In »pirit, in language only. ..... 11 I NEODVISEN LIST ZA SLO1 < ' ' j_ DELAVCE V AMERIKI. m-' . t? Official Organ of 85 Slovenian Societiea and Organi* zation«. 1 >. 79. CLEVELAND, OHIO. MONDAY, JULY 8th, 1918. LETO XI. — VOL XI. inovna izjava tajita Lansinga glede Jugoslovanov in osvobojenja. Ker je med našim narodom še vedno mnogo takih, ki napačno razlagajo proklamaci-jo Zjed. držav glede Slovanov v Avstriji, in ker se dobijo ljudje, ki indirektno in v korist Avstrije skušajo za-peljavati narod na nevarna pota, je ameriška vlada v u-radnem glasilu "The Official Bulletin" pO državnem tajniku Lansingu izdala sledečo posebno izjavo: :Odkar se je ameriška vlada z dne 29. maja izjavila glede narodnih aspiracij za svobodo Če-ho-Slovakov in Jugoslovanov so avstrijski in nemški uradniki ter somišljeniki (slovenski boljševiki, pozor!) sku- ti dovažanje mleka. Danes je vojna, treba je biti varčnim povsod, ker potrebščin primanjkuje. Opozarjamo na tozadevno naznanilo mlekarjev v prihodnji številki. — Slovenska Dobrodelna Zveza si je nabavila "Service Flag" s 15 zvezdami, ki visi v uradu. Nadalje je Zveza naložila ves denar iz uprav-nea sklada, ki ga je imela na The Cleveland Trust Co. banki na Slovensko Stavbin-sko društvo, kjer bo denar nosil pet procentov obresti na leto. Slovenska Dobrodelna Zveza je slovensko podjet je, zato je njena dolžnost, da podpira tudi druga slovensica Rusija bo kmalu v vrstah zaveznikov lindstvo se punta proti trinogu Leninu šali napačno razlagati ter po- podjetja, narediti izjavo ameriške via-1 — Opozarjamo na oglas de.Jnda nebo nobenega na- razprodaje tvrdke Tomšič pačnega umevanja glede a-meriške izjave, želi državni tajnik danes ponovno izjaviti stališče Zjed. držav, ki ni nič druzega kot da se morajo vse slovanske, narodnosti popolnoma osvoboditi nemškega in avstrijskega jarma. S spoštovanjem, Robert Lansing, državni tajnik." Upamo, da vsakdo razume to uradno izjavo državnega tajnika, in kdor ne vrjame, je prošen, da piše ria Committee on Public Tnformation, Jugoslav Bureau, Washington, D. C. Vsako drugo razlaganje in gonja proti Srbiji ter republikanski krik je v popolnem nasprotju z izjavo ameriške vlade. — Cenjene naročnike opozarjamo, da nikar ne pozabijo citati velezanimivo in važno poročilo, s katerim začnemo v prihodnji številki našega tista o pomembnih dogodkih ▼ Washingtonu. Skušali bo-demo opisati vso slavnost, kjer so bili udeleženi Slovenci, ogromni pomen dnevov v Washington?! za nas narod ter nastop ameriških oblasti. Nihče naj nezamudi citati te zanimive stvari. — V petek opoldne je umrl v Charity bolnici Mihael Čin-kole, posestnik v Collinwoo-du. Bil je star '-$0 let, doma iz Dobravske vas! ipri Škoc- v Ameriki je bival 18 V domovini zapušča dva brata in štiri sestre, tukaj so-rogo in hčer. Bil je član dr. iron Vega. Pogreb se je vršil v pondeljek zjutraj. Pokoj njemu! — Umrla je Terezija Bi-jek, stanujoča na 5 points, Collinwood. Doma je iz Črne vasi prf Morostu, tu je bivala 13 let in zapušča soproga in 4 otroke. Bila je članica dr. Marije Vnebovzetja, št. 103' JSKJ. Pogreb se vrši v torek Zjutraj. — V soboto je bil pokopan rojak Frank Rudolf, ki jena-gloma umrl v starosti 41 let. V soboto se je vršil pogreb mladeniča Anton Gllnšek, star 21 let, doma iz Šmarja na Dolenjskem. V Ameriki je bival pet let, tu zapušča ta. Bil je član Lovskega 'društva, ki mu je priredilo dostojen sprevod. Naj počivajo v miru! nski mlekarji u-zarjajo slovenske naj skrajno pre-ajo s steklenicami Pariz. 7. junija. Po severni Rusiji se je ljudstvo začelo upirati boljševikom, posebno ko je dospela novica, da je bil nemški poslanik,grof Mir-bach v Moskvi umorjen. Vlada boljševikov je nemudoma prosila odpuščanja nemško vlado radi umora. Ljudstvo spoznava od dneva do dneva bolj jasno, da boljševiki niso nič cjrugega kot plačani agen tje nemškega kajzerja. Sovraštvo med narodom proti boljševikom' vedno narašča. Včeraj je bil v Moskvi ubit M. Voladarski, boljševiški komisar. Iz Kodanja se poroča, da se je prebivalstvo Murman-dije, v severni Rusiji, spunta- 10 proti boljševikom in se je pridružilo zaveznikom. Velika zaloga živil in streljiva je prispela v Murmandijo. To streljiva so poslale Zjed. države. Prebivalstvo v onih kra jih silovito trpi, Nemci ropajo pokrajino za pokrajino, toda boljševiki se niti zegni- 11 niso, da pomagajo, dasi i-majo vselej dovolj vojaštva na razpolago, kadar je treba pobijati. domače ljudi., Vse to je Ruse pripravilo na očiten odpor proti boljševikom. Usoda Rusije. Washington, 7. julija. — Včeraj se je vršila v Beli hiši konferenca, kjer se je odločevalo o usodi Rusije. Ker ............. Up Evropi odločila, da se mora Rusiji ekonomično in vojaška pomagati, je tudi Wilson odredil potrebne korake, da stori Amerika vse, kar je potrebno, da se omogoči Rusi- I SS brata Stampfel, ki se začne 10. julija. Razprodaje so danes zelo redke in kjer si more kdo prihraniti par centov, naj se posluži te prilike. — Jugoslovanska zastava je bila dne 4. julija prvič razvita v Washingtonu v navzočnosti zastopnikov ameriške vlade. Pred razvitjem se je vršila parada Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zavito zastavo so nosile v paradi štiri deklice in sicer ena Slovenka . , . Miss Fannie Lausche, enattS konferenc^ Hrvatkinja Miss Margie Gr-škovič, ena Srbkinja Miss VojnoviČ ter ena Amerikan-ka, Miss Bettie Baker, hčerka vojnega ministra, ki je korakala na čelu in nosila to zastavo prva v paradi, ki je trajala nad eno uro. Izredna čast, da je nosila hčerka vojnega ministra našo zastavo, je dovolil vojni tajnik Baker, ki je zelo naklonjen Jugoslovanom. — Za Slov. Nar. Dom je izročil Louis Oražem svoto $26.00, katero je daroval pri M. Setnikarju novoustanovljeni zabavni klub "C. A. C.". Frank Gornik je daroval en slamnik, ki je bil prodan na dražbi za $4.00, Setnikarjev Matiček je daroval steklenico žganja, za katero se je iztržilo $14.00 in člani so prispevali $8.00. Obljubljenih je v kratkem zopet nekaj darov od tega kluba. Srčna hva la vsem neumornim sotrud-nikom in darovalcem. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Acllf October 6th, 1917, on file at the 'Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the 'resident, A. S. Bi rleson, PostEu*st< r General j i nastop proti leg višjih vojaški riških uradnikov Wilson k sebi ga, vojnega in m tajnika na posv sledica tega da bo America v stopila. Zavezniki. Ameriške in čete skupaj s č armado kontr Vladivostok, o ča, da so Italijani zaplenili sledeči plen: 63 velikih topov, 65 mortarjev, 1234 strojnih pušk, 37.105 pušk, 49 metalcev ognja, dva zrakoplova, 5 milijonov nabojev za puške, tisoče velikih šrapne-lov za topove in veliko množino druzega materijala. Avstrijske zgube. Uradno se cenijo avstrijske zgube v zadnji ofenzivi od 200.000 do 250.000 mož, izmed katerih jih je bilo okoli 50.000 ubitih. Avstrijski u-jetniki pripovedujejo, da ni so nikdar pričakovali, da bi jih Italijani mogli ustaviti in so bili trdno prepričani, da in morna- bodejo zmagali e poklical ]yemgid poslanik umorjen mcem. Po- li državne, »rnariškega >vanje. Potovanja je, iratkem na- Pariz, 6. julija. Grof Mir-bach, nemški poslanik pri boljševiški vladi, je bil v Moskvi umorjen, glasom poro čil iz Berolina. Dve neznani osebi ste prosili za avdijenco delu. pn nemškem rofu, in ko sta zavezniške dobila dovoljenje in sta priš-o-slovaško ia v njegovo sobo, sta ga na-rajo sedaj padla z noži, revolverji in Cfder so pre- ročnimi granatami. Grof Mir gnali boljševike.: Kaj se je bach je takoj umrl. Umorjeni sklenilo pri konferenci, se ra- je bil pri boljševikih jako pridi vojaških ozirpv ne more ljubljen. razložiti javnost nile so se stvari bil — Fred. J. Sail, uslužben pri tukajšnjem nemškem listu Waechter und Anzeiger kot pobiralec oglasov je bil v soboto aretiran od zvezinih oblasti. Obdolžen je, da je pisal nesramno, nelojalno in sramotilno proti vladi in vladnim osebam. To je že tretji uslužbenec tega nemškega lista, ki je pod ključem. Krasni patrijotje! Sail bo obsojen najmanj na deset let ječe. — Policija išče neko žensko, ki* je pustila na stopnji-cah pred pogrebnim zavodom Deutscha na 2405 E. 55th St. kovček, v katerem se je nahajalo truplo novorojene deklice. V kovčku so našli prošnjo matere, v kateri * prosi, da se preskrbi otroku dostojen pogreb. — Mrs. Roblik, 1609 E. 22nd St. je šla v stanovanje svoje sosede v nedeljo in jo vprašala, če je puška njenej-ga moža nabasana. Soseda je da ni, in da — Frtnk Pavlič, ki je 20. maja aretiran kot "sar-žent Mayers" in se je predstavljal kot "ranjeni junak" iz bitke pri Ypres ter na ta način osleparil mnogo strank za večje svote, je bil v soboto kaznovan od sodnika Westenhaverja na eno leto zapora. Pavlič je bil v vojaškem taborišču v Arizoni, odkoder so g%pa odpustili, ker je bil avstrijski podanik. — Nekdo je pripomnil, da če bi se naši fantje na fronti ravno toliko časa obotavljali napasti sovražnika kot se nekateri naših obotavljajo kupiti vojno hranilne znamke, da bi že zdavnej imeli kajzerja v Ameriki. Ne obotavljajte se torej, kupujte vojno hranilne znamke kjerkoli jih morete. — Abraham Strauss, bivši elevelandski zdravnik v St. Marys bolnišnici je bil ujet v Franciji od Nemcev, kot se je naznanilo njegovim sorodnikom v Clevelandu. — Nevrjetno nesramni tatovi si vdrli v urad Cleveland ske delavske unije in odnfesli vse knjige ter $200 gotovega denarja. — Poročila sta se Frank Smole in Josipina Raholin. Naše častitke! — Vse cerkvene posode, kelihi, monštrance in druge stvari so bile ukradene, oziroma odnešene iz litvinske cerkve na 36. cesti med Superior in Payne ave. Če se te posode ne dobijo nazaj, se tudi cerkvena opravila ne godejo mogla vršiti. Peter A-bernaites, član cerkvenega odbora, je šel v soboto na sodnijo in se izjavil, da je on mnenja, da najbrž ve bivšf župnik G. F. Strozdoshy se nahajajo te posode, al mogoče, toda ukre-elikega pomen?. Japonska Hada je izjavila, da karkoli bo naredila v Sibiriji, bo v pppolnem soglasju £ ameriški} vlado. Rusije. gzaikav v Vse zavezniške vlade so sedaj trdno prepričane, da so boljševiki izdali Rusijo Nemčiji, in da Nemčija izkorišča Rusijo do skrajnosti. Dose-daj se je pričakovalo, da bo Amerika pomagala Rusiji le v trgovskih ozirih, toda sko-ro gotovo se pričakuje, da bo Amerika tudi v vojaškem ozi-ru mnogo pripomogla, da se razbije tiranstvo boljševikov. Proti Kijevu. Iz Londona se poroča, da koraka 75.000 ruskih revolucionarjev proti Kijevu, kjer boljševiki sporazumno z Nem vladajo. Notranje razmere vRusiji so v največjem neredu, kar Nemcem omogočuje še večje izkoriščanje. Tudi Kari je zarotnik. London, ^ 7. julija. Po Avstriji se čujejo govorice, katerih vlada še ni zanikala, da sta nameravala avstrijski cesar in cesarica pobegniti iz Avstrije v Nemčijo. Druge govorice pravijo, da je cesar^ jeva žena Žita razodela veliko važnih avstrijskih načrtov v bojih proti Italijanom, tako da je zvedel za nje laški generalni Štab. En teden zmage. Zavezniki na laški kot na zapadni fronti so doživeli in pravkar skončali en teden zmage. Iz Rima se poroča o sijajni italijanski zmagi. U-radno se naznanja, da je italijanska armada pravkar končala ljuto petdnevno bitko z Avstrijo, v kateri so bili Avstrijci popolnoma poraženi. Avstrijci so bili vrženi nazaj na levi breg reke Pia-ve na celi fronti. 22.434 Avstrijcev ujetih. Italijanski vojni urad naznanja, da je bilo od 15. junija ujetih 523 avstrijskih častnikov in 21.911 mož. Vse topove in materija!, , katerega so Italijani pustili na bojišču, ko so se umaknili pred prvim avstrijskim pritiskom, so Italijani zopet dobili nazaj, poleg tega pa je zaplenila italijanska armada neizmerne orožja. Zgodovinski dan za Jugoslovane v Ameriki dne 3. julija v Washingtonu D.C. M Ujeti nemški častniki. Na ameriški fronti, 7. julija. Nemški ujetniki, katere so dobili Amerikanci v zadnjih par dnevih, nikakor ne morejo vrjeti, da bi bili ulov ljeni od Amerikancev. Glede Amerikancev vlada pri Nemcih popolno neznanje. Vsi nemški ujetniki so mnenja,! da Amerika nima več kot e-ne divizije na francoski fronti, in da so submarini tako u-spešni proti našim -transportom, da se Amerikanci ne drznejo prepeljavati svojih ečt preko morja. Vi nemški ujetniki so bili mnenja, da i-majo pred seboj Angleže, in ko se jim je povedalo, da so to Amerikanci, so se Nemci silno čudili veliki ameriški hrabrosti. - Rumunski mir. Washington, 7. julija. Glasom uradnih brzojavk, ki so dospele sem, izkoriščajo sedaj Nemci Rumunijo do skrajnosti. Prebivalstvo strada, kuga •st širi in položaj je brezupen. Rumunci so sedaj navadni sužnji. Nemški zastopniki imajo pravico udre-ti vsak trenutek v rumunske hiše ter odnesti karkoli hočejo. Ko so se rumunski državniki pritoževali nad trdimi nemškimi mirovnimi pogoji, katere jim je Nemčija usilila, .sej e nemški zastopnik izjavil* "Ne pritožujte se. če bi vi vedeli, kakšni pogoji Čakajo zaveznike, tedaj bi vi hvalili Boga, ker tako milostno postopamo z vami Novi napadi Nemcev. Washington, 7. julija. —? Nemčija se pripravlja za nove napade na zapadni. fronti. Nemška armada je znov,a organizirana« V kratkem času se pričakuje, da priredi Nemčija največji napad v letošnjem letu na zaveznike. Toda zavezniki so mirni.. Njih fronta je silovito močna. 300.000 Amerikancev. Na zapadni fronti se nahaja sedaj v aktivnem boju 300.000 ameriških vojakov. Nadaljnih 700.000 se nahaja zadaj v rezervi. Ameriška armada v Franciji šteje danes en milijon mož. General March, načelnik ameriškega generalnega štaba, pravi, da bo Amerika od 1. avgusta naprej začela transportirati milijon ameriške arma-Francijo. Kako silna misel je to, ko se je dne 3. julija v glavnem mestu Zjedinjenih držav, v Washingtonu, D. C. uradno priznalo od strani vlade, da so Jugoslovani odvezani vsake pokorščine napram avstrij skim vladarjem ter se jim priznava pravica, da sami odločujejo o svojem življenju in svobodi. Ameriška vlada je po predsedniku Wilsonu in po državnem tajniku Robert Lansingu dne 3. julija podala zastopnikom Slovenske Narodne Zveze, Hrvatskega Saveza in Srbske Narodne Odbrane, svečano izjavo, da zadnja kaplja ameriške krvi bo tudi zadnja kaplja za svobodo Slovencev, Hrvatov in Srbov. , Ve matere sloveriske, ve hčerke slovenske, sinovi, o-četje in bratje, ali veste, da vi in vaši pradedi že nad 600 let niso imeli nobene pravice, da bi sami odločevali o svoji drŽavi, o svoji svobodi, ali veste in se zavedate, da so vaši sinovi dolgih šeststo let prelivali kri za nemške in av strijske cesarje, a v škodo slovenskega, jugoslovanske ga naroda? Ne bo več tega. Od 3. julija naprej ste svobodni in je vam priznana pravMaH" odločujete sami < sebi. Dolga so bila štiri leta sve tovne vojne, ko je ameriška vlada gledala borbe raznih narodov za obstanek ali smrt Toda pravica mora vselej zmagati. In zmagala je tudi danes. Bil je svečani trenutek 3. julija, ko so zastopniki jugoslovanskega naroda, t. j. Slovenci, Srbi in Hrvati šli Washington pred prvega ministra ameriške republike Hon. Robert Lansinga, ki je poklical te narodne zastopnike, da pridejo k njemu in mu razložijo težnje jugoslovanskega naroda. Bil je zgodovinski trenutek, ko je dne julija ob 12. uri opoldne dr žavni tajnik Lansing stopil dvorani za državne zadeve pred zastopnike jugoslovanskega naroda. In ko so mu zastopniki našega naroda povedali, kaj mi zahtevamo in hočemo, je odgovoril držav ni tajnik Lansing našim lju dem. (Popolen odgovor pri rfešemo v eni izmed prihodnjih številk, ker je bil uradno stenografiran od vlade, toda tukaj lahko omenimo najbol važno točko.) Državni taj nik je ob koncu svojega govora dejal: "Gentlemen Jugo-Slavs gospodje Jugoslovani. Iskre no veselega se počutim danes ker imam čast, da govorim zastopniki jugoslovanskega naroda. Prosim vas, da upoštevate sledeče besede: ZJE DINJENE DRŽAVE BODEJO POSVETILE ZADNJO KAPLJO KRVI, SVOJO ZADNJO MOč, DA VAS REŠIJO AVSTRIJSKE SUŽNJOSTI. VAŠA JUGOSLOVANSKA STVAR JE NAŠA AMERIŠKA STVAR. VI ZMAGATE IN MI ZMAGAMO. V vsem našem boju smo popolnoma edini v geslu da krivica mora biti poražena, pravica mora biti zmagovita. In se enkrat vam zagotavljam, da ZJEDINJENE D O NE BODETE PROSTI AVSTRIJSKEGA SUŽENJSTVA." Točno vsebino govora prve-, ga ministra Amerike, državnega tajnika Lansinga objavimo v eni izmed prihodnjih Številk, kajti njegov govor napram zastopnikom jugoslovanskega. naroda je največje zgodovinske vrednosti Nikdar prej v zgodovini Zjedinjenih držav in v zgodovini slovenskega pziroma jugoslovanskega naroda se ni Še pripetilo, da bi prvi minister Amerike sprejel zastopnike Slovencev v javni avdijenci ter jim povedal, da je borba Jugoslovanov za odcepljenje od Avstrije borba Amerike ter da bo Amerika žrtvovala zadnjo kapljo krvi, da pripomore Jugoslovanom do tega, da ustanovijo svojo lastno državo. Ves govor državnega tajnika Lansinga je bil priob-Čen v uradnem glasilu ameriške vlade "The Official Bulletin", kjer se je čitalo tudi priznanje Jugoslovanskemu Odboru. Pa to še ni vse. Predsednik Wilson je u-radno sprejel Jugoslovanskega Ni Sveta v Washingtonu, dr. ankinjja, kateremu to svečano obljubo kot ni tajnik Lansing. Lansinf je bila poleg tega izročena posebna resolucija Slovencev, Hrvatov in Srbov, naslovljena na predsednika, in Mr. Lansing je ponovno zatrjeval v pol ure trajajoči avdijenci, da Zjed. države ne odnehajo prej, dokler Avstrija ni razrušena in* Jugoslavija dobi tako vlado, kakor jo . narod zahteva. Dogodki v Washingtonu pretekli teden, ko je bil prvič slovenski narod pred a -meriškimi oblastmi zastopan, jasno kažejo vsem zavednim Slovencem, da se pridružijo jugoslovanskemu gibanju. Kajti ameriška vlada z vso resnobo javno priznava juf slovansko gibanje kot ga Jugoslov. Odbor in pokivlje vse Slovence ter ostale dele jugoslovanskega naroda, da se pridružijo temu gibanju. To niso šale, to so stvari največjega zgodovinskega pomena, in vsa očitanja nasprotnikov, ki po avstrijskem vzgledu delajo neslogo in pa sovraštvo med narodom, bodejo izginila v prah, ko se narod prepriča, da se hoče vty stvariti med nami krvavo tiranstvo boljševikov, da bi brat brata klal. Čehi v Rusiji, so pokazali boljševikom, df se ne uklonijo njih tiranij češkim borcem v Rusiji pomaga ameriška vlada proti nasilju in tiranstvu boljševikov, ki pod načelstvom zidov Lenina in Trotzkija koljejo zavedne Ruse. SLOVENCI TAKEGA GIBANJA NE BODEMO TRPELI MED NAMI. Vaše mesto je z ameriško vlado,'ona vam pravi: Združite se vsi v bratski ljubezni, napnite vse site, da se ustanovi svobodna država Jugoslovanov. Konečno opozarjamo skrajno za^gu katera bo prinaSal prihodnjih..... .»whBmMHHHM 'h Jugoslovane | so se sami sebe Govorili so tudi drugi za-slppnjki vseh jugoslovanskih | odredil » ?c tO Z.a C let/d. po polti $4.00 Vos am* zna Jl+irttKfl - dežel in vsi so slavili nezlom- fgpza O Vaa pt»w la n«i •• m "(3«t»U«wUk« kMfftt" _ •lit »T. OM«» AVI« H K.. NI». «111« TBLM-HONB OUT. rWHOOTON 1« EDWARD KAUSH, Publisher LOUIS J. P/RC, Editor. ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY. •_ Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only • Entered as second class matter january 5th J909. at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd, 1879 NO. 79. Monday, July 8.'18. 8 '':r m, Naš največji ponos. Na vsaki vojni ladiji/na svoji usodi, vsakem bojišču, v vsaki mu- In to je borba, h kateri nas nicijski tovarni dobite danes pozivljne naš predsednik, Jugoslovane, ki se borijo in Wodrow Wilson, najplemeni-delajo roko v roki z rojenimi tejši državljan sveta, to je Amerikanci. S svojo srčno glas nove, boljše in probuje-krvjo so naši Jugoslovani ne Amerike, ki kliče vsakega pokazali svojo lojalnost na- moža in vsako ženo, ki veru-pram ameriški zastavi in pla-Je v pravico, da se pridruži dali najvišjo ceno patrijotiz- borbi, ki bo dokazala, da je ma. Ko smo delovali za Red pravica močnejša kot moč, Cross, ko smo kupovali Li- da ne sme moč nikdar delati bert bonde in War Saving pravice. Stamps, vsepovsod, kjerkoli j Naš glavni sovražnik ni je treba* pomagati Ameriki, Nemec, ampak izdajalci, ki dobite Jugoslovana, ki je na se nahajajo; v naši sredini, svojem mestu in se trudi, da Vsak mož rojen v Ameriki in po svojih močeh doprinese stanujoč v Ameriki, ki dvomi kar je potrebno za k skupne- nad ameriško zmago, vsak-mu blagru. Odzvali so se ple- do kdor posluša zahrbtne go-menito ravno tako plemeniti vorice, zločinska namigavan-deželi, kjer uživajo svoj ja, vsakdo kdor z besedo ali fcruh. dejanjem jemlje pogum splo- Toda nekaj jih je še med šni stvari ali našim vojakom nami, moških in^ensk, ki ne v taboriščih ali na fronti, razumejo še popolnoma cilje vsak tak je naš sovražnik in in namene velike Amerike, pobija našo stvar bolj strupe-Ti grešijo radi nevednosti, no kot sovražnik na fronti, neznanja. In naša dolžnost Če smo mi združeni, ni na kot urednikov je, da razloži- svetu sile, ki bi nas mogla mo onim, ki ne razumejo ja- premagati. Vojna bo kmalu snost položaja, da razumejo končana, če se naučimo sku-Cesar sedaj ne zapopadejo, da pno delati, združeni v enem bodejo tudi oni vredni člar\t namenu, kateremu posvetite zgodovinske dobe, ko se mo vse -naše sile. Naša srca piše usoda vsakega naroda, (morajo biti lojalna, zaupati Amerika vas kliče, Sloven-.morajo v vodstvo našega in Slovenke,' vas, ki ste predsednika, in vse to združi adoptirant otroci, da Ji ženo bo pospešilo dan, ko se inagate v tej uri zadrege, i bodejo vrnili našiv fantje iz ...nerika ne zanteva ničesar fronte, ko prinesejo nazaj sama za sebe, niti ene same zvezdnato zastavo, ponosno pedi zemlje, niti enega same- plapolajočo v zraku, polno ga centa vojne odškodnine, slave in pravične zmage. Amerika se bori za svobodo, Amerika nam nikakor ni sveta in za neodvisnost vsa- več tuja dežela. Amerika ni ke narodnosti. Amerika se sebična, Amerika je za vse, bori zato, da nastane pravica ki so pravični in pošteni. Nov po celem svetu, da bo vsak duh se je,razširil po celi A-najbolj zaničevani človek tu- meriki, tako da je danes A-di svoboden, da bo vsak naj- merika upanje vsega človešt-manjši narod imel kaj pove- va po širnem svetu. Če pade-dati pri skupnem delu naro- mo mi, pade naša civilizaci-dov. Amerika se je podala v ja, če mi triumfiramo, tedaj to vojno le. zato, da naredi triumfira čel svet. Usoda Ru-konec drugim vojnam. Nik- sije, Belgije, Poljske, Pale-darše ni šel noben narod vstine, Jugoslavije, Češke in vojno z večjim ponosom, z bolj čistimi nameni kot je Sla Amerika. In raditega je naša dolžnost, da se vsi združimo pod sveto ameriško zastalo, da sledimo njenim zvezdam vodnicam, da Žrtvujemo do zadnjega dolarja, da se borimo do zadnje kaplje krvi.. Združen narod, ki šteje stodeset milijonov prebivalcev, tak narod, ki ima ta- Rumunske je na kocki. Kdo more torej biti med nami tako mrtev, da se ne bi brigal za dogodke, ki z naglico bežijo mimo njega, kdo se ne bi vdeležil te svetovne borbe? Amerika potrebuje- vas, brez ozira kje se nahaja vaša rojstna dežela, Amerika potrebuje vas in vaše pomoči. Vi lahko pomagate, vsakdo ko svete namene, tak narodi lahko pomaga, da postane ta mora zmagati, pravica mora dežela ,dežela svobode za triumfirati, svoboda se bo priborila za nas, za vse človeštvo, za vsak narod, najsi-bo velik ali majhen, vsak narod bo za večne čase dobil pravico, da sam odločuje o vse, zavetje vseh patrijotič-nih ljudi, zastavonosilka ci vilizacije, tako da kmalu pride čas, ko bo največji ponos vsakogar, kadar se bo izjavil: "Ameriški državljan sem." Ijivo edinstvo, ki veže danes Čehe ln Jugoslovane, ki tvorijo trdno skalo, ob kateri se razblinijo v nič vsi poskusi sovražnika. Cenzura je zaplenila sko-rO vsa poročila o tej proslavi, ki se je vršila o priliki 50 letnice češkega narodnega gledišča: Pač dobfo znamenje, da se je govorilo tako, da avstrijski vladi ni bity povšeč, s čemur se morajo ameriški Slovenci strinjati. Pod pritiskom ruske revolucije, (one prve, ne one kasnejše sovjetske), je avstrijski cesar Karol odpravil v vojski kazen Všpange"', ki so res nedostojne* Sedaj je ta kazen zopet uvedena. Že po tej malenkosti se more oceniti, kam je privedla ljudstvo sovjetska pamet, posebno za nas Slovence v avstrijski monarhiji. Verige bodo postale Še močnejše in tesnejše. — V noči od 18. na 19. maja je napadla drhal nemšku-tarjev v Mariboru hišo slovenskega državnega poslanca Verstovška ter mu razbila s kamenjem vsa okna. Dva velika kamna sta padla v spalnico, kjer spijo otroci ter je pravo čudo, da se ni dogodila nesreča. Alojz Grošelj v Znoji-lah na Kranjskem, dasirav-no je oženjen, je imel s hčerjo svojega soseda, Marijo Ma-selj, dvoje nezakonskih o-trok. Ko ga je tožila Marija radi vzdržavanja dece, jo je zasovražil strašno. Neki dan sta se obe hiši prepirali radi nekih desk, in pri tej priliki je Alojz udaril Marijo z nekim orodjem tako težko po glavi in potem še parkrat, ko se je že zgrudila na tla, da je Marija še isto noč umrla. A-lojz Grošelj je bil obsojen na 13 ijiesecev težke ječe. ' — V Sveti Trojici v Slovenskih Goricah je umrl La-voslav Perko, poznati kipar. Bil je odličen narodnjak in priznan umetnik. —■ Iz Pirana in Kopra v Istri je došlo 120 slovenskih o-trok na prehrano na Hrvatsko. — Franc štiglic, doma iz Luč pri Ljybnem je padel na bojišču smrtno ranjen, a v smrtnih mukah ni pozabil na svoj rod, temveč je poprosil svojega prijatelja, da vse nje gove prihranke, nekako 50 kron, pošlje v fond za sloven sko šolo v Maribopu na Štajerskem. Čast in slava mu — Za "Hrvatsko Državo"* je predal g. Nikola Čuk, trgovec iz Zagreba, 100 kron. Hvala! To je pač značajen dar za list, ki je na Hrvatskem na čelu jugoslovanskega gibanja. — — Darovi za "Hrvatsko Državo" in druge odličnp jugoslovanske liste - prihajajo vsak dan ne samo od bogatih temveč tudi od revnejših ljudi, delavcev,' kakor tudi od vojakov vseh šarž. To je znamenje, da narod odobrava odločno stališče jugoslovanskih listov, ki ne odnehajo niti za en pedenj od svojega odločnega stališča in zahtev po samostojni Jugoslaviji. — Javljajo iz Drniša: Na govca, polka, ništva deželni sod je lembo imetka Al-ro iz Labinja, tr-anterista 97. peš-r jp osumljen ubež-leprijatelju. , — V Gorici puščajo sedaj municijo, da eksplodira. Tako je Anton Žigojp, posestnik in gostilničar od Lukežičev, občina Renče (pri -Gorici), napotil se proti Kostanjevici na Krasu ter ondu našel smrt od nekega takega kupa zažganih granat, ker straže niti niso bile postavljene, da bi mimo idoče opozarjale! — V bravi se je utopila pri Št. Janžu služkinja Pav-j la Rokavec iz Maribora. V smrt je šla od strahu pred posledicami vroče ljubezni. Slamo iz Ogrske nudijo na Slovenskem po 45 kron en meter. Slovenski kmetje pa so morali svojo prodajatf vojaštvu po 11 kron meterski stot. — . — Nedaleč od Cavtata v Dalmaciji so ribiči izvlekli iz morja mrtvo truplo italijanskega mornarja, ki pa je bilo že razpadlo. Po legitimaciji se gre za nekega Luigi To-skani, rojen v Rregissa, okrožje Lodi, Italija. — V Begunjah je umrla gospodična Fani Debevc, po-štarica v Kostanjevici. — Vaclav Prohaska, je umrl in bil pokopan na šmartnskem pokopališču pri Litiji. — V Gorici je umrl Karol Vidrig v starosti 76 let. — V Ajdovščini je umrl Anton Pečenko, posestnik in solastnik kavarne "Central" v Gorici. — V Celovcu je umrl vojak Ivan Fon, rodom iz Trnovega pri Kobaridu na Primorskem, v starosti 27 let. ~ V Trstu je umrla gospa Ema Štibilj. — V Ljubljani je u-mrl Ivan Dobrin, doma iz Tržiča na Gorenjskem, zaslužen SokoL — V Stožicah pri Ljubljani je umrla gospa Marija Pečnik. — Posestnik Ivan Kuder v Kotredežu je padel s strehe svoje hiše tako nesrečno, da je dva dni kasneje umrl. — V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl Fran Rebek, posestnik in trgovec. — V Zagrebu se je ustrelila Vilma Pogačar, rodom iz Celovca. — V Sežani na Primorskem je umrla ga. Neži-ka Ampf, hišna posestnica in krčmarica. — V Ljubljani je umrla Ana Sirk, učiteljica. Istotam je umrla Frančiška Oman, trgovkinja, nadalje Tomaž Wamberger, nadspre-vodnik v pokoju, star 74 let, in Franc Lončar, hiralec, v 54. letu starosti. — V deželni bolnici v Ljubljani je umrl Martin Dokler, medicinec, star 24 let. Dajte jim domovino Razne vesti iz stare domovine. Politične vesti. — V Pragi so se vršile zopet svečanosti, h katerim so pohiteli tudi ^lovenci z ostalimi Jugoslovani. Dr. Ivan Tavčar, ljubljanski župan, je rekel v svojem govoru, da so prišli Jugoslovani k svoji zlati majki — Pragi, kakor tudi k Čehom kot svojim najintimnej-prijateljem in zavezni-i. Jugoslovani da so navil nad kulturo češkega Mi Slovani se dobro {liko nam je ko-iltura, ki je i- igoslpva vršil na našo dušo. Mi se zavedamo, da ako padete vi, pademo tudi mi, ako zmagate vi, zmagamo tudi mi. A zmaga pa je sigurna! Govoril je tudi župan glavnega hrvatskega mesta, Za-! greha, dr. Stjepan Srkulj, ki i je v vznešenih besedah izra-|žal ljubav hrvatskega in srbskega elementa napram češkemu, s kojim ne obstoje sa-! mo krvne veze. Čehi da so Jugoslovanom več nego bratje, oni so jim preporoditelji, ker so se Jugoslovani od Cehov naučili, da so del velfke- Clevelandski list "The Cleveland Plain Dealer" prinaša v pondeljkovi številki ja-ko lep članek o Slovanih. Tu ga prinašamo v prestavi: "Ko je ŠeTif iz Meke se o-tresel turškega jarma in se proglasil "kraljem Hedjaza", je bil nemudoma priznan kot samostojen vladar od Anglije in Francije, in njegovo dra- ne je ga slovanskega naroda. Čehi en dan so tukaj poskušale 4 goceno vojaško sodelovanje dekleta samogior radi nesreč- je v obilni meri pomagalo Anne ljubezni. Vse so hčere u- gležem pri njihovih operaci-gtednih rodbin. Ena se je po- jah v Palestini, skušala obesiti, druga se je Nemčija priznava nove, hotela zastrupiti, tretja ustre- "neodvisne države", kar na liti, četrta se je pa vrgla v re- debelo, kjerkoli vidi, da je ta ko. O pravem .času so rešili taktika v soglasju z njenimi ono iz reke in ono, ki se je koristmi, hotela obesiti, druge dve (po-j In v sedanjem času se mo-skus zastrupljenja in revol- ra na vsak način priporočati verja) pa sta še v življenski Zedinjenim državam, da pri-nevarnosti. * poznajo neodvisnost Čeho-Jugoslovanski klub na Slovakov in Jugoslovanov. Dunaju je napravil protest Čehi, Slovaki, Slovenci, Hr-proti osnutku nemške nav- vati in bosnijski Srbi, ki bi-tične šole v Trstu. vajo sedaj v Zjed. državah, — V Gorici kupujejo Nem- so še vedno smešno klasifici-ci hiše irt'posestva ter plaču- rani kot /'tuji sovražniki", jejo prav bajeslovne cene za Bill so rojeni v Avstro-Ogr-nje. Gotovo je, da so na po- ski, in klub dejstvu, da je slu nemški milijoni, da si pri- njih sovraftvo do Aystro-0-| bore pot na Adrijo, ki naj bo grške silno in izrazito, pa so v nemških rokah. Slovenski uradno še vedno "Avstrijci", kmetje, koji so o tem pouče- in kot taki nikakor ne mo-ni od slovenskega časnikar-^ rejo služiti jv ameriški arma- Sil* Pripožnanje dveh slovanskih držav, kot smo omenili od washingtonske vlade, bi ta koj spremenil uradno stališče tisočerih mož v Ameriki, ki so željni bojevati se proti ameriškim sovražnikom. In še več, pripožnanje češko-slovaške in jugoslovan ske neodvisnosti bi bilo mnogo bolj logično. Osvobo]enje teh narodov izpod avstrijske sužnjosti mora biti eden izmed uspehov te vojne. Zje-dinjene države ne gledajo več na Habsburško vlado kot ria upapolno polje mirovnih pogajarjj. Washingtonska vlada nfkakor ne išče miru s pogajanji. Ta vlada išče miru s tem, da odločilno porazi Nemce in njih zaveznike. Pripožnanje slovanskih držav bi povečalo ameriško vojno moč. Toda to pripožnanje bi imelo še eno, veliko bolj važno posledico. To pripožnanje bi dalo moč Čeho-Slo-vakom in Jugoslovanom v Avstriji. Odkrito bi se uprli Hohenzollerncem in Habs-buržanom. Pospešilo bi razpad dvojne monarhije. Možje bi imeli nekaj določnega, gotovega, \za kar bi se borili, patrijotje bi bili, ki vidijo, da se njih upi spolnujejo in da so opravičeni, da jih odobravajo drugi narodi. In Čeho-Slovaki ter Jugoslovani bi se nikakor ne obotavljali, da bi planili po Avstriji ob prvi u-godni priliki. / Pravica in ugodnost, vse to zahteva, da se pripozna neodvisnost novih držav, od katerih Zjedinjene države in zavezniki toliko pričakujejo. Proklamacija od strani predsednika Zjedinjenih držav bi gotovo povzročila, da propade vsa fabrikacija pan-ger-manizma. Slovanski narodi Avstro-Ogrske nikakor niso krivi, da nimajo svoje domovine, da so narod brez dežele. Oni pri-poznavajo Avstro-Ogrsko samo kot sovražnico, in drugi sovražniki Avstro-Ogrske so odrekli priboriti jim priznanje, ki bi jih naredilo državljane narodov, ustanovljenih zj-ostrino demokratskega me- % ča. Na vsak pačin je čas, da se da tem patrijotom dežela, za katero se borijo. * * 4 * Tako piše urednik ameriškega časopisa. Tako se za naš narod borijo in nam pomagajo Amerikanci do svobode. Amerikanci, nam popolnoma tuji, oni nadlegujejo vlado v Washingtonu, da že sedaj prizna neodvisno Jugoslavijo in Češko-Slovaš-ko. Pišejo, da smo zatirani, toda značajni in največji sovražniki Avstrije. In mi, kaj delamo mi sami, dočim se drO gi borijo za nas, da nas pripeljejo v svobodno državo? Po časopisju in drugod se vršijo še vedno prepiri, ali bo kraljevina ali republika. Nič se ne gleda na to, da je predvsem potrebno, da pridemo izpod avstrijskega jarm^ da je predvsem potrebno, da se naša država prizna. R^dor je med našim narodom, in koga pri takih razmerah ni sram, da se drugi potegujejo za našo svobodo, dočim se mi prepiramo med seboj?. Amer rikanec nič ne vpraša, kaj bo, kraljevina ali republika, ampak on pravi, da moramo dobiti svobodno, neodvisno državo. Ravno tako kot uči Slovenska Narodna Zveza. Kakorhitro dobimo to državo tedaj bo določil ves narod vlado, kakoršno hoče. • Naj pripomnimo še nekaj: Povdarjano je bilo, da je bil Jugoslovanski Odbor pripo-znan od ameriške vlade in od ameriških zaveznikov. Namreč delovanje tega Odbora, da odcepi jugoslovanske narode od Avstrije. S tem je narejen že velik korak. Sedaj se gre pa za to, da Amerika t in zavezniki že vnaprej pri-| poznajo Jugoslovansko državo. Tako da kdor stopi na pr. v ameriško armado izmed Slovencev, Hrvatov ali Srbov, ne bo klasificirin kot ampak kot Ju F samo napram Ameriki in napram svojemu narodu. Za to se bodejo pognali jugoslovanski odposlanci v Washingtonu, ko bodo povedali predsedniku Wilsonu kaj mi zahtevaiho in ga prosili, da se našeželje čim prej uresničijo. In upamo, da dosežemo tudi v tej zadevi uspeh s pomočjo ameriške vlade, kakor smo ga dosegli do-sedaj, kadar smo se obrnili na njo. Slovenci, v vrste Slovenske Narodne Zveze, vsi možje, vseh prepričanj in strank. Kadar se gre za svobodo naroda, sme obstati le ena stra/i ka, in ta stranka je — narod sam. Dopisi. Blacksburg, Va. Cenjeni mi prijatelj urednik: Prav lepo se vam' zahvaljujem za vaš fist, katerega redno dobivam, ker me jako zanimajo elevelandske novice, katerih dobim toliko v vašem bil nad leto dnij. Naj mu bo listu. Tu smo bolj na samoti, prijazen spomin pri vseh, ki mesto šteje kakih 1200 prebi- so ga poznali, cenjeni družl- slovenskem g< ju Mr. Josip Kozely na mlltonu in pri Mr. J< ku, in seveda če pri bi tudi rad en N kozarec popil, če mi ne bo šteto še enkrat časti tam vi listu, ki mi je tako priljublj in ki je tako odkritosrčno merikanski ter,, pozdravlj vse c^velandske Slovence. Louis Strauss. I jO rain, Ohio. Cenjeno uredništvo. Nekoliko pozno, vendar z dobro voljo poročam vsem rojakom po Ameriki žalostno novico, da je tukaj umrl dne 15. junija Frank Justin Starejši, oče g. Frank Justina, obče spoštovanega gostilničarja v naši naselbini. Pokopali smo ga dne 17. junija. Bil je član dr. sv. Alojzija, št. 19 JSKJ, katere Jednote član je bil že 17 let, in je bil zajedno ustanovitelj tega društva, ki je zastopal dvakrat lorainsko naselbino, in sicer na konvenciji v Omaha, Nebraska in v Cleve'andu, Ohio. Bolan je valcev, toda kraj je jako prijazen, le deževja je preveč. Dežuje že skoro dva tedna, skoro večinoma smo vedno v "kosami", toda za pritožiti se nimamo. Hrano imam tudi dobro, svežega zraka dovolj. Najhujše mi je pa, ker sem tukaj edini Slovenec, no, so pa drugi dobri fantje.1 Vseh skupaj nas je tukaj 200 vojakov. Mi smo prišli prvi v ta kraj, prej še ni bilo vojakov tukaj. Campe nimamo tukaj, samo šole imamo, učimo se mehaničnega dela. Jaz se u-čim za konkretno delo. OkoH tovarne smo naredili tlak, potem bodemo naredili pa majhen most, kakor nam povedo učitelji. Tukaj ostanemo še štiri tedne, potem pa ne vem, kam nas pošljejo. Kar nas je tukaj vojakov, smo vsi iz države Ohio, in nas jmajo prav radi. Rad bi še enkrat prišel ni pa izrekamo naše odkrito sožalje. ' V zakonski jarem je stopil Frank Pavlovčič. Poročil je gspdč. Mar Kosten. Želim o-bilo sreče. Dne 16. junija je bil veiik piknik v korist Jugoslov. Narodnega Doma, ki je prinesel čistega dobička $214.14. Torej narod se zanima za Jugoslovanski (Narodni Dom. Lepa hvala vsem udeležencem. Pozdrav vsem. . Louis Balani Išče se bartender pri Slovencih, mora biti vešč delu. Vpra Šajte pri Jos. Nose, 1245 E. 55th St. (81). Naprodaj l je hiša na 1593 p. 45th St. 2 hiši, lot 33x204 čevljev. Se mora prodati. Samo $4700. Vprašajte pri Paul Miller, 3860 Payne ave. (81). AMBULANCA. Za Y*aki slučaj n«are£c ali bolestri, C« potrebujete ambulanto ali boliiiiki roz, pokličite katerikoli telefon vaak čas, po noči ali po dneru. Mi vedno čujerao in odgovarjamo telefon, ker ivoni v hiSi obenem Ako vam operator reče, dA se ne oglasimo, ne vrjeinlte, zahtevajte superrisotja, in dobi Le odgOYbr od nas takoj. ANTON GRDINA 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. rTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTtTTTTTTTT^ t ZA nakup pohištva, preprog, peči za plin in premog skupaj, ledenice ali Ice Boxes in vso domačo pohištveno opravo, se kupi za GOTOV DENAR ali pa NA IZPLAČILA pri znani tvrdki , The Star Furniture Co. 5824 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio ^ i i 111M IjJLllliiillllllXXllIl IIIUJ-IIHHMIIXLUJU* 3 MAGNIFICKlTT STEAMERS 3 Tka Gr~t SMp "SETANDPrC - "CIT* OF LZLZ" - "CITf CV LUFFAIf*" CLEVELAND - DrUr. M *7 1 ■<" to 15tl»-BUI'FALO Lean CLtvauutD liOt P.M. U.S. Central Time l^mn DtrreAto^OD P.M. U.J. IxcfB Tim« Afrtw Buf»al<> 7> ?•/ AJ.1. U.S. Eamrti Tick Arrtr« Cucvsubiro 7iOC A.M. U S. Ccoi«i Tw CMOMtimu »t Buffalo far Niar-in Falli and nil mini MM | tnnrni lime arm* iucvcland tiw; a.m. u ». kfm Fill* and nil Mm »ml r nad.it potr>tm. Bailraad irdliui p.l.i -re pnxl f * naw^un on c r «-«mthm Ai r—mn> brtWMn I 4f»cbnd ai:d"TiuCnl.i are gwxl ' * I jvpu t -ujon — _ ----■ __ . ttek-t ar»t <* American CnmiApM for tiči«--**!* C. A K. Lire. Jurw T>urW»Au»^» gltt P« Kotmd Trip. Witf»2 ifcy« r.*qm Watt. i*rmrot 4 UT In, Plirit i»» eanta. f t oar Tkm CWUnd & B'jf'mlo "IIIANDI1I* ___^ - . 1.-. ___ -J etnrt of Th. I i'p "SJRAMJHUT Mt airMaUt'af li-p^ r-ctrtUl »Tdd-wrrir^-g tv-ut If*, . _. FARE* 43 % asfc mmmmmmmmm TROJKA POVEST Spisal DR. FR. DETELA "Kakšne vrste modrošlo-vec pa si ti?" ga vpraša Vladimir. "Jaz? Schopenhauerjevec in pesimist. — Natakar, še en vrček! Danes sem ga zaslužil." "Katero Schopenhauerjevo delo. pa si preštudiral, če se sme vprašati ?" je vprašal zopet Vladimir, nekako nezau-ljiv. "Katero delo! Vse, od prvega do zadnjega; zbrana dela seveda. Čakaj, da ti jih tu-cat naštejem. Najprej "Kritik der reinen Vernuft". "To je spisal Kant, ne pa Schopenhauer." "Prav imaš, Kant. Toda daj a res sama žalost, je SLOVENSKI » 6127 St. Clair Ave. Knausovo poslopje nad Grdi-•novo trgovino. Najboljše zobozdravnico delo po nizkih cenah. Uradne ur« od 8:30 zjutraj do 6:30 iv«t«r. i i POROČNE fine svilene obleke* vence, tan cice in vse dtrugp dtabite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. B-emo B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (X39) Na stanovanje se sprejme 4 fante s hrano. Vprašajte na 1138 E. 63th St. • (79). NAJFINEJŠE žen sike bluze iz vsakovrstnega blaga/fin0 izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Bono B. Leuisjig, 6424 St. Clair ave. (*39) Prilika da kupite farmo. Pokličite ali se osebno zglasite pri C. W. Wahl, takoj na 1002 E. 72nd St., ali pa po telefonu Princeton 2106 W. Nima primere v O-hio. (80). ■ ■ 1 Soba za enega ali dva fanta se odda s hrano ali brez. Poi-zvesena 1202 East55th St. (79) Hiša naprodaj z 8 sobami. Plin, elektrika in voda. Cena $2300, plača se takoj $800, drugo na obroke. Vprašajte na 1049 E. 185. St. (79). Izgubila se je kuverta, ki je vsebovala Liberty bond, registracijsko karto, moulder-ske knjige ter druge spise, med Stop 120 in pol Shore Line, pa do Jerpnkove farme. Najditelj je prošen, da odda lastniku, ali pa izrodi na u-redništvu tega lista. (78). Sprejme se par fantov na stanovanje brez hrane. Priprav no tudi za pečlarje. Vprašaj te na 5409 Spencer ave. (78) Naznanilo. Sledeča posestva imamo naprodaj: Eno posestvo na vogalu, za več trgovin. Posestvo za dve" trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami .kopališče in garaža, hiša 9 sob, kopališ« če in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kopališče, ena hi ša 4 sobe,. kopališče in približno en aker sveta zraven na Bulevardu. Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Torej bo v vašo lastno korist, Če se oglasite pri nas predno kupite drugje. Imamd tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo nizki ceni. St. Clair Realty Co. 6313 St. Clair ave. (72) Naprodaj sta dva para mladih konj, z ^so opravo vrelci1. Odda se tudi stalno idielo za oba para. Zanesljivemu človelku se proda tudi na male obrolke. Izvrstna prilika za Slovenk. Vprašajte pri M. Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Princ.2723. W. x6£. Proda se pohištvo z 5 posteljami, ena omara, ena ice boxa in di*f|e potrebščine. Vprašajte na 1387 E. 39th St. zadaj v jardu, drugo nadstropje. (79) Soba za enega ali dva moška se odda. Vprašajte na 14019 Hali ave. (79). Pozor! Kupujem in prodajam vsakovrstne harmonike. Učim tudi igranje na harmomk«>. Josip Russ, 1177 E. 60th St. Cleveland, O. (81) Tic zUdelonJbridPko!r|kušnjei L^dvlk Medvešek, tajnik, ogniti, to bi se preneslo.' - -hud udarec, a PARITE kje kupujete ?»šo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri mfc- 1 je vedno najboljše, sveie, peino m poceni. Ben o B VOLNENE ALI SVILENE kilklje vsaikovrstnega kroja in iz najboljšega »blaga, fino izdelane, »vse številke, dobite pri Beno B. X-eustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje 'kot drugje. , (X39) CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da »dobite boljše 'blago po nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Leu*tig, 6424 StClair (*39) ave. Hisa 7 sob na East 78. cesti. Cena $2900. Vprašajte tfa 946 E. 79th St. (80). možje Delo na pro: Vpraša Dobra takoj pri Co. Potne noge niso samo neprijetno razočaranj«* ampak to tudi zelo ftkodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleče, da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenje nog tudi hud in zopera smrad. Čemu bi si torej ne Kmagali v tej zadevi, ko inrtate zato .jo priliko in hitro odpomoč? Kupita si Severa's Foot Powder (Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo, zjutraj si pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekaj tega praS-ka tudi v Čevelj in v nrgavlco. Ta pralek je najbolj &e sredstvo za noge, če se vam potijo, te vas bolj-jo, srbijo, če so otekla in utrujene. Ta pra&ek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 26 centov. W. F. SEVERA CO. C ED Ali RAPIDS, IOWA Dr. Semolunas,O.D. Specialist za oči. 8115 St. Clair Av«. 2. nadstropje, Cleveland, Ohio Zdravimo oči iti jih preiščemo. Preskrbimo prava očala. Previdne gospodinje imajo doma vodno eno it«kI«iiiao Dr. Rlchtcrjcvega PAIN-EXPELLER vnetij1 vo sml«t»o i« Ttrcnje pri rpvmatlfatt bole finali, prehladu, lavitavljanju Itd. fedlno pravi s varstveno znamko sidra. Me. In Ste. t lekarnah In naramoat od P. AO. RICHTGR CO. SO Washington Street, New York, N. Y Hiša na E. 78. cesti 1164 blizu Donald ave. 6 sob in kopališče spodaj, 4 sobe in kopališče zgoraj, elektrika in pralna korita, lep lot 50 front. Cena $3000. Zahteva se gotov denar. Vprašajte pri lastniku na 946 E. 79th St. (80) .i.iHe-ag-j lip^r' :■ i POSEBNO NAZNA Dr. Wolfe, veliki ftpetitfeHst, Je upeljal v Clevalando stroje za tdmvljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na načla kot i vi na klinikah Evrope. Ne ra&uoa nlfi za pretakamo, preiskava z X zastonj vaakennu bolniku, če se zdravi pri njem. Nič ne dene. Se fee zdravite, pridi to da vidite kaj ,ta fepecljaliat lahko naredi m i I Imate? nered v želodcu, ka tar? Nered v jetrih? Revmatlzem? Glavo, bol, zaprtje, ne&itto kri? Slaboet, nervoz* nost, toruh, kašelj, sUba pljuča? Privatne bolezni? I. t.d. Tu je prilika, da vpralate velikega tpecljalista za avet, da vas prelite z * "' žarki. Nikdar nlete Imeli take like v meetu. Dajte ae preiskati takoj. Ne odlaiajta, ker je nevarno. $1000.00 X ŽARKI SE RABUO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI ' l•... . .-•aV.'V ■iT.-' -■ twwwic^I i^toMr*.- T' ameriška industrija mora podpirati "OVER THERE Delavci kot delodajalci so industrijalni patri-joti, ki imajo skupno korist v demokraciji. Oni marajo delati ramo ob rami, da preskr- 1 • . ' ■ * bij o vse za naše borilce in za naše zaveznike z mnogoterimi stvarmi, katere potrebujejo iti sicer brez H)saKega zadrz%a.