bolnišnic v Gradežu in Krminu niso zmanjšali, pač pa so zrasli preko sprejemljivih meja. Zmanjšanja števila osebja ni spremljalo zadostno zmanjšanje stroška, so menili svetovalci opozicije, ker so upravitelji preveč lahkomiselno delili sredstva za spodbujanje produktivnosti. Najtežje kritike pa so se usmerile na sporno pogodbo z bolnišnico usmiljenih bratov, ki je eden glavnih vzrokov deficita goriškega zdravstva, ter na pretirano rast stroška za zdravila, ki se ponavlja že iz leta v leto. Lani je upravni odbor zagotavljal, da bodo s primernimi posegi in osveščanjem ljudi skušali zmanjšati potrato javnega denarja za nabavo pogosto nepotrebnih ali celo škodljivih zdravil. Letošnje številke, je ugotavljala opozicija, dokazujejo, da je bila uprava tudi v tem pogledu nesposobna. Tem, za skoraj vso opozicijo skupnim ' kritikam, so komunisti pristavili še očitek glede privatizacije službe za pranje posteljnine in čiščenje prostorov. Povečanje stroškov v ta namen po njihovem mnenju dokazuje, da privatizacija nekaterih zdravstvenih služb ne more biti rešitev, saj ne zmanjšuje, ampak celo veča finačno breme za upravo. Iz vrst večine je edini posegel bivši republikanec iz Gradeža (sedaj socialist) Zanetti: sv oj čas je bil med najo-strejšimi kritiki zaprtja gradeške bolnišnice, tokrat pa je pozitivno ocenil obračun in napovedal, da bo glasoval za njegovo odobritev. Po odobritvi obračuna z 28 glasovi (11 svetovalcev je glasovalo proti), je skupščina na zahtevo KD odložila razpravo o odstopu člana upravenga odbora dr. Giulia De Santisa. Na njegovo mesto bi morala stranka relativne večine imenovati drugega lastnega predstavnika, vendar kaže, da se o tem med seboj še niso dokončno dogovorili. Prav tako so, tokrat na zahtevo predstavnika Zelene liste, odložili glasovanje o odškodninah upraviteljem, saj je večini ponovno zmanjkalo v dvorani zadostno število svetovalcev, opozicija pa ni nameravala nuditi svoje pomoči za dosego potrebne absolutne večine. Na Sveti gori bodo danes in jutri osrednje verske slovesnosti ob 450-let-nici tega znanega svetišča. Danes ob 18. uri bo v baziliki koncert svetogorskih pesmi. Izvajal ga bo zbor Sončna pesem, ki ga sestavljajo organisti iz raznih krajev Slovenije. Vodil ga bo Jože Trošt. Na sporedu bodo nabožne pesmi, posvečene Mariji na Sveti gori in ki so nastale v dvajsetem stoletju. Ob 20. uri bo v baziliki maša, ki se bo zaključila s procesijo. Nedeljske cerkvene slovesnosti se bodo pričele ob 8. uri z mašo. Od 9.30 dalje bo sprejem podob Svetogorske Marije - to je sprejem kopij podobe, ki jo hranijo v cerkvi. Ob 11. uri bo osrednja slovesnost z mašo, ki jo bo daroval pronuncij Mon-talvo. Bogoslužje z molitvijo bo tudi popoldne ob 15. uri. Pred tednom dni so na Sveti gori, kakor smo že poročali, odprli stalno muzejsko zbirko Soške fronte in sodobno urejeno restavracijo. Serija predavanj o varstvu okolja Kulturni krožek Natura ponovno pripravlja ciklus zanimivih predavanj s področja varstva okolja in odnosa človeka do okolja. V prvem ciklusu predavanj, ki se bodo zvrstila do konca oktobra bo govor predvsem o onesnaževanju zraka, vode in o problematiki žarčenja. Prvo predavanje bo 13. oktobra ob 20.30. O sevanju in o tem kako priti do bioekološke hiše, oziroma stanovanja, bo govoril radioestezist Peter Podgornik. V sredo, 18. oktobra, bo o atmosferskem onesnaževanju govoril kemik, dr. Fabio Gemiti, član občinske komisije za vprašanja onesnaževanja ozračja v Trstu, sicer pa odgovorni pri sekciji Sklada za varstvo narave v Trstu (WWF). Tretje predavanje bo posvečeno vprašanju varstva voda. Govoril bo dr. Renato Nardini, strokovnjak Videmske KZE. Zadnje v tem prvem ciklusu bo predavanje dr. Luiselle Milani in dr. Marine Cabrini, ki bosta poročali o stopnji obolelosti Jadranskega morja. Omeniti velja še, da bodo predavanja ob 20.30 v prostorih Javnega večnamenskega socialnega centra v Ulici Baiamonti. Predavanja na podobno tematiko napovedujejo tudi v novembru in decembru. _________prispevki V počastitev spomina Mirkota Gergo-leta darujejo njegovi letniki iz občine Doberdob, 80 tisoč lir za zbor Jezero in 80 tisoč lir za godbo na pihala Kras. čestitke Danes se je Tonče Vukov srečal z Abrahamom. Ob tej priložnosti mu kličejo še na mnoga leta Aleš, Breda, Vanja, Marko, Sara in Jan. razna obvestila Slovensko stalno gledališče iz Trsta obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). , Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice sporoča, da bo avtobus za izlet v Ribnico, jutri, 8. t. m., odpeljal s Travnika ob 8. uri mimo gostilne Primožič na O s-lavje, v Štandrež in Sovodnje. SKD VIPAVA obvešča člane in prijatelje ter vse, ki bi radi sodelovali pri ko-talkarski dejavnosti, da vadijo zdaj trikrat tedensko v občinski telovadnici v Sovodnjah in sicer ob torkih in petkih med 18. in 20. uro ter ob sobotah med 15; in 17. uro. V tem času sprejemajo tudi prijave novih članov, oziroma kotalkarjev. KD OTON ŽUPANČIČ vabi pevce in vse, ki bi radi sodelovali pri pevski dejavnosti, na prvo vajo, ki bo v torek, 10. t-m„ ob 20.30 v domu A. Budal. V torek b° torej prva vaja mešanega zbora, medtei® ko bo otroški pevski zbor začel z dejavnostjo v novi sezoni v ponedeljek, 16. oktobra, ob 16. uri. Včeraj predstavili 9. sejem Motor Expd Racing Pregled novosti v svetu motoijev Na razstavišču Espomego se je komaj zaključila ena od odmevnejših goriških sejemskih prireditev, modni sejem Flash moda, in že je na vrsti drtiga, ki po pozornosti občinstva in odmevu celo prekaša vse ostale. Gre za avtomobilski in motorni sejem Motor Expo Racing '89, ki je letos na vrsti že devetič. Sejem bo trajal devet dni, od sobote, 14., do vključno nedelje, 22. oktobra. Poleg ponudbe domala vseh avtomobilskih hiš na italijanskem tržišču bodo na sejmu predstavili številne športne avtomobile in motorje, priredili bodo tekmovanja in ekshibicijske nastope z nenavadnimi vozili. O vsem tem je na včerajšnji predstavitvi manifestacije govoril Roberto Mervič, pobudnik in glavni organizator sejma, ki poteka pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice in letos prvič tudi Pokrajine, kar zadeva športne manifestacije v njegovem okviru. Mervič je z nekolikšnim obžalovanjem ugotovil, da pomen in obseg sejma že presegata zmogljivosti Gorice. Mesto je še komaj sposobno tolikšnega organizacijskega podviga, sejemski prostor postaja tesen, vrhu vsega pa še vedno manjka koordinacija na deželni ravni. Kljub vsemu temu in kljub sorazmerno nizkemu budgetu za njegovo organizacijo, je dejal Mervič, bo letošnji Motor Expo gotovo najpomembnejši in naj popolnejši v vseh teh letih. Dovolj bo povedati, da bodo na njem prvič v Italiji predstavili nov Ferrarijev "biserček" 348. Tokrat bo prvič nasploh, da ta vodilna italijanska firma predstavi svoj nov model na "podeželskem" sejmu. Poleg tega bodo na razstavišču na ogled "pošasti" formule 1 (vključno z najnovejšimi inačicami mclarnov in ferrarijev), najboljši rallyjski avtomobili, med temi najnovejši delta martini s 16 zaklopkami. Iz muzejev bodo potegnili avtomobile, ki so kdaj zmagali znamenite dirke "mille miglia" in jih predstavili na sejmu, kjer se bodo 21. t. m. zbrali na srečanju tudi nekateri med najboljšimi piloti na teh že legendarnih dirkah. Kar zadeva serijsko in komercialno produkcijo bo letos zasedba kar najboljša: organizatorjem so zagotovile sodelovanje vse dosedanje in še nekatere nove firme, tako da bo pregled novosti kar se da popoln. Tudi spored tekmovanj in nastopov bo letos posebno bogat: ob že preizkušenih tekmovanjih Superbiker's Trophy (motorji), RallyStar Triveneto (rally avtomobili), prirejajo letos dirko z vozili "quad", nekakimi motorji na štirih kolesih. Veliko ljubiteljev bo najbrž pritegnilo tudi tekmovanje RallyStar Millesime: nekateri med najboljšimi italijanskimi piloti se bodo pomerili v zasledovalni vožnji na 280-ko-njskih sierra cosworth. Sodelovali bodo Sandro Munari, Bacchelli, Ballestrieri, Pinto, Ormezzano, Cambiaghi in desetine drugih znanih pilotov. Kar zadeva ekshibicije bo skupina Stephana Thibaulta iz Francije predstavila akrobatski trial s sidecar motorji, Bauer Group iz Nemčije pa bo dobesedno mečkala avtomobile s terenskima voziloma z velikanskimi kolesi. Ob spektakularnih nastopih pa ponuja sejem tudi resnejša srečanja. Tako bo že v soboto posvet o "multimodal-nem" sistemu prevozov na Goriškem, ki ga prireja tržiška pristaniška ustanova. Govor bo o zelo aktualnem in perečem problemu prevoza blaga. Prevoz s tovornjaki postaja problematičen, kot je prišlo jasno na dan ob nedavni "zasedbi" italijansko-avstrijske meje. Potreben je kombiniran prevoz na cesti, železnici in po morju. Goriška nudi z avto-terminalom, pristaniščem in bližnjim železniškim vozliščem v Červinjanu izredne možnosti, kot je poudaril predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, ki je bil obenem polemičen do Dežele, ker privilegira prometne naprave na Tržaškem. Na včerajšnji predstavitvi je sodeloval tudi pokrajinski odbornik za šport Visintin, ki je predstavil novo propagandno akcijo Pokrajine proti nasilju pri športu. Goriška hranilnica odpira svojo podružnico v Manzanu Goriška hranilnica širi svojo dejavnost in svojo prisotnost tudi na območju drugih pokrajin. V petek, 13. t. m., bodo v Manzanu odprli podružnico, ki naj bi pokrivala širše območje desetih občin s skupno okrog 36 tisoč prebivalci. Na tem območju ima banka že lepo število klientov, ki poslujejo zlasti na zunanjetrgovinskem področju. Prav zaradi te specifičnosti, bodo v podružnici že takoj uvedli tudi poseben oddelek za poslovanje s tujino. Novi prostori so v samem centru mesteca, ki je na gospodarskem področju zelo vitalno in uspešno. Prav zaradi tega bodo v bančnem zavodu veliko pozornost namenjali konzulenci. Goriška hranilnica, ki ima zdaj skupaj 18 okenc, je prisotna tako v videmski kakor tržaški pokrajini. Pred dvema letoma so v kraju Reana del Rojale odprli svojo podružnico, v Trstu pa deluje podružnica za izdajanje posebnih kreditov. Banka pa se, kot se sliši, pripravlja tudi na odprtje novih podružnic v pordenon-ski pokrajini. Na petkovi slovesnosti, ki je napovedana za 16. uro, bodo prisotni številni predstavniki krajevnih oblasti in gospodarstva. Liberalci predstavljajo predlog o novi bolnišnici Natečaji za ljudska stanovanja v Krminu, Gradežu in Gradišču Odločitev, ki je bila sprejeta pred kakšnim mesecem, da se bo nova bolnišnica gradila na območju Ulice Tus-colano menda ni dokončna. Eno pa je gotovo: vsi se s tako rešitvijo ne strinjajo. Med tistimi, ki imajo drugačne predloge so tudi liberalci, ki so te dni o zadevi razpravljali v pokrajinskem vodstvu. Ob tem ne gre pozabiti, da je sedanji minister za zdravstvo, De Lorenze, liberalec. Na to je pokrajinsko vodstvo PLI posebej opozorilo v poročilu za tisk, kjer je znova naglasilo, sicer že znano stališče: novo bolnišnico bi kazalo zgraditi nekje v središču pokrajine in to čimprej. S hitro gradnjo, ki bi jo opravila visoko specializirana podjetja bi bilo mogoče prihraniti precej denarja in doseči cilj, ki je vsem pri srcu: funkcionalen objekt za potrebe celotnega prebivalstva pokrajine. S predlagano rešitvijo bi laže premostili tudi vse polemike v zvezi z zapiranj egi krajevnih bolnišnic in krčenjem zdravstvenih struktur na terenu. Liberalci so na seji pokrajinskega vodstva z začudenjem vzeli na znanje tudi stališče, ki ga je glede bolnišnice v Tržiču pred kratkim izrekel odbornik Brancati. Liberalci opozarjajo tudi, da je nedavni sporazum o rešitvi krize na Deželi predvideval, poleg drugega, tudi prilagoditev dosedanjih načrtov glede gradnje bolnišnic. Omejevanje javnih izdatkov in prvi ukrepi vlade na tem področju sicer kažejo na to, da bo denarja za take posege zmeraj manj in da je pravzaprav treba pohiteti. Zavod za ljudska stanovanja (IACP) je razpisal natečaj za dodelitev stanovanj v Krminu, Gradišču, Gradežu in Moraru. V Krminu bo na razpolago skupaj dvaindvajset stanovanj in sicer dvanajst na Trgu 24. maja, sedem v ulici Riva della Torre in tri v ulici Matteot-ti. Eno od stanovanj je rezervirano za pripadnike oboroženih, oziroma varnostnih sil, za kar se sicer vodi posebna lestvica. V Gradišču bo na razpolago deset stanovanj in sicer šest v ulici Battisti (Časa de Portis) in štiri v prenovljeni stavbi Časa De' Salamanca. Eno od stanovanj je rezervirano za pripadnike varnostnih sil, oziroma vojske. V Gradežu bo na razpolago dvanajst stanovanj v ulici Petrarca. Tri stanovanja so rezervirana za ostarele. V občini Moraro trenutno ni na razpolago prostih stanovanj, pač pa bodo lestvico, ki jo bodo sestavili na podlagi prošenj, upoštevali ob dodelitvi morebitnih prostih stanovanj v prihodnje. Kakor znano, lahko predložijo prošnjo interesenti, ki imajo že bivališče v občini, ali so v isti občini zaposleni in katerih družinski dohodek ne presega 20 milijonov lir, razen izjem, ki so posebej predvidene. Prosilci, ki so v preteklosti že bili deležni ugodnosti iz javnih skladov za nakup, gradnjo ali najem stanovanja ne morejo zaprositi za uvrstitev v lestvico. Prav tako tisti, ki so lastniki stanovanja. Rok za predložitev prošenj poteče 5. decembra 1989. Za podrobnejša pojasnila, tudi glede velikosti in razpore- ditve stanovanj, oziroma števila prostorov, je na razpolago tajništvo Zavoda za ljudska stanovanja (IACP), Korzo Italia 116. Uradi so odprti vsak delavnik, razen sobot, od 10. do 12.30. Vstopnice za sejem opreme za hotele V tajništvu Trgovinske zbornice so na razpolago vabila-vstopnice za 24. mednarodni sejem opreme za turistične objekte, ki bo od 20. do 24. oktobra v Milanu. Sejem je namenjen izključno gospodarskim operaterjem. Mladenič ranjen v prometni nesreči Včeraj okrog 14.30 se je pripetila v Ločniku v predelu San Roc di Lucinis lažja prometna nesreča, ki bi lahko imela znatno hujše posledice. Čelno sta namreč trčila avtomobil fiat croma, za volanom katerega je sedel 64-letni Livio Brussolo iz San Dona di Piave in motorno kolo fantič motor, ki ga je upravljal 14-letni Cristian Francescot-to, Ul. Rialto 36. Francescotta so z rešilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu dežurni zdravniki ugotovili le hud udarec v desno koleno in nekaj odrgnin po telesu. Okreval bo v desetih dneh. Vzroke nesreče preiskuje goriš-ka prometna policija. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones - Vul-tima crociata«. M. Ford in S. ConnerV- VERDI 17.00-22.00 »Indiana Jones - tuloma crociata«. VITTORIA 18.00-22.00 »Arma letale n. 2«-Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Scuola di po11-zia n. 6«. TEATRO COMUNALE 18.00-22.00 »L,n grido nella notte«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »BabV boom«. 20.15 »Pula po Puli - Kudu2®; Ob 22. uri »Zgodba o Joani«. Nočp kino. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Ljubezenski stroj«. DESKLE 19.30 »Lak za lase«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita - Ul. Don Bosco 175 - t 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. I Maggio 94 - 1 790338. __________pogrebi____________, Danes v Gorici ob 9. uri, Fernanda ave iz splošne bolnišnice v Mestre, ,y 9.30 Giuseppina Bressan iz splošne » ^ nišnice v cerkev Srca Jezusovega j° glavno pokopališče, ob 11. uri Licj3^ Lollis, krsto pripeljejo iz Rima na gla {. pokopališče, ob 12. uri Tatjana Bassa, sto pripeljejo iz Astija na glavno P°e pališče, ob 12.30 Lina Cristin iz spl° bolnišnice v cerkev na Rojcah in glavno pokopališče. Pozitivne šestletne izkušnje goriške terapevtske skupnosti La tempesta Pri terapevtski skupnosti "La tem-Pesta" v Ul. III. armata v Gorici je bila te dni, kot smo poročali, slovesnost ob odprtju novih prostorov. Pokrajinska uprava, ki je lastnik kmetije, v kateri ?lv‘ in deluje skupnost, je s prispevkom iz Goriškega sklada obnovila gospodarsko poslopje in prostore preuredila tako, kot so želeli člani skupnosti. "La tempesta" je center, v katerem se zdravijo z mamili ali zdravili zasvojeni mladi. Nekoliko se razlikuje od druge podobne skupnosti Arcoba-len°, ki deluje v Ul. Sv. Mihaela, katere namen je predvsem ta, da nudi za-°cišče in človeško toplino odrinjenim Judem, pa naj se njihovi problemi “nenujejo mamila, alkohol, prestopništvo ali zgolj osamljenost in revščina- Pri skupnosti "La tempesta" je pri-toP drugačen: posvečajo se izključno narkomanom, cilj bivanja v skupnosti Pa je njihovo zdravljenje oz. izhod iz zasvojenosti. Danes, ko je problem mamil na sve- tovni ravni in v Italiji v središču po- lnosti in ko se vnemajo polemike gtede načina boja proti pojavu, je iz-ušnja te pred šestimi leti ustanovlje-jp terapevtske skupnosti zanimiva, a srečanju z novinarji ob odprtju no-m prostorov so njeni ustanovitelji in °ditelji podali tudi nekak obračun a°sedanjega dela. j. Mlada psihologinja dr. Marina Gu-. d je obnovila opravljeno pot, od leta °3, ko se je osnovala prva skupina Prustovoijcev, do leta 1985, ko je po a*]ših pripravah in notranjem obliko-anju ekipe specialistov končno začela delovati bivalna skupnost. Pomem-mejnik je tudi februar 1988, ko je a tempesta" skupaj z drugimi 15 Podobnimi skupnostmi postala članica Centralnega posvetovalnega odbora pri ministrstvu za zdravstvo, kar pomeni priznanje njene pomembne in specifične vloge. Poleg samega zdravljenja težko zasvojenih mamilašev, je skupnost po svoji zasnovi lahko tudi drugače učinkovita v boju proti širjenju mamil. Kljub številnim besedam glede tega problema, je najpogostejši pojav v javnosti ta, da se mamila in mamilaši potisnejo ob rob "normalne" družbe: naj se z njimi ukvarjajo specialistične zdravstvene strukture, policija ali kaznilnice. Pri terapevtski skupnosti, ki jo vodi kakih petnajst specialistov (njihovi poklicni liki so sociolog, psiholog, psihiater, agronom, zdravnik, bolničarka, socialni asistent, vzgojitelj itd.) pa so izbrali drugačen pristop, ki teži k temu, da bi skupnost bila del družbenega tkiva, tako kot so mamila problem te družbe in ne nekaj njej tujega. Na predpostavki, da se je mogoče problemu približati brez fobije ali preganjanja, so si skupnost zamislili kot odprto strukturo, v stalnem stiku z zunanji svetom. Pri tem jim je pomagala kmetijska dejavnost in neposredna prodaja pridelkov, zaradi katere zahaja tja vse večje število ljudi. Po prvih nezaupljivih stikih so s časom opazili čedalje bolj sproščene odnose zunanjih obiskovalcev, tako da ni redek pojav, ko starši pripeljejo otroke in jih brezskrbno pustijo, da se tam igrajo. Ob prevzgoji mamilašev učinkuje torej skupnost tudi kot sredstvo za prevzgojo okolja in ljudi, ki so imeli o mladih mamilaših še starotipne poglede kot o nevarnih in umazanih zločincih. O metodološkem pristopu do problema zdravljenja narkomanov je pod- robneje govoril psihosociolog dr. Ro-dolfo Picciulin. Skupnost sprejema le majhno število gostov (danes okrog 10-12, kmalu pa naj bi se število ustalilo pri dvajsetih). V štirih letih so prejeli dosti več prošenj (kar 207) in opravili več kot 650 kolokvijev, v skupnost pa so sprejeli samo 38 gostov, ki so se povprečno zadržali od enega do dveh let. Bivanje v skupnosti obsega razna obdobja: po začetnem sprejemnem obdobju, v katerem preverjajo motivacijo interesenta, sledi poskusno obdobje s postopnim vključevanjem v skupnost, privajanjem na njeno organizacijo in proučevanjem kliničnega stanja novega gosta. Tretje je rezidenčno obdobje, ki traja vsaj eno leto in mu sledita še dve postopni obdobji ponovnega vključevanja v družbo. Najpomembnejše je seveda tretje obdobje, ko postane mamilaš član skupnosti, v njej dela, spoznava drugačen ritem življenja, ki ni ritem, kakršnega mu je narekovala odvisnost od dnevne doze mamila, ugotavlja svojo soodvisnost od drugih članov skupnosti. Specializirano osebje mu stalno sledi in skuša reševati njegove individualne zdravstvene, psihološke, čustvene probleme. Skupnost je odprtega tipa, brez verig in zaklenjenih vrat, čeprav to ne pomeni, da ni življenje organizirano z dokaj rigidno razporeditvijo dejavnosti v teku dneva. Kdor sprejme življenje v skupnosti mora nato strogo spoštovati vsa pravila skupnega življenja. Dejavnost sloni poleg vsakodnevnih opravil in dela na kmetiji na terapevtskih in izobraževalnih sestankih ter na kulturnem in športno-rekreativnem udejstvovanju. Tudi mimo problematike mamil in izhoda iz zasvojenosti je zanimiva izbira dela na kmetiji z opredelitvijo za biološko kmetovanje. To "ideološko" izbiro je opredelil agronom dr. Flavio Montanino, ki vodi ta sektor delovanja skupnosti. Biološko kmetijstvo kot znano zavrača uporabo vseh sintetičnih kemijskih pripomočkov (od pesticidov do gnojil), s katerimi večina kmetov dandanes pretirava in zastruplja zemljo ter pridelek. Za terapevtsko skupnost, kjer skušajo človeka rešiti strupov kot so mamila, je bilo skoraj naravno, da so odpravili tudi strupe, ki jih vsakdo uživa s hrano. Prvi v naši pokrajini so se odločili za biološko, torej povsem naravno kmetovanje in bili med soustanovitelji Furlanskega konzorcija bioloških kmetovalcev. V začetnem obdobju je pridelek zadoščal za prehrambene potrebe skupnosti, nekaj povrtnine pa so kupovali sami operaterji ter znanci in prijatelji. S časom so lahko povečali obdelano površino in danes jim dobro uspeva tudi trgovina, kamor zahaja vedno več odjemalcev po "neokuženo" zelenjavo, jajca in perutnino, ki gotovo ni zobala s kemikalijami prepojenih zrn. Med stalnimi odjemalci je tudi eden od go-riških otroških vrtcev, kjer so se starši odločili za biološko menzo. Z dohodki od prodaje lahko skupnost krije del stroškov za svoje delovanje, ki ni nikakor v breme tukajšnji skupnosti (razen že omenjenega razmeroma skromnega prispevka Goriškega sklada). Pokrajina jim je namreč odstopila staro posestvo, ki ni bilo izkoriščeno, drugih prispevkov pa ne prejemajo, razen seveda denarja, ki ga plačujejo razne KZE, za zdravljenje gostov. V okviru PSI na Goriškem Komisija za okolje uspešno zastavila svoje delo Komisija za vprašanja okolja, ki deluje v okviru pokrajinskega vodsta socialistične stranke in ki jo vodi član tajništva Silvano Plazzotta je začela z delom. Prva serija sestankov je bila posvečena evidentiranju problematike, ki je zelo različna: od najbolj perečih vprašanj uničevanja odpadkov, do varčevanja z energijo, od onesnaženosti morja in obale, do varovanja vodnih virov. V komisiji sodelujejo predvsem upravitelji, člani socialistične stranke, to je osebe, ki se vsak dan spopadajo z realnostjo. Pri delu komisije sodeluje tudi predsednik Goriške KZE G. P. Robus-telli. Na dosedanjih treh ali štirih zasedanjih so bila opredeljena izhodiščna stališča in ugotovitve. Tako je treba od deklarativnosti preiti k stvarnemu reševanju problematike, vendar bolj odločno in tudi bolj jasno kakor doslej. Za dosego tega cilja je poleg drugega, so poudarili člani komisije, potrebno, da se KZE opremi s potrebnimi službami in laboratoriji za stalno nadzorovanje okolja in takojšnje evidentiranje morebitnih kritičnih situacij. Treba je tudi poskrbeti za ustrezno publicizacijo podatkov. Poleg teoretiziranja so se člani komisije soočili tudi z zelo stvarnimi načrti: tako naj bi na območju Gorice čimprej uresničili podoben sistem daljinskega nadzorovanja zraku, kakor že deluje v Tržiču. Reševanje zapletenih vprašanj s področja ekologije in varstva okolkja pa zahteva tudi, so poudarili, stalno informiranje in seznanjanje javnosti. Izlet na Bled, skupna večerja in še kaj Na skupnem praznovanju so bili 50-letniki iz Doberdoba in Vrha or« .m UmuB' tl' > •■>-* i*-1 mFrnuKTA It i mr MB Kta ^fu so nam letošnji 50-letniki s bejd ~ zbrali so se prebivalci iz do-l93g bske občine in z Vrha rojeni leta P LONDON — Polfinalna dvoboja kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka sta že stopila v svojo vročo fazo. Do sedaj so namreč odigrali le tri partije, v obeh dvobojih pa se je ena tekma že odločila.' V torek je namreč 37-letni nizozemski velemojster Jan Timman premagal svojega nasprotnika, 32-letnega bradatega genialnega čudaka Angleža Jonatana Speelnama ter sedaj vodi z 2:1, z enakim izidom pa tudi vodi bivši svetovni prvak "že" 38-letni Sovjet Anatolij Karpov proti 29-letnemu rojaku Artu-ru Jusupovu. Včeraj je namreč prav Jusupov predal brez nadaljevanja partijo, ki jo je dan prej prekinil v 61. potezi. Že takrat je bil mlajši tekmec pozicijsko izgubljen, saj je v 59. naredil grobo napako, s katero je izgubil figuro. Včeraj je bil v Londonu prost dan, četrti partiji pa bosta na sporedu danes. PRAGA — Sinoči je nogometna reprezentanca ČSSR na kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v finalni del svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Italiji, premagala Portugalsko z 2:1 (1:0). Za domačine je povedel v 11' Bilek iz enajstmetrovke, proti koncu tekme (v 74j pa je nepričakovano izenačil Riu Aguas. Veselje Portugalcev je trajalo bore malo, saj je spet Bilek le osem minut pred koncem zapečatil končni izid. S tem porazom so Portugalci dejansko izločeni iz boja za uvrstitev v finalni del, ČSSR pa lahko še upravičeno upa na udeležbo v finalnem delu svetovnega prvenstva. LESTVICA 7. EVROPSKE KVALIFIKACIJSKE SKUPINE ZA SP: Belgija 10 točk (iz 6 tekem), ČSSR 9 (6), Portugalska 7 (6), Švica 2 (5), Luksemburg 0 (5). Na rallyju faraonov brez sprememb ASSUAN — Na včerajšnji šesti etapi rallyja faraonov ni prišlo do novosti, čeprav je v kategoriji avtomobilov Belgijec Ickx osvojil etapo, ki je konkurente privedla iz Abu Simbela v Assuan, ter se že bolj približal Fincu Vatanenu, ki je bil tokrat drugi, na skupni lestvici. Oba pilota vozita peugeot 405 T16. V kategoriji motorjev pa kaže, da nima Italijan Alessandro De Petri, ki vozi cagi-vo elefant, nobenih težav, predvsem pa nobenih resnih konkurentov. Tudi včeraj je namreč osvojil etapo ter seveda še povečal naskok na skupni lestvici pred drugouvrščenim Peterhanselom na ya-mahi. Danes start SP v hokeju na kotalkah SAN JUAN — Danes se bo v argentinskem mestu San Juan začelo svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah, katerega se udeležuje dvanajst reprezentanc, med katerimi je tudi branitelj naslova Italija, ki je tudi tokrat, skupno s Portugalsko in Španijo, glavni favorit za ponovno osvojitev naslova. Bronasta kolajna, ki so jo azzurre osvojile na nedavnem evropskem prvenstvu, je precej pripomogla k povečanju zanimanja za žensko odbojkarsko A-l ligo, ki se pričenja danes popoldne. Teodora iz Ravenne, klub za katerega igrata tudi nosilki reprezentančne igre Benellijeva (najboljša podajačica EP) in Zambellijeva ter tujki Francozinja Lesage in od letos tudi olimpijska podprvakinja, Peruanka Del Solar (1,94 cm telesne višine!), je tudi letos edini favorit za osvojitev naslova prvaka, v tem primeru pa bi varovanke trenerja Guerre postavile tudi svojevrsten rekord, saj bi bile prva ekipa sploh v Italiji, ki je desetkrat zapored osvojila državno prvenstvo. Konkurenca vsekakor ne bo lahka, saj letos beležimo v tej ligi pravi naval tujih igralk. Tri prihajajo celo iz Sovjetske zveze, to so Likoletova (Pes- copagano), Safronova (Reggio Emilia) in Šerbakova (Bari), največja novost pa je prihod nekdaj najboljše igralke sveta, 28-letne Kitajke Lang Ping, ki bo igrala za ekipo Cemar Modena, za katero bo letos nastopala tudi Jugoslovanka Redžovičeva. Pri Cemarju igrata tudi glavni reprezentančni tolka-čici Marabissijeva in Fontanesijeva, tako da je ta šesterka nemara najnevarnejši konkurent Teodore. Letošnja A-l liga šteje 14 ekip, vse tekme pa bodo ob sobotah popoldne s pričetkom ob 17.30 (lani ob 20.30). Seznam ekip: Teodora Ravenna, Yoghi Ancona, Cirio Perugia, Braglia Reggio Emilia, Assovini Bari, Cemar Modena, Noventa Vicentina, Conad Fano, Palacarioca Spezzano, Telcom Šesto San Giovanni, Nausicaa Reggio Calabria, Cermaica Caltagirone, Cro-codile San Lazzaro, Pescopagano Ma-tera. Končno zaključek »spora« okoli mladega košarkarja Jutri na cesti iz Doline na Socerb Pučka dokončno Stefanelov Kot poroča ljubljansko Delo, so vsi dvomi okrog odhoda Gregorja Fučke v Italijo in njegove registracije za tržaški Stefanel zdaj odpravljeni. Kot je FIBA obvestila Košarkarsko zvezo Jugoslavije, Fučka ne more več igrati za Smelt Olimpijo, ker je v Italiji prevzel italijansko državljanstvo in se odrekel jugoslovanskemu. Toda tudi za Stefanel ne more igrati naslednja štiri leta, ker je podpisal pogodbo s Smeltom Olimpijo. Torej je bilo vse odvisno od tega, kako se bosta dogovorila kluba. Smelt Olimpija in Stefanel sta se v četrtek sporazumela okrog prestopa Gregorja Fučke, saj je Stefanel pristal na razumno ceno, ki so jo Ljubljančani predlagali. Kolikšna je, je seveda poslovna skrivnost. Gneča na vrhu slovenskega šahovskega prvenstva PORTOROŽ — Po 5. kolu slovenskega šahovskega prvenstva, ki poteka v hotelu Slovenija, je na vrhu še naprej velika gneča. Velja omeniti, da je domačin Veber dosegel prvo prvenstveno zmago. IZIDI: Orel - Justin remi, Veber -Krumpačnik 1:0, Plesec - Gostiša remi, Truta - Luzar 1:0, Marinšek - Mikac prekinjeno. LESTVICA PO 5 KOLIH: Gostiša, Truta in Plesec 3, Justin, Luzar in Črepan 2,5 itd. Danes je na programu s pričetkom ob 16.30 šesto kolo, jutri, v nedeljo, pa imajo udeleženci prvi prosti dan. Pari današnjega 6. kola: Gostiša - Truta, Mikac - Plesec, Krumpačnik - Marinšek, Justin - Veber, Črepan - Orel. (Kreft) Jutri četrta izvedba beneškega maratona BENETKE — Jutri bo na sporedu četrta izvedba maratona v Benetkah, na katerega se je vpisalo preko tri tisoč atletov, od katerih je približno četrtina izven Italije. Glavni favoriti so dvakratni zmagovalec maratona v New Yorku Orlando Pizzolato, Kipkoech, Anglež Kevin Poster ter tanzanijska tekača Rutiginga in Borie. V ženski konkurenci pa bodo po vsej verjetnosti prednjačile Graziella Striuli, Emma Scaunich in Rita Marchi-sio. Tretji slalom odprte meje Kot smo v teh dneh že najavili, bo v nedeljo na cesti, ki iz Doline pelje na Socerb, na sporedu 3. slalom odprte meje. Pobudo, ki bo izpeljana pod pokroviteljstvom Občin Dolina, Koper in Trst ter Pokrajine Trst in Dežele Furlanije-Julijske krajine, lahko uokvirimo v tisto politiko zbliževanja in sodelovanja med obmejnimi občinami in sploh med različnimi stvarnostmi, ki je vedno označevala delovanje Občine Dolina. Če je bilo sodelovanje z Občino Sežana, kar se tiče športnega področja, vedno usmerjeno predvsem v pohode in v podobne pobude, pa so boljše neposredne cestne povezave s koprsko občino omogočile tudi drugačen pristop in torej organizacijo avtomobilskih tekmovanj na meji. Iz te postavke se je namreč pred leti razvila zamisel za avtomobilski slalom, ki bi štartal na italijanskem ozemlju in bi imel ciljno črto v Jugoslaviji. Uspeh prvih dveh izvedb (organizatorjem je bilo doslej tudi vreme vedno naklonjeno) je imel raznovrstne posledice. Občini Dolina je, denimo, v veliko zadoščenje, da so Slalom odprte meje vpisali v sten-čas združenja ANCI (Associazione nazio-nale Comuni dJtalia), kjer so označene najbolj zanimive pobude, ki se jih lotevajo italijanske Občine. Zamisel o tekmovanju, ki bi se odvijalo na ozemlju dveh držav s tako različnima ustrojema, pa je sprožila veliko zanimanja tudi v naši deželi in v sosednji Istri. Marsikdo je namreč prišel do zaključka, da bi lahko začetno zamisel, ki je nastala na pobudo Občine Dolina, ponovili v večjem obsegu. Zato bo konec naslednjega meseca (najverjetneje 25. novembra) ACI organiziral rally, ki bi se odvijal na ozemlju dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in slovenske ter hrvatske Istre. Ob ustanovah, ki so posrbele za pokroviteljstvo slaloma (omenjene so na začetku), bodo med pokrovitelji rallyja skoraj gotovo tudi Občini Buzet in Buje. Organizator nedeljskega slaloma je Trieste Racing Club, ki bo lahko računal na sodelovanje Fiatove podružnice Grandi. Proga bo tekla po asfaltni cesti, na kateri bodo postavljene zapreke, ki bodo voznike prisilile, da spremenijo smer in zmanjšajo hitrost. Dolga bo 3400 metrov, imela pa bo 16 presledkov z zaprekami. Tekmovalci bodo morali progo dvakrat prevoziti v smeri Dolina - Prebe-neg - Socerb. Poleg navadnih serijskih vozil se bodo tekme udeležili tudi avtomobili s predelanimi motorji ter prototipi do 3000 ccm. V Fiatovi podružnici Grandi bodo od 7.30 do 10. ure na sporedu tehnični pregledi, ob 12. uri pa bo v Dolini štart prvega vozila. Danes in jutri bo na krožni poti Bolju-nec, Botač, Beka, Socerb, Prebeneg, Dolina, Boljunec seveda »odprta meja« s prostim prehodom v Dolini Glinščice in na mejnem prehodu v Prebenegu, ki bo v nedeljo izjemoma odprt do 20. ure. Vredno je še poudariti, da si bodo iz nekaterih krajev proge obiskovalci lahko ogledali tudi potek jesenske regate v Tržaškem zalivu (Barcolana). Organizatorji bodo o obeh tekmovanjih poročali po zvočnikih. ANDREJ ŠIK Drevi v ženski A ligi Težko gostovanje krasovk v Ragusi Tanja Ravbar V 2. kolu ženskega državnega namiznoteniškega prvenstva so Kraso-ve prvoligaške drevi ob 17. uri spet pred težkim gostovanjem v Ragusi. Tamkajšnja ekipa Vittoria je sestavljena po tipičnem vzorcu koncentracije najboljših italijanskih igralk (Zampini, Donda) in s tujko; to je letošnja evropska prvakinja Nizozemka Vriesecoopova. Krasovkam ostaja le upanje, da ohranijo čimboljšo razliko v končnem izidu (5:2 ali 5:3), mladima komponentkama naše ekipe Obadovi in Ravbarjevi pa, da nudita čim-boljši upor in da se kaj naučita od Zampinijeve in Donde. Končna razlika bo odvisna od forme večkratne državne prvakinje Zampinijeve (letos je številka 3) in prvokategornice Donde iz Tržiča, ki se je dve leti nazaj ponujala Krasu. V lanskem prvenstvu je Alenka Obad opravila svoj krstni nastop prav z Dondovo in ji je bila v igri ves čas enakovredna nasprotnica ter izgubila z njo na razliko. Tudi za Branko Batinič naloga ne bo lahka, čeprav je Vrie-secoopovo pred leti že premagala na evropskem prvenstvu. V prihodnjem kolu bodo igrale krasovke doma z Enigmo iz Messine. V prvenstvu ženske B-lige bodo igralke Bora Farco gostovale pri prvaku Azzurra Gorica, igralke Krasa pa bodo v 2. kolu počivale. Moška postava Krasa v C ligi bo gostila v Zgoniku ob 17. uri Club Alto Adige iz Bočna. (J. J.) Za naše amaterske enajsterice naporno na vseh frontah Prizor z nedeljskega derbija med Gajo in Bregom (foto Davorin Križmančič) 1. AMATERSKA LIGA JUVENTINA RADENSKA - TORVISCOSA Naloga, pred katero bo jutri Juventina Radenska, sodi med tista srečanja, ki že veljajo za boj za obstanek v ligi. Torvis-cosa je namreč po dveh zaporednih porazih prejšnjo nedeljo izenačila proti Ta-maiju in je skupno s Cornom in Visinale-jem na dnu lestvice. Iz zgornjih ugotovitev bi lahko rekli, da imajo Štandrežci priložnost, da vknjižijo drugo prvenstveno zmago in se s tem približajo samemu vrhu razpredelnice. Da to storijo pa morajo tudi proti Torviscosi zaigrati povsem zbrano in niti za trenutek podcenjevati nasprotnika. Pod tem pogojem smo prepričali, da bodo Grionovi izbranci znali pripraviti številnemu občinstvu ugodno presenečenje. (Petra) 2. AMATERSKA LIGA ZARJA - STARANZANO Bazovcem pride v goste ekipa, ki se je že lani dobro odrezala v tej skupini, saj je zasedla 8. mesto z 28 točkami. Ne smemo pa pozabiti, da je Staranzanu v sezoni 87/88 za las spodletel prestop v 1. AL. Prvenstvo je namreč končal kar na drugem mestu lestvice. Staranzano, katerega še vedno vodi trener Neri, je solidno startal. V prvih treh tekmah (Santamaria, S. Vito, Gonars) je zbral že 5 točk in to dokazuje, da tudi letos ne misli igrati podrejene vloge. Zato bodo gostje gotovo prišli v Bazovico z namenom, da neporaženi zapustijo igrišče. Zarjani pa so po dveh zaporednih porazih (Pieris, Vesna) prejšnjo nedeljo prišli do prvih dveh točk in to kar v gosteh (Paviese). Ta uspeh je vlil zarjanom zaupanje, tako da vlada v taboru Zarje optimizem za jutrišnji nastop. PRIMORJE - PAVIESE Jutrišnji nasprotnik Primorja je, kljub temu da je bil lani novinec lige, končal prvenstvo z 28 točkami na 10. mestu. Ekipa Paviese je namreč v sezoni 87/88 zmagala prvenstvo 3. AL skupina E. Prestop lige je lani v začetku precej občutila, saj je po petih tekmah zbrala le tri točke. Tudi letos ni najboljše začela, kljub temu da je igrala dvakrat pred domačo publiko (S. Vito, Zarja). Obe tekmi je namreč izgubila, dve točki pa si je priborila v Gonarsu. Primorje pa ima sicer le točko več. Proseška enajsterica doslej ni še zmagala, vendar ni niti poražena zapustila igrišče. Prose-čani računajo nadaljevati to pozitivno serijo, vendar tudi upajo, da bodo kon- čno prebili led in prišli do prve prvenstvene zmage. RUDA - VESNA Križani pa gredo v goste ekipi, ki je bila lani neposredni tekmec v boju za napredovanje. Ruda je namreč končala prvenstvo na drugem mestu lestvice le zato, ker je izgubila zadnjo tekmo z L'-Architrave. V primeru da bi zmagala, bi na vrhu lestvice dohitela Pro Fiumicello, ki je napredoval v 1. AL. Sicer je Rudi že sezono prej (87/88) spodletelo napredovanje, ko je končala prvenstvo na tretjem mestu s 36 točkami. Pripomniti moramo, da Vesni lani ni uspelo zatresti mreže Rude, ki je prvo . srečanje doma zmagala 1:0, v Križu pa sta se ekipi razšli pri belem izidu. Takrat je vratar Rude celo ubranil 11-metrovko Kostnapfla, ki jutri ne bo igral, ker je izključen. Remi v Rudi bi za Vesno predstavljal nadvse pozitiven izid. 3. AMATERSKA LIGA Skupina L PRIMOREC - KRAS Čeprav igrata ekipi že vrsto let v amaterskih prvenstvih, Trebenci od sezone 66/67, krasovci pa od 75/76, bo to le deveti prvenstveni derbi med tema enajstericama. Prvič sta se srečali v sezoni 75/76, ko je Kras začel igrati v 3. AL. Prvi derbi je bil na Proseku 2. 11. 75 in se je končal z visoko zmago Primorca (4:0). Sicer so bili prav goli značilnost prvih derbijev med Primorcem in Krasom. Naj omenimo, da jih je v četrtem 29. 5. 77 v Trebčah padlo kar 9. Končni izid je bil 6:3 za Primorec. Junak derbija je bil takrat Mauro Kralj, ki je dosegel kar pet golov. \ Omeniti moramo tudi, da si je Primorec v tej sezoni skupno z Gajo zagotovil napredovanje v 2. AL. Nato je pač usoda nanesla, da se Primorec in Kras nista več srečala kar sedem sezon zaporedoma. Ko je Primorec igral v 2. AL (77/78, 78/79, 79/80), je Kras igral v 3. AL, ko pa je Kras od sezone 80/81 od 83/84 igral v 2. AL, je Primorec nastopal v 3. AL. Ekipi sta se ponovno srečali v sezoni 84/85 in 85/86, nato pa spet »premor« za tri sezone (86/87, 87/88, 88/89). Kras je namreč igral v 2. AL, Primorec pa v 3. AL. Po treh letih se torej ponovno obnovi derbi med Primorcem in Krasom, ki bo že deveti po vrsti. V dosedanjih 8 derbijih je padlo kar 32 golov, od katerih jih je Primorec dal 22, Kras pa 10. Tudi kar se tiče zmag so Trebenci na boljšem, izbojevali so jih pet, Kras pa je bil le dvakrat uspešen, enkrat (17. 11. 85, 7. derbi) kar v Trebčah (0:1). Le en derbi in sicer peti (23. 12. 84), vedno v Trebčah, se je končal pri neodločenem izidu 1:1. Kot za vsak derbi, je tudi za tega vsako predvidevanje tvegano, ker, kot dobro vemo, v derbijih ago-nizem prevladuje nad tehniko in prav zaradi tega je možen vsak rezultat. BREG - HERMADA Nasprotnik Brega starta letos s ciljem, da osvoji nekaj več točk od lani, ko je Hermada s 15 točkami končala prvenstvo na repu lestvice. Brežani pa so z zmago v prvem nastopu (derbi z Gajo) nadvse presenetili in to daje navijačem mnog0 upanja za tekmo s Hermado, v vrsti katere igrajo tudi trije nogometaši, ki so igrali pri naših klubih: Valente (Vesna), M-Terčon (Kras) in V. Pertot (Primorje). GAJA - STOCK Po nedeljskem porazu v derbiju z Bregom si gajevci ne smejo privoščiti spodrsljaja, pa čeprav pride v goste Stock, ki starta za visoko uvrstitev, oziroma na napredovanje. Tudi gajevci merijo na visoko mesto na lestvici in ker je v letošnjem prvenstvu le 22 tekem, se izgubljene točke težko nadoknadijo. Naloga Gaje pa jutri ne bo lahka, saj Stock, katerega še vedno vodi Virgilio Pallota, se je leto5 ojačil s prihodom Coslovica in Bruna (Vesna) ter Averse (Gaja). (Bruno Rupel) Skupina I SOVODNJE - BRAZZANESE Sovodenjci bodo v drugem kolu gostil1 ekipo Brazzaneseja, ki je v prejšnjem kolu doživela pravi polom na domačem igrišču proti ekipi San Lorenza. Igralci lZ Bračana so namreč prejeli kar pet golov; Zato so v jutrišnjem srečanju Sovodenj01 nesporni favoriti. Ti so namreč v prvem letošnjem kolu zasluženo premaga*! močno ekipo Fossalona, ki spada v ožji krog favoritov za napredovanje. Spah' gherjevi varovanci niso sicer prikazali še najboljše igre, saj je bilo opaziti še pre' cejšnjo neuigranost. Kljub temu so Pte' senetili nasprotnika z dvema goloma, k1 sta zapečatila končni rezultat. Današnje) ga nasprotnika seveda ne bodo smel podcenjevati, če želijo ostati še naprej1,3 vrhu začasne razpredelnice. MLADOST - SAN LORENZO Igralci Mladosti bodo jutri skušali p°_ praviti spodrsljaj, ki so ga prejšnjo ned®, ljo nezasluženo doživeli na tujem Pr° ekipi Sagrada. Doberdobsko moštvo J letos znatno pomlajeno in je zato nekak, razumljivo, če bo potrebovalo še nek 1 časa, da se bodo igralci uživeli v b°rbvj no prvenstvo, kjer nastopajo v veh meri sami starejši izkušeni nogome(a^ Barbanovi varovanci so v prejšnje1 kolu klonili s tesnim rezultatom 1:0. P tem ko jim je sodnik v prvem P°*nL. spregledal očitno enajstmetrovko-našnji nasprotnik je v prvem kolu v 9° teh visoko premagal sicer skromno ek/P Brazzaneseja, ki je nastopila v moc okrnjeni postavi. Gostje bodo najverj neje želeli uspešno nadaljevati P*,v g, stvo, zato čaka jutri igralce *v**a^nJ° nedeljo se je v Marini Julii v6tVržiču končalo letošnje consko pr-T0 »Funboard« za jadralne deske. spJ® disciplina, ki zahteva precejšnjo sr6(jtt)0sl; v vodenju jadralne deske pri Ha i jeni in močnem vetru (nad 20 km rneUr°) in za katero je potrebna raz-j^°nia draga oprema, tila arn?n tega prvenstva je bila selek-(ki 7naiboljših atletov iz 11. cone FIV ig yavzema Furlanijo-Julijsko krajino ur41])j uaval bo zamejski alpinist in alec Peter Regent, ki bo s arvnih diapozitivov prikazal prisotni publiki ta nov šport, ki je pri nas še delno neznan, zato pa je že zelo popularen v Sloveniji, kjer so že opravili več tekmovanj in prvenstev. Po predavanju, ki se bo začelo ob 20.30, se bodo lahko interesenti vpisali na tečaj jadralnega padalstva, ki se bo začel naslednjege dne na Vremščici in ki ga bosta vodila učitelja tega športa Marjan Mlekuž in Žarko Komač iz Bovca. Kras Trimac v Padovi Jutri bo v Padovi rokometni turnir, na katerem bo nastopil tudi Kras Trimac. Poleg krasovcev, ki se bodo v prvi tekmi pomerili s Ouartom d'Alti-no, bosta igrali še ekipi Cellini iz Padove (organizator turnirja) ter Malo. To so moštva, ki se tako kot naši fantje, pripravljajo na prvenstvo C lige. Turnir bo torej dobra priložnost za krasovce, da še pred začetkom prvenstva preverijo svoje moči proti letošnjim tekmecem v boju za obstanek. Naši rokometaši redno trenirajo že več kot mesec dni in kljub napovedanim težavam s sestavo moštva, je trener Lazar zadovoljen tako s prisotnostjo na treningih kot z igro okrnjene postave. (Pjotr) Z druge seje izvršnega odbora ZSŠDI Popestriti delo Združenja Druga redna seja izvršnega odbora ZSŠDI je bila v objektu Mangart v Žabnicah. Zamisel o sklicanju seje v Žabnicah je padla že pred meseci, da bi skupaj z novim upraviteljem pregledali možnosti sodelovanja med športnimi društvi in to gostinsko postojanko. Dom, last zadruge Mangart, ni dejansko nikoli zaživel in je prav škoda, da se ga ne izkorišča. Seje se je udeležil tudi tajnik SKGZ Duško Udovič. Na zadnjem občnem zboru je novoizvoljeni odbor prevzel obvezo, da bo spremenil in popestril oblike dela organizacije. Pokrajinski odbori bi morali dobiti večjo operativno odgovornost in samostojnost, saj so pogoji delovanja v pokrajinah dokaj različni. To pa še ne pomeni, da bi ne prišlo do koordinacije delovanja, ki je nujno potrebno za uspešno delo. Odborniki so ugotovili, da mora ZSŠDI imeti večjo besedo pri ustvarjanju razvojne politike slovenske skupnosti v Italiji. Prav na tem področju je bilo Združenje bilo najbolj šibko, saj je posvetilo večjo pozornost tekoči problematiki. To bo dolgotrajni postopek, a vsekakor rešljiv. Po drugi strani je treba zopet poglobiti stike s športnimi, političnimi in upravnimi sturk-turami na vseh ravneh. Stati na robu obvestila - obvestila TPK SIRENA obvešča, da ima na svojem terenu ob morju še nekaj prostih mest za zimo-vanje čolnov. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala ob torkih in petkih od 21. do 22.30 v Športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da je v teku (vpisovanje je še možno) redna vadba splošne telovadbe za otroški vrtec, in sicer na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, ob četrtkih od 16. do 17. ure. Prav tako je na stadionu 1. maj v teku (vpisovanje je še možno) redna skupna vadba roditeljev in otrok (starost 2-3 leta). Urniki: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18. ure. SK BRDINA sporoča, da bo tradicionalno zimo-vanje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26. 12. do 2.1.1990. Vpisovanje na sedežu društva (Opčine, Proseška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure. PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI obvešča, da se plavalni tečaj za otroke v hotelu Maestoso v Lipici prične v torek, 10. t. m., v treh izmenah: od 15. do 16. ure; od 16. do 17. ure in od 17. do 18. ure. Zaradi popravil v bazenu bo tečaj odpadel v torek, 17. t. m. Vpisovanje v tečaj še sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304, vsak dan od 8. do 14. ure. dogodkov le škodi organizaciji, kot tudi slovenskemu športu. V Italiji je v pripravi nova zakonodaja o amaterskem in profesionalnem športu in se moramo pripraviti na nova pooblastila, ki bi jih lahko dobile organizacije, kot je ZSŠDI. Do sedaj smo imeli le občasne stike z oblastmi, a na tem področju bomo morali organizirano nastopati Govor je bil tudi o težavnem problemu financiranja telesno-kulturne dejavnosti. Potrebe rasejo iz dneva v dan, a viri dohodkov so sorazmerno skromni. Odborniki so se prav dobro zavedali, da so prav na tem področju rešitve najtežje, a vendar ne smemo zaradi tega pustiti ta problem ob strani. (mž) Teniška Trofeja Podobnik Za naslov prvaka Danes se bodo na igriščih dveh teniških klubov v Miljah začela srečanja za 1. Trofejo Podobnik, ki bo določila pokrajinskega prvaka v raznih kategorijah ter klubskega pokrajinskega prvaka. Teh turnirjev ob izteku sezone se bo udeležilo tudi nekaj Gajinih te-nisačev. V skupini neklasificiranih igralcev ima dobre možnosti Alberto Prelec, ki je že konec prejšnjega tedna na deželnem turnirju, ki se je odvijal pri tržaškem teniškem klubu, dosegel odlično 3. mesto. V teku omenjenega tekmovanja je že v 2. kolu premagal nosilca skupine št. 7 Vascotta (ATO) po čisti zmagi v 3. kolu, pa v četrtfinalu še nosilca druge skupine Roberta Magrisa. V polfinalu je klonil pred predstavnikom trbiškega teniškega kluba Zanetti. Turnir je premočno zmagal Stefano Visintin (ATO), ki je bil finalist tudi na Gajinem turnirju. Za Prelca je ta rezultat vsekakor lepo zadoščenje po opravljenem delu in dobra motivacija za nadaljnje. V Miljah bo nastopil tudi v tekmovanju dvojic skupaj s klubskim tovarišem Bojanom Tomažičem. V kategorijah za fante in dekleta izpod 14 let pa bodo nastopili Gajini najmlajši: Martina Kufersin, Erika Race, brata Vasja in Aljaž Vaupetič ter Borut in Aleš Plesničar. (alma) domači šport DANES SOBOTA, 7. OKTOBRA 1989 ODBOJKA ŽENSKI ITALIJANSKI POKAL 20.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Eipro -AUSA PAV Červinjan ŽENSKI DEŽELNI POKAL 17.30 v Dolini: Breg - Sokol Indules; 18.30 na Proseku: Kontovel - Agorest UNDER 18 ŽENSKE 16.00 v Trstu, mala dvorana športne palače: Julia - Kontovel; 16.00 v Trstu, sola Galilei: Prevenire - Bor Friulexport; 18.00 na Opčinah: Sloga - OMA SGT NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 17.00 v Vittorii, športna palača: Vitto-ria Ragusa - Kras ŽENSKA B LIGA 16.00 v Gorici, Ul. Matteotti: Azzurra -Bor Farco MOŠKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Alto Adige Bočen KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v Montichiariju: Asola - Jadran TURNIR CICIBONE 16.30 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Dom; 18.30 Kontovel - Selekcija NARAŠČAJNIKI 17.00 v Repnu: Polet - Santos NOGOMET UNDER 18 15.00 v Miljah: Fortitudo - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - Staranzano NAJMLAJŠI 16.00 v Doberdobu: Juventina Ass. Carnica - Azzurra CICIBANI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Esperia; 15.00 na Proseku, naselje San Nazario: Supercaffe - Primorje; 15.45 v Miljah: Muggesana - Breg MLAJŠI CICIBANI 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina; 15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B - Al tura; 15.00 v Doberdobu: Mladost -Aris JUTRI NEDELJA, 8. OKTOBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v tržaški športni palači: Inter 1904 - Bor Radenska NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, šola Da Vinci: Ferroviario - Kontovel TURNIR CICIBONE 9.00 in 11.00 v Trstu, na 1. maju: finalni tekmi NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Torviscosa 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bazovici: Zarja - Staranzano; 15.00 na Proseku: Primorje - Paviese; 15.00 v Rudi: Ruda - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - San Lo-renzo; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Brazzanese; 15.00 v Trebčah: Primorec -Kras; 15.00 v Dolini: Breg - Hermada; 15.00 na Padjričah: Gaja - Stock NARAŠČAJNIKI 9.30 v Dolini: Costalunga - Breg; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maj: Aris San Polo -Juventina • NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - Triestina; 12.30 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi Vivai Busa - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 9.30 v Romans ob Soči: Pro Romans -Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-impex - Muggesana; ob 10.30 v Doberdobu: Mladost - Gradese; ob 11.30 v Dolini: Breg - Ponziana A; 12.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje ODBOJKA MEMORIAL KOKOROVEC 10.00 v Repnu in na Opčinah: nastopajo Sloga, VBU, 01ympia, Fužinar, AUSA PAV in OMA Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 7. oktobra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ZTT član italijanske in «*. T,„ "53 V Kambodži še vedno prisoten strah pred vrnitvijo nasilnih Rdečih Khmerov Po trditvah New Vork Timesa Sovjetska zveza letos podvojila vojaško pomoč Phnom Penhu Po omejitvi hitrosti na cestah manj mrtvih NEW VORK - Včerajšnji New Vork Times piše, da naj bi Sovjetska zveza od začetka letošnjega leta podvojila pošiljke orožja kamboškemu režimu v Phnom Penhu, da bi na ta način preprečila zamenjavo Hun Sena z vlado nacionalne enotnosti, ki naj bi jo vodil princ Norodom Sihanuk in v katero naj bi bili vključeni tudi Rdeči Khmeri. Pri tem se newyorški časopis sklicuje na neimenovane diplomatske kroge in trdi, da naj bi Moskva od januarja do julija letos poslala v Kambodžo najmanj 14 tisoč ton najrazličnejšega orožja, med katerim naj bi bila tudi oklepna vozila, težki topovi in 16 vojnih letal mig-21. New Vork Times nadalje še navaja, da naj bi tudi septembra pošiljke orožja naraščale, da bi »na ta način po umiku vietnamskih sil v Kambodži ustvarili podoben položaj kot v Afganistanu, kjer je Nadži-bulahov režim ostal na oblasti tudi po sovjetskem umiku, pa čeprav so mnogi napovedovali njegov hiter konec.« V Kambodži se danes mnogi bojijo, da bi oblast ponovno prevzeli Rdeči Khmeri, ki so pod vodstvom Pol Pota od leta 1975 do 1979, ko so Kambodžo zasedli Vietnamci, pobili ogromno število kamboških prebivalcev. Tedanje grozote še niso pozabljene, predvsem pa naj bi se jih dobro spominjali otroci pobitih žrtev. Pol Pot je še vedno živ in mnogi opazovalci so prepričani, da osebno vodi vojaške akcije Rdečih Khmerov, ki so zbrani predvsem v zahodnem delu Kambodže in vzdolž meje s Tajsko. Proti vrnitvi Rdečih Khmerov naj bi bile tudi ZDA in ostale zahodne države, ki bi v Phnom Penhu rade videle koalicijsko vlado pod Sihanukovim vodstvom, vendar pa brez sodelovanja Rdečih Khmerov. Prav ta položaj in strah pred Rdečimi Khmeri naj bi po mnenju New Vork Timesa izrabljala Sovjetska zveza in z njo Vietnam, da bi opravičila vse večje pošiljke orožja v upanju, da bi na ta način okrepili Hun Šenov provietnamski režim, Sovjetska zveza pa naj bi na ta način še naprej obdržala svoj vpliv v tem delu Azije. Na sliki AP: Rdeči Khmeri na položaju ob topu, ki so ga zaplenili vietnamskim vojakom. STRESA (NOVARA) — V lanskem letu je na italijanskih cestah umrlo 6.939 ljudi, kar je 155 več kot leta 1987. Toda od julija dalje, ko je začel veljati tako imenovani Ferrijev dekret o omejitvi hitrosti na avtocestah na 110 kilometrov na uro, se je število žrtev občutno zmanjšalo. Tako je v zadnjih šestih mesecih lanskega leta v nesrečah umrlo 3.523 oseb, medtem ko je bilo v drugi polovici leta 1987 3.832 mrtvih. Ti podatki so zbrani v dveh zvezkih, ki sta ju pripravila osrednji statistični zavod in avtomobilski klub ACI, predstavili pa so ju na 45. državni konferenci o prometu v Stresi. Poleg podatkov o smrtnih žrtvah zvezka vsebujeta statistične podatke o vseh promet; nih nesrečah, o katerih so pripravili poročila organi javnega reda. Podatki o številu mrtvih so še bolj zgovorni, če upoštevamo, da je v prvi polovici lanskega leta prišlo do zastrašujočega povečanja mrtvih. Teh je bilo do konca junija lani 3.416, v enakem obdobju leta 1987 pa je v avtomobilskih nesrečah umrlo 2.952 oseb. Velika sredinsko-desničarska stranka kot protiutež francoskim socialistom PARIZ Sredi stavkovnega meteža, ki je zajel Francijo, se je bivši državni poglavar Valery Giscard d'Estaing odločil za presenetljivo politično potezo: opozicijskim zaveznikom, razen skrajni desnici, je predlagal ustanovitev nove stranke, ki bi združila vse politične sile centra in desnice ter pomenila protiutež vladajočim socialistom. Oba dogodka; torej stavke in Giscardova politična ofenziva, nista brez logične povezave. Včeraj je po pariških ulicah korakalo 30.000 davčnih uslužbencev (v finančnem ministrstvu, davčni upravi, carini in drugih institucijah jih je zaposlenih skupno 191.000), ki že 17 tednov zahtevajo od vlade naj jim poveča plače. V Mulhousu so delavci Peugeota, ki stavkajo od začetka septembra, zavrnili odlok sodišča, da morajo prenehati z zasedbo tovarne. Tretja velika stavka, ki so se je lotili zaporniški stražarji, pa se končuje s porazom stavkajočih, ki se vračajo na delo. Zaostreno socialno ozračje, v katerem opozicija obtožuje vlado, da ni znala preprečiti izbruhov nezadovoljstva, sindikati, tudi tisti, ki sicer podpirajo vladajoče socialiste, pa trpko ugotavljajo, da Michel Rocard preveč zateguje vajeti v času, ko gre francoskemu gospodarstvu po maslu (če odštejemo brezposelnost in luknjo v zunanjetrgovinski bilanci), je plodna njiva za nove politične zamisli. In Giscard d'Estaing, ki ni opustil misli, da bo nekega dne znova vodil liberalho-neogolistično zavezništvo, se je ob najprimernejšem času lotil utrjevanja poti novi politični sili. Prav dosedanja razdrobljenost opozicije naj bi, po večini političnih ocen, povzročila zmagoslavje socialistov na skoraj vseh volitvah po letu 1988. Idejo o "veliki vladni stranki" je Giscard sprožil že junija letos in kot cilj postavil konec tega leta. Tokrat je previdnejši, v intervjuju pariškemu tedniku Express in med sinočnjim pogovorom v televizijskem dnevniku, je omenil več kot simbolični datum 1. januar 1992. Leto dni kasneje Evropska skupnost pripravlja svoj veliki trg, a kar je za Giscarda pomembneje, pomladi 1993 so na programu naslednje francoske parlamentarne volitve, na katerih bo padla tudi odločitev, kdo bo dve leti kasneje vodil boj za Elizejsko palačo. Stranka, ki jo predlaga Giscard d'Estaing, bi se imenovala "zbor zveze za obnovo" ali s kratico RUR, pomenila pa naj bi trajno naslednico URC (zveze zbiranja in centra), s katero je nekdanji predsednik za junijske volitve v Evropski parlament združil liberalni blok (UDF) in neogoliste (RPR). Nova politična sila pomeni približevanje "obnoviteljem" iz obeh opozicijskih strank, ki so izhod iz verižnih volilnih porazov videli v temeljiti presnovi svojih strank, a jim je končno zmanjkalo poguma. Giscard jim ponuja novo možnost, ob pogoju, da postane njihov šef. Obenem je nastavil pest neogolistom, ki se zoperstavljajo združevanju obeh strank v monolitno opozicijsko silo. Toda Giscard je dal vedeti, da bi oblikovanje nove stranke potekalo postopoma. Najprej bi vzpostavili Visoki svet opozicije, ki ga je v začetku septembra kot nekakšno koordinacijsko telo predlagal sam generalni sekretar RPR in desna roka Jacguesa Chiraca Alain Juppe, nato pa bi postopoma strnili sile obeh strank v novo politično organizacijo, sposobno odločnejšega posega v naslednjih parlamentarnih volitvah. Kalkulacije bivšega predsednika pa utegne omajati nekaj zadržkov. Njegov politični konglomerat UDF, ki ga tvori skoraj pol ducata strank, je močno razmajan zaradi osebnih ambicij mladih politikov, kot sta republikanec Francois Leotard in cen-trist Pierre Mehaingnerie, ki menijo, da z dosedanjimi volilnimi porazi stare politične garde polagoma prihaja njihov čas. Prvega je Giscard začasno eliminiral, ko mu je z akcijo iz zakulisja preprečil izvolitev za šefa parlamentarne skupine UDF. Mehaingnerie sicer bolj poudarja interese stranke in opozicije v celoti kot pa lastne politične ambicije, vendar bržčas ne bi omahoval, če bi imel priložnost postati predsednik UDF in s tem direktni kandidat za Elizej. Toda volitve predsednika senata v začetku tega tedna, ko je bil za osmi triletni mandat izvoljen Alain Poher, ki sicer sodi v grupacijo UDF, a so za njim stali negolisti, zmanjšujejo Gjscar-dove možnosti, da se zavihti na vrh združene opozicije. Če ne zna narediti reda v lastni stranki, kjer je še vedno nominalni šef, se bo še težje uveljavil kot združitelj celotne opozicije. Giscardovih idej pa vendarle ne gre podcenjevati. Bivši predsednik je z zmago na junijskih "evrovolitvah", prvih, ki jih je opozicija dobila po letu 1986, dokazal svoje voditeljske sposobnosti in prav na tem parlamentarnem uspehu gradi nadaljnje ambicije. BOŽO MAŠANOVIČ Enajst ljudi umrlo v požaru na kliniki NORFOLK (ZDA) — V četrtek je prišlo do hudega požara v kliničnem centru za rekonvalescenco Hillha-ven v Norfolku v ameriški zvezni državi Virginia. Pri tem je kar enajst oseb umrlo, precej pa jih je bilo tudi ranjenih. Reševalne ekipe so iz goreče klinike rešile 165 pacientov. Goreti je začelo v drugem nadstropju štirinadstropne stavbe, vzroki požara pa še niso znani. Rahlo nespodbudne vesti o raziskovanju vesolja . , ; 'JU , f X V trenutku obupa je mlada mati, ki so jo nato odpeljali v umobolnico, vrgla skozi okno svojega newyorškega stanovanja dva od svojih petih otrok. Padec je preživel 4-letni fantek, njegova sestrica pa je umrla (AP) Poročnik Kojak bo junak v novi televizijski nanizanki na ABC NEW VORK — Slavna pleša poročnika Kojaka bo ponovno zasijala na malih ekranih, saj so se ameriške televizijske mreže odločile za novo serijo minikriminalk, v katerih je bil nosilec naslovne vloge Telly Savalas. Igralec grškega porekla je vse prej kot plešast. Pravijo, da ima lase zelo podobne bratovim, njegov brat pa je bil tisti debelušasti kolega Stavros, ki je skrbel za »nered« na policijski postaji, ki jo je urejal Kojak. Savalas je pravočasno odkril, da je v Hollywoo-du še nekaj prostora za plešca, saj je imel le enega velikega konkurenta, Yula Brynnera. Tako si je vsak dan dvakrat bril glavo in postal najbolj priljubljeni ameriški televizijski detektiv v letih 1973-1978. Poročnika Kojaka so imeli radi predvsem newyorški policijski agenti. Njegova serija je bila namreč najboljša reklama za policijo. V tem je bil Kojak pravi mojster, saj ni bil, kot njegov kolega poročnik Colombo, samotar, pač pa je živel v tesnem stiku s kolegi. Od 28. oktobra letos bo ameriška televizijska mreža ABC predvajala nove epizode poročnika Kojaka izmenično z oddajanjem nove serije poročnika Colomba. Odgovorni za program so namreč ugotovili, da si poročnika ne delata konkurence, saj sta si zelo različna, skupnega pa imata le to, da sovražita nasilje. Teily Savalas je v nekem intervjuju izjavil, da je zelo vesel televizijskega povratka, vendar meni, da se je življenje newyorških policijskih agentov bistveno spremenilo v zadnjih desetih letih. Ljudje so sicer navdušeni nad novo nanizanko Kojak, najbrž pa bo le držalo, da so minili časi, ko je lahko poročnik ponudil liziko svojemu podrejenemu in ga nato vprašal »Who loves ya, baby?«. VVASHINGTON lju« niso zelo spodbudne, če Pobude v »v6®®, sodi1!1.. po vesteh o spodletelih poskusih . strelitev nekaterih ameriških ra se. Prvi polom so utrpeli zasebniki, k1^ rtruvhn Ampriran R°L. v stavljajo družbo American I'-u‘',eK. Company. Družba je gradila izstr®yI)d ki na ip pkcnlnrliral 1p npkai S6^ . ki pa je eksplodiral le nekaj se ^pa' pred izstrelitvijo. Tehniki so sicer žili neko okvaro, ko so izklopi*1 naprave pa je bilo že prepozno, 1 rampo obdajal gost in dušeč obla nega dima. saj l tr Prav tako nespodbudne so tu di vei ;5ti j ura5' ničila vesoljske postaje pred o načrtih družbe NASA, ki ne bo ^ ni ril n rmcnlicl/o nnctn ia nrPfl * h' 2.000. Predsednik Bush je sicer ljal, da bo ameriška zastava pry®etU' plapolala na takem letečem Pr.e