11. 43 03 06 KNJIZNICARSKE NOVICE 2(1992), st. 9-10 26. oktober 1992 *********************************** MIRKU *************************************** Ob pripravljanju te stevilke Knjiinicarskih novic nas je pretresla novica, da smo izgubili prijatelja, sodelavca in ravnatelja. Tezko se je sprijazniti s spoznanjem, da nas Mirko ni­koli vec ne bo vprasal, ce so Novice ie v tisku in da ne bomo vec videli njegove nestrpnosti ob pricakovanju prvega, "se vrocega" izvoda. Knjiinicarske novice so bile takorekoc njegov "otrok". V dobrem letu in pol njihovega izha­janja so si pridobile sirok krog tako sodelavcev kot narocnikov. Mirko pa se je skupaj z nami veselil vsakega novega prispevka, ki ste nam ga poslali. Ceprav se s tako kruto usodo nikoli ne bomo pomirili, pa smo prepricani, da bo Mirko zivel naprej -v nasih prizadevanjih, da uresnicimo cilje, ki jih je postavil. Eden od teh ciljev je bilo tudi red no izhajanje K njiinicarskih novic. Upamo, da nam boste pri tern pomagali tudi vnaprej. Prilogo te stevilke Knjiinicarskih novic po­svecamo Mirku. Zavedamo se svoje skromno­sti, kajti on nam je dal in dajal vec, kot smo mu mogli mi kdajkoli. Drobna lucka, ki zdaj sveti ob Vecni poti, bo vedno svetila tudi v nasih srcih! Melita *************************************** SLOVENSKA AGENCIJA ZA ISBN *************************************** PREGLED REZULTATOV ANKETE SLOVENSKE AGENCIJE ZA ISBN NAMEN ANKETE Namen ankete Slovenske agencije za ISBN je bi) dobiti tocne nazive in naslove slovenskih zaloznikov (1. in 2. tocka), stevilo zaloznikov glede na velikost (3. tocka), raziiirjenost in uve­ljavljenost ISBN sistema doslej pri nas -YU ISBN ( 4. tocka) -in na podlagi teh podat­kov ustvariti zacetno bazo zaloinikov v vzaje­mnem katalogu, ki bo sluzila za dodeljevanje ISBN oznak Slovenski agenciji za ISBN. ODZIV: STEVILO VRNJENIH VPRASALNIKOV Prvi vprasalniki za slovenske zaloznike so bili poslani 20. maja 1992, rezultati pa obse­gajo vse vrnjene vprasalnike, ki smo jih prejeli do vkljucno 1. septembra 1992. Stevilo posla­nih vprasalnikov je bilo 380, vrnjenih pa 184. Na manj kot polovicno iitevilo vrnjenih vprasalnikov je morda vplival tudi preddopu­stniski in dopustniiiki fas anketiranja, vendar stevilo bistveno ne odstopa od povprecja dru­gih agencij po svetu (npr. Ameriska agencija za ISBN je v sezoni 1990/91 dobila na 8998 poslanih, 4153 vrnjenih vprasalnikov). DEJAVNOST lzmed zaloznikov, ki so vprasalnik vrnili se jih z zalozniiitvom kot primarno dejavno~tjo ukvarja 50. Pri ostalih zaloznikih pa so nji­ hove osnovne dejavnosti naslednje: muzeji, ga­ leri~e (32), visoke sole, univerze (18), instituti, raz1skovalne organizacije (17), druiitva (15), gospodarske organizacije ( 11), samozalozniki (7), knjiznice (5), vladne institucije (4), verska zdruzenja (2), srednje sole (1) in drugo (16). Seat jih na to vprasanje ni odgovorilo. V tern delu ankete nas je predvsem zanimalo iitevilo zaloznikov, ki se profesionalno ukvar­jajo z zalozniiitvom. Teh je bilo le 50 kar je glede na skupno iitevilo vrnjenih anket le 27, 17 odstotka. Zelo dober odziv na anketo je bit med fakuletami in muzeji, ki so odgovorili skoraj stoodstotno. VELIKOST ZALOZBE Zalozb, ki izdajajo do 10 naslovov, je 24, ti­stih, ki izdajajo do 100 naslovov je 108, do 1.000 naslovov izda 32 zalozb, ena pa izda do 10.000 naslovov. Skupaj gre torej za 165 zalozb, medtem ko podatkov ni poslalo 19 zalozb. Podatki o velikosti zalozbe so za ustanovi­tev agencije za ISBN najbolj pomembni, saj bo agencija na osnovi teh podatkov dolocila sku­pine za iitevilke zaloznikov, ki so odvisne od velikosti zaloznika: zaloznikom z veliko pro­dukcijo se podeli krajiia, z manjso produk­cijo pa daljsa iitevilka zaloznika. Zaradi spre­memb pri organiziranju gospodarskega in po­liticnega sistema, se je povecalo iitevilo majh­nih zalozb ( druzbe z omenjeno odgovornostjo) v skupini do 100 naslovov. Padlo je stevilo sa­mozaloznikov, ki so bili obicajno v skupini do 10 naslovov. 2 YU ISBN Mednarodna agencija za ISBN v Berlinu je dolocila, da se iitevilke iz jugoslovanskega sis­tema ISBN porabijo do konca, zato nae je posebej zanimalo, koliko zalozb ima doloceno zalozniiiko predpono in kako se je YU ISBN uveljavil. S pomocjo seznama zaloznikov v knjigah Prirucnik o koriscenju ISBN sis­tema (Beograd, 1985) in Publishers' Inter­national ISBN Directory 1992/99 ter vzaje­mnega kataloga smo sestavili seznam sloven­skih zaloznikov v YU ISBN sistemu, ki obsega 186 iitevilk zaloznikov, pri cemer ima 11 zaloib dve in dve zalozbi tri iitevilke zalof.nikov. V anketi zalozniiiko iitevilko YU ISBN sis­tema navaja 51 zalof.nikov, s tern, da jo pri eni zalozbi niso uporabljali. 23 zaloznikov ni navedlo zalozniiike iitevilke I ceprav jim je Jugoslovanska agencija, po zgo-raj omenjenih virih, le-to dolocila. 110 zaloznikov iz ankete nima dolocene zalozniiike iitevilke. Mednarodna knjizna iitevilka (ISBN) se pri nas ni uporabljala tako mnozicno, kot je to praksa v mednarodnem sistemu. To nam kazejo prav zgornji podatki, predvsem pa to, da marsikateri zalozniki ne vedo, da jim je bila stevilka zaloznika dodeljena ali pa mednaro­dnega sistema za iitevilcenje publikacij sploh ne uporabljajo. Tisti pa, ki jo uporabljajo, ne vedo vedno, kje se ISBN oznaka tiska in kako se uporablja v razlicnih primerih (zbirke, razlicne izdaje ... ). ZAKLJUCKI 1. Dolocitev zalozniiikih skupin (piramide) 00-19 0000 -9999 200 -599 000 -999 6000-8999 00-99 90000-94999 0-9 V prvi skupini (od 00 do 19) je najvecje mozno iitevilo zaloznikov 20, od katerih ima vsak na voljo 10.000 stevilk naslovov ( od 0000 do 9999); v drugi skupini je na voljo 400 stevilk zaloznikov (od 200 do 599) s po 1.000 stevilkami naslovov ( od 000 do 999); v tretji skupini je na voljo 3.000 stevilk zaloznikov (od 6.000 do 8.999) s po 100 etevilkami naslovov; v cetrti skupini pa je na voljo 5.000 etevilk zaloznikov (od 90.000 do 94.999) s po dese­timi stevilkami naslovov (od O do 9). 2. Dolocitev stevilk zaloznikov Vsem zaloznikom, ki so odgovorili na an­keto, homo dodelili s pomocjo haze ISBN v vzajemnem katalogu in na podlagi vrnjenih vprasalnikov ter zalozniskih skupin -etevilke zaloznikov. Testiranje haze ISBN v vzaje­mnem katalogu je v teku, do konca meseca septembra pa naj bi bi! nared tudi izpis za podeljevanje ISBN oznak skupaj s crtnimi ko­dami. 3. Izobrazevanje Zaradi nepoznavanja in neuveljavljenosti ISBN sistema je potrebno organizirati izo­brazevanje za zaloznike, ki se bodo vkljucili v ta sistem. Izobrazevanje naj bi obsegalo: • predstavitev rezultatov ankete; • kaj predstavlja ISBN; • njegovo upravljanje; • pomen ISBN in vse njegove funkcije. Agencija pripravlja tudi prevod Upo­rabniskega prirocnika M ednarodne agencije za ISBN V slovenscino. Vkljucitev v ISBN sistem in prva predava­nja se bodo zacela ze oktobra tega !eta. Dusan Fegus POROCILO S SRECANJA SVETOVALNEGA ODBORA ISBN V BERLINU Na povabilo Mednarodne agencije za ISBN v Berlinu sem se v dneh 6. in 7. 10. 1992 udelezila srecanja svetovalnega odbora (Advi­sory Panel Meeting), ki se sestane vsako leto v tednu po frankfurtskem knjiznem sejmu. Le­tos je to srecanje potekalo v Berlinu, na sedezu Mednarodne agencije ISBN, ki deluje v okviru Staatsbibliothek zu Berlin. Srecanje je bilo zelo dobro organizirano in se ga je do sedaj udelezilo najvecje etevilo predstavnikov posa­meznih agencij. N ekaj je bilo ze starih znan­cev, nekaj pa nas je bilo popolnih novincev, ki smo z delom takene agencije pravzaprav sele zaceli in nam je bil drugi dan na voljo za individualne razgovore s posameznimi stro­kovnjaki iz Mednarodne agencije. Izmenjava mnenj in izkusenj med udelezenci samimi pa je potekala tudi zelo neformalno med kavo, kosilom ali sprehodom. Srecanje samo je vo­dil gospod D. Whitaker, predsednik tega sve­tovalnega odbora, udelezili pa sta se ga go­spa M. Plassard (IFLA) in gospa S. Santiago (ISDS). Med udelezenci je bil tudi gospod R. Glavicki, direktor Jugoslovanskega bibliograf­skega instituta, s katerim sva se dogovorila za sodelovanje oz. za razdruzitev haze, kar pa se vedno ostaja tehnicno vprasanje. Zal se srecanja ni udelezil gospod Nenad Popovic, predstavnik ISBN agencije za Hrvasko, ceprav je bi) povabljen. Dnevni red srecanja je bil izredno obsezen, saj je zajemal kar 16 tock: porocila posa­meznih agencij, porocilo Mednarodne agen­cije za ISBN, financiranje posameznih agencij, priprava in izdaja prirocnika Publishers ' In­ternational Directory, problematika pomanj­kanja stevilk za manjse, nove drzavne sku­pine (glede na politicno dogajanje), standar­dno etevilecenje EIP (Electronic Information Products), informacija o ISMN, ISBN in cen­zura, vzajemna odvisnost standardnih siste­mov stevilcenja, stanje SAN (Standard Ad­dress Number), disertacije, problematika ne­knjiznega gradiva in ISBN, stevilcenje izpisov iz razlicnih baz podatkov na zahtevo uporab­nika, uporaba skupne zalozniske stevilke, na­slednje srecanje in razno. Ce smo pri nasem delu se vedno zacetniki in se morda se nismo srecali se z vsemi pro­blemi, sem na tern srecanju vsaj zaslutila dolocene probleme in dobila smernice, kako naj te problerne resujemo, ozirorna na koga naj se obrnemo za pornoc. Najvec pozornosti je bilo na srecanju posveceno ravno financira­nju, saj se vse agencije vec ali manj srecujejo z zrnanjsanirni financnimi sredstvi in pospeseno iscejo lastne vire. Pri tern pa je bilo poudar­jeno, da srno neprofitna organizacija in da za sistern ne smerno zaracunavati stroiikov, lahko pa zaracunarno samo usluge, ki jih nudirno iz nasih baz podatkov. Mednarodna agencija za ISBN bo v letu 1993 morala prevzeti tudi rnednarodni sis­tern iitevilcenja muzikalij, zato se borno morali temu posvetiti tudi v nacionalnih skupinah. V nekaterih driavah spada dodeljevanje ISBN oznak med vladne institucije in traja zato dalj casa, zato morda ponekod deluje sistern v smi­slu cenzure. Poudarjeno je bilo, da to naj ne bi bila praksa. Gospa S. Santiago je daljsi govor name­nila vzajemni odvisnosti standardnih sistemov stevilcenja, govorila je o razlikah in poveza­vah med ISSN in ISBN. Govorili smo tudi o iitevilcenju EIP in NBM, kjer je ISBN agen­cija za obe Nernciji pripravila nekaj konkretnih predlogov. Beseda je stekla se o crtnih kodah, stevilcenju doktorskih disertacij in tez avtor­jev, ki zivijo v eni, a disertacijo zagovarjajo v drugi drzavi, pa o uporabi skupne zalozniske stevilke za zaloznike, ki izdajo eno samo pu­blikacijo v svojem zivljenju (samozalozniki), o uporabi loga za posarnezne agencije. Za naslednje srecanje sta prisli dve vabili, in sicer iz Budirnpeste in Santiaga de Cile, vendar srno se odlocili za Budimpesto (14. in 15. ok­ tober 1993), za Santiago de Cile pa predlagali regionalno konferenco z rnednarodno udelezbo. Sploh pa je hila na posvetu izrazena zelja po vec srecanjih V manjsih skupinah, po nacelu regij, ozirorna sorodnosti prohlernatike. Srecanje srno zakljucili z ohiskorn Medna­ rodne agencije za ISBN in predstavitvijo nji­ hovega racunalniskega programa za vodenje mednarodne agencije in haze podatkov za iz­ dajanje Publishers' International Directory, predstavitvijo prograrna za vodenje nacionalne agencije, ki ga trenutno v Mednarodni agenciji sele preizkusajo in seveda kratkirn ogledom stare Staatsbihliothek v "Vzhodnern" Berlinu, kjer je vzdusje kar precej domace (vonj po starem papirju in nepregledna mnozica hodni­ kov ), za kaj vec pa ze ni hilo casa. Udelezenci smo se poslovili z "Na svidenje v Budirnpesti prihodnje leto". Alenka Kanic ************************************** IZOBRAZEVANJE . *************************************** STROKOVNI IZPITI BIBLIOTEKARSKE STROKE Strokovni izpiti so potekali v NUK v casu od 14. do 28. septembra 1992, udelezilo pa se jih je 42 kandidatov. 40 kandidatov je izpite uspesno opravilo, 2 pa hosta ponovno opra­ vljala po en izpitni predmet. Naslednji izpitni rok ho predvidoma v ju­ niju 1993, se prej pa homo pripravili tecaj za pripravo na strokovne izpite. Uparno, da nam bo do tega roka ze uspelo pripraviti nov pra­ vilnik o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke. Ce pa nova zakonodaja se ne bo sto­pila v veljavo, bodo izpiti potekali po sedanjem sistemu. 0 datumu tecaja in izpitov homo pravo­casno obvestili vse obcinske maticne knjiznice (predvidoma februarja 1993), informacije pa boste lahko dobili tudi v nasi maticni sluzbi. Nekaj vec o zadnjem izpitnem roku pa bo­ste lahko prebrali v naslednjih Knjiinicarskih novicah. Melita Ambrozic IZOBRAZEVANJE ZA SISTEM VZAJEMNE KATALOGIZACIJE Za udelezence sistema vzajemne katalogiza­cije (COBJSS) izvajata Narodna in univerzi­tetna knjiznica in Institut informacijskih zna­nosti (IZUM) vec oblik izobrazevanja, ki zaje­majo naslednja podrocja: l. Zacetni tecaj _ katalogizacija monograf­skih publikacij 2. Nadaljevalni tecaj -katalogizacija mono-grafskih publikacij 3. Neknjizno gradivo 4. Serijske publikacije 5. Clanek 6. COBIB/OPAC 7. Predstavitev sistema COBISS 8. Iskanje po bazah podatkov informacij­skega servisa IZUM/COBISS Udelezencem sistema smo ze poslali pro­gram izobrazevanja, ki ga homo izvajali. Glede na zelje udelezencev homo izobrazevanje izvajali tako v NUK kot v IZUM. Prosimo vas, da vase potrebe javljate pravocasno, da bi iz­obrazevanje po organizacijski plati teklo kar najbolj nemoteno. Opozorili bi se, da izobrazevanje poteka za udeleience sistema CO BISS, kar pomeni, da morate imeti urejene pogodbene obveznosti z IZUM. Ce programa niste prejeli, nas takoj obvestite. Zaradi lazjega komuniciranja upo­rabljajte elektronsko posto (NUK::MELITA). Melita Ambroiic ZACETNI KNJIZNICARSKI TECAJ Tecaj bo trajal dva tedna in ga homo izvedli v NUK v casu od 7.-18. decembra 1992. Pro­gram in urnik tecaja ter visina kotizacije bodo znani do konca meseca oktobra. Vse, ki ste po­slali evidencne prijave, homo o tern pravocasno obvestili. Ker bo stevilo udelezencev ome­ jeno, homo upostevali vrstni red prijav! Svojo udelezbo boste dokoncno pot rd iii ( ali zavrnili) sele takrat, ko vam homo poslali prijavnice. Melita Ambrozic *************************************** SPECIALNE KNJIZNICE *************************************** SEKCIJA ZA SPECIALNE KNJIZNICE ZBDS One 8.10.1992 se je sestal ORGANIZA­CIJSKI ODBOR IV.POSVETOVANJA SEK­CIJE ZA SPECIALNE KNJIZNICE ZBDS. Prisotni so bili Ivan Kanic, Sofronij Bu­ila, Nada Cesnovar, Nada Cucnik-Majcen, Marusa Juahsz, Andreja Jerin, Primoz Juznic, 5 Cveta Kovacic, Tatjana Kovse, Zdravka Pe­jova, Lidija Podbevsek, Alenka Repic, Katica Spiranec, Mara Slajpah, Nada Trian-Herman, Matjaz Zaucer. POVZETEK ZAPISNIKA: 1. IV. posvetovanje Sekcije za specialne knjiznice ZBDS bo v Ljubljani, 5.­6.11.1992, v prostorih Krke, Dunajska 65 ob 9.00 uri. 2. Vodilna tema posvetovanja je: Strateska povezava specialnih knjiznic in manage­menta. 3. Na seji so bile dogovorjene organizacijske in vsebinske priprave posvetovanja. 4. Pod tocko razno smo se dogovorili tudi naslednje: • Sekcija podpira nacionalno clanstvo CTK v FID, kar pomeni kontinui­rano sodelovanje CTK s to medna­rodno organizacijo. • Predsednik ZBDS je dal predlog, da se Zborniki posvetovanj vkljucijo v podatkovno bazo LISA. Nada Trian-Herman, dipl.ing. IV. posvetovanjc Sekcije za specialne knjiznice Zveze bibliotelcarskih drustev Slovenije: "VLOGA SPECIALNIH KNJIZNIC PRI POSPESEVANJU DRUZBENEGAIN GOSPODARSKEGA RAZVOJA: ZA VKLJUCEVANJE V EVROPO" Ljubljana, 5.-6. november 1992 KRKA, Dunajska 65 Glavni pokrovitelj: Knjigarna Mladinske knjige, Ljubljana, Slovenska 28 Neposredni organizator: Centralna tehniska knjiznica Univerze v Ljubljani PROGRAM POSVETOVANJA "STRATESKA POVEZA VA SPECIAL NIH KNJIZNIC IN MANAGEMENTA" Otvoritev posvetovanja: pozdravi Pomen specialnih knjiinic v procesu uprav/ja­nja in vodenja Fabjancic, Zarjan: Vloga korporacijske knjiznice za management Kavcic-Colic, Alenka: Kako managerji do­jemajo vlogo specialne knjiznice Pejova, Zdravka: Informacijska politika podjetij: vizija, realnost, strategija Urlep, Vojmir, Nada Trian-Herman: Infor­macije za funkcijo vodenja in informacije za funkcijo upravljanja Funkcionalna povezava specialnih knjiznic z ostalimi enotami v podjetju Repic, Alenka: Uvod v temo Ivancic, Z