GLASOVA anorama Ihefauija a ljudmi K KANJ, X MAJA 1962 - LETO II - Številka i i P^lovek je od vremena v neprestani odvisnosti. Na ( j vreme /a sedaj še te/ko vplivamo, pomagamo pa si z napovedovanjem vremena. Vremena no napovedujemo iz črne kave. S proučevanjem vremena seže skoraj 38 let ukvarja Janko Sicherl, učitelj s Ko-krice, ki ta svoj »konjiček« drži krepko na vajetih. f» Kaj po vašem mnenju odločilno vpliva na vreme in zakaj ga lahko vnaprej določite? Vreme lahko določimo, če opazujemo krajevne znake, ki jih moramo poznati. Najboljši pripomoček za to so oblaki in veter. Pred leti sem potoval z večjo skupino v Pariz. 2e med potjo sem iz vlaka opazoval vremenske znake in napovedal dež za Pariz. Ko smo po večurni vožnji prispeli v Pariz, je v francoski prestolnici res deževalo. Vreme iz ,.prve poke" 0 Ljudje sc pritožujejo nad muhastim vremenom v zadnjih letih. Kaj sodite o vzrokih? Nekateri očitajo, da imajo atomski poskusi vpliv na vreme. To ni točno. Precejšnji vpliv pa imajo na vreme sončne pege. Pri nas zapažamo zadnja leta mile zime. Triglavski ledenik se topi in vsi ledeniki v Alpah nazadujejo. To je dokaz, da je vreme postalo milejše. Q Kakšno poletje napovedujete? Dolgoročne napovedi so zelo tvegane. Mislim pa, da bo letošnje poletje veliko neviht in precejšnja vročina. O Kako vreme vpliva tudi na človekovo počutje? Ta vpliv je znanstveno dokazan. Predvsem je točno. M da ob slabem vremenu naraščajo porodi in umrlji-I vost. Zelo negativno deluje na živce topel veter, ki pa-Sončni dnevi so privabili na blejsko obrežje prve kopalce, I da z £ora in se Pri Padcu hItro segreva. Vreme znatno ki pa niso ostali samo na obrežju. Kopali so se, kar seveda 1 vPliva tudi na človekovo storilnost, ni nič čudnega, ker so se v Ukrajini kopali ljudje že med P Zdravko Tomaže j ledenimi ploskvami iTlTlj;il«ni»mi1 nillllllllltlllfllfIlfllfIlIirilSlTUJtTIllItlllfllllllfflllllfltlfIllSlflllfTfllllfflIVItlltTTfMIIIIIUI.lIHII1llf«tXfIfllft Začel se |e prvi festival slovenske popevke na Bledu Festival vprazni dvorani \«*,a za pr.hod.ije festivale - Glasbene priredbe iz obrtni ke delav-n c i - Zaspani godbeniki - Pevci slab-) veslal?, vendar ni nihče pa- del iz « ol na. Avtor -Spamlna« dr. Stiasn/ sam j« »Najine sanje« označil kot pobalinski plagiat. Se bolj jezen kot na Franja Hrga je seveda na žirijo, ki je pustila omenjeno pasem na festival. Aranžmaji so — z redkimi izjemami — iz serijske proizvodnje. Zanimivo je, da so uspele slovenske zveneče melodije, ki so jih zložili ama* teriji (razen Avsenikov). Pro» (Nadaljevanje na 5. strani) Prvi večer I. festivala slo- njej smo bili priča vrsti na- Jelka) in popravljenim, a li-venske popevke na Bledu sprotij. Jelka Cvetežar je terarnim, ici ni bil učinkovit, kljub temu, da je bil v dvo- pokazala, kako naj se poje Ta pesem je imela izredno rani, ki se imenuje festival- slovenska pesem (po mnenju dober aranžma Nikice Kalo-na, ni bil preveč festivalski, mnogih je bilo njeno petje djera. Se najbolj je bil podoben ge- med vsemi izvajanji naj- Za festivalski ocvirk je neralki. Vsepovsod je nekaj uspešnejše), Lidija Kodrič pa, poskrbel avtor Franjo Hrg, škripalo. Pri organizatorjih kako se sploh ne sme poti. katerega »Najine sanje« so (pozabili so na vrsto svojih Opazili smo tudi razliko med vse ljudi s posluEbm pri pri-obljub, razen tega pa je bil pevnim tekstom (pela ga je či Spomnile na »Spomin«, obisk prireditve nemogoče majhen, v Kranju pa že nekaj dni ni bilo več kart), pri izvajalcih (očitno je, da so premalo vadili in posebno godbeniki niso vedno vedeli, kdaj lahko pevca .utopijo' s svojim forte), poslušalci so prihajali v dvorano, kadar se je komu zljubilo (nikoli prezgodaj ali ob pravem času). Sicer pa smo slišali nekaj kar prijetnih novih popevk. To je pa tudi nekaj. MARJANA VODI PRVO PETORICO Ampak ne Držajeva, temveč popevka v ritmu ča-ča-ča dr. Vladimira Stiasnvja, ki so ji poslušalci v dvorani prisodili največ glasov. Tekmeca 6ta mu brata Avsenika s pesmijo »Zvezde padajo v noč«. Nekoliko manj uspešne, vendar še med prvo po-M -A DRŽAJ JE NA lovico izvajanih so popevke BEOGRAJSKEM FESTIVALU »Večerni mrak je pal«. »Ka; STOPILA V OSPREDJE. NA mi mar« in »Kramljanje v BLEJSKEM FESTIVALU JE mraku«. NJEN TEČAJ PRECEJ VI- Zelo zanimiva je bila po-s°KO pevka »Tam za goro«. Ob Napol prazna dvorana je menda vplivala, da je bil prvi večer utrudljivo dolgočasen BRAZILSKI SLAMNIKI! Pred dnevi je državniški obisk našega državnega sekretarja za zunanje zadeve utrdil pristne in dobre medsebojne odnose dveh oddaljenih držav: Brazilije ki Jugoslavije. Razdalje so najbrž krive, da smo z znanjem o tej južnoameriški državi precej v zadregi. Politično zbiižanje bo najbrž pripomoglo, da bomo to »čudežno deželo« v prihodnosti bolj natančno opazovali. Sestavek odkriva samo neke bistvene značilnosti »brazilskega slamnika«. B razilija je po mednarodnih primerjavah industrijsko nerazvita Britanski lasnih »Daily Mad« je pred kratkim zapisal, da je Adenauer izgubil oblast nad samim seboj. Po svojem dopustu v Italiji je od-letel naravnost v Berlin in na zahodnoberlinskem letališču Tempelhof začel svojo »križarsko vojno« prati ameriški politiki popuščanja v Berlinu. »Starec z Rene« se je v Berlinu »obnašal« najmanj tako kot razkačen lev v naslovni sliki znane ameriške film'kc hiše. Adenauer se ie v Berlinu spoprijel z ameri- Janio Ouadros, bivši brazil-tkimi berlinskimi predlogi, ski predsednik, ki je odstopB Ob teh spletkah so eelo hlad- ________.__________«______. nokrvnl Američani izgubili živce in Adenauer ju povedali, če nima svojih predlogov, potim je bolje, da molči. »Veliki Konrad« je postal res ie prestar za politiko. Neki nemški tednik je pred dnevi zapisal- »Gotovo je 86-letna starost Adenauer )a umrtvila. Leta ne tečejo brez sledu. Sposobnost, da se vključi v delo, nazaduje. Počitek po potovanju in bolezni je vedno daljši. Adenauer se ne more več koncentrirati na stvari in jih * spušča iz vidika«. Največja nevarnost pa je, da se gre mimo novih problemov molče. Malo točk je, ki bi bile še pravilne v naši politiki.« Po pisanju atenskega luka nameravajo otok Kreto spremeniti v oporišče za ameriške rakete srednjega domala. Tega oporišča pa ne bi izkoriščala grška vojska, temveč v glavnem ameriške in zahodnoaemške čete. — Ostale članice Atlantske zveze so izrazile željo, da na tem »vežbališču smrti« dobijo svoj prostor, kjer bi Iz-vežbaie svoje posadke. — To oporišče bo, ko bo dograjeno sprejeli na vež banje štiri divizije, ki so oborožene z raketami. dežela. Številni pokazatelji ^^L^, povedo, da gre za zaostalo ..^ deželo. Brazilci se tega prav ^Pfer gotovo zavedajo in napove- I dujejo. da bodo najkasneje za deset let uvrščeni med razvitejše države. Nekdanji predsednik Cjuadros je samo ponovil, kar ljudje na splošno mislijo, da bo za pet let Brazilija zasedla svoje mesto mod velesilami. Brazilija je pota dežela po prostornini. Celotna površina, ki je v notranjosti se neraziskana, je uporabna za kmetijstvo. To je po gospodarskih bogastvih najbogatejša dežela na svetu. Kljub temu pa polovica prebivalstva trpi za lakoto: dobra polovica ne pozna čevljev in prav toliko ljudi je nepismenih. Povprečna starost Brazilcev je 47 let. Glavno rtKtrto Brazilije pomeni vrhunske stvaritve 6o-cobne arhitekture* toda samo uro vožnje z letalom od vladine palače pridemo v področje zelenih pragozdov, kjer indijanska plemena živijo v praiskupmosti. Nebotičniki v Sao Paolu in Rio de Janeiru tekmujejo z nevv-vorškimi. sto metrov stran pa najdemo kolibe iz šibja. Medtem ko v teb brazilskih Vseh teh neverjetnih na- brazilskih tleh. To je dose- mestih poslovni ljudje obo- sprotij ni mogoče točno na- ženo z izgradnjo jeklarna gatijo čez noč. nabirajo pri- šteti: ogromno prirodno bo- »»Volta Redonda«, kjer ame-mitivna plemena v notranjo- gastvo na eni strani in ne- riški kapital sodeluje s 40 sli še vodno plodove, da bi verjetna revščina na drugi odstotki. se preživela. strani. Z velikimi zalogami ridn.h ________________________ Se prod petimi leti je Bra« bogastev in zaradi relativna žili ja uvažala sleherni avto- razvitosti domače industrija Ta finančni problem, ni !a- mobil, hladilnike, radijske je Brazilija v stanju, da po-hek, ker od skupno 104 dr- sprejemnike, televizorje in stavlja pogoje razvitejšim se« žav, kolikor jih je včlanjeno šivalne stroje. Sedaj doma- vernim sosedom. Privabi« v svetovno organizacijo, sve- ca industrija izdela letno že sicer tuje investicije z ŽeljO jih denarnih obveznosti ne 200.090 avtomobilov, 300.000 za sodelovanjem, p os -vlja izpolnjuje 37 držav. Skupna hladilnikov, pol milijona ra- pa tudi svoje pogoje. t vsota vse hnepiačanih dolgov djjskih sprejemnikov, 200.000 Ce brazilskim tovarn; jem znaša 85 milijonov dolarje-.-, televizorjev in 300.000 šival-Po ustanovni liMini država, n:h strojev, ki dve leta ne plača čtanari- JEKLO IZPODRIVA KAVO Brazilska »rdeča zemlja-, na kateri raste kava, je bogata tudi po že- Sao Paulo, središče brazilskega poslovnega svela ne, izgubi pravico glasovanja. Največje izdatke ima svetovna organizacija v Kongu in na Bližnjem vzhodu. Te izdatke so do sedaj krili s lezni rudi. To so najprej opa- niso bili všeč nekateri Qua-drosovi ukrepi, kljub 'anu niso podpirali proizva:alcev kave, da bi Brazilijo sr- »menili v »kav ino republiko«. ••Kavarnarji« so sicer strmoglavili Quadrosa, niso pa uspeli, da bi onemogočili Goularta. posojili. žili pittaburški kralji jekla, ki so zaceli izrabljati brazilska rudna bogastva. Brazilija je v tem grabežljivem izkoriščanju našla salomonsko rešitev: dali so svojo rudo tujim jeklarnam pod pogojem, da jo predelujejo na m Združeni narodi so naprosili mednarodno razsodišče v Haagu, da razsodi, kakšne ukrepe bi napravili proti državam članicam, ki ne plačujejo svoje članarine OZN. Sedemdesetletni japons k i general Minnri Genda, ki je sodeloval v napadu na ameriško vojno pristanišče PearI Iiarbour, je pred kratkim dobil visoko ameriško odlikovanje — »Legijo č_sti~, najvišje odlikovanje, s katerim labko ameriška vlada v miru odlikuje tujega državljana. Vzrok omi kovanja — iskreno sodelovanje z Američani po vojni. Odlikovanje je prišlo, čeprav je general večkrat obtožil japonsko vlado zaradi neodločnosti v Peart Har- DEZEI.A BREZ KMETOV IN KMETJE BREZ ZEMLJE Kot povsod v Latinski Ameriki se je tudi v Braziliji zadrževala ve-leposest. Veleposestniki, cerkev in vojska so v neprestanem sporu z naprednejšimi 9 ilflQW_(«l«lll m B _r_T- ljA teka do polarnih področij ^ ČE I£3. V/Clll€t T 1 I HI 111 mWMD W znano bazo Thule. Gre v b:- ML eivu za varstvo radarskih postaj, ki sestavljajo nepre- Ce hoče človek na Luno, niso potrebni le raketni strokovnjaki, temveč pravcata trgano črto, dolgo skoraj 15 armada znanstvenikov. Sicer pa Amerika ni sprejela von Brauna zaradi poleta na tisoč kilometrov. Ta črta je Luno — von Braun in njegovih 400 tehnikov so se k Američanom zatekli pred priho- Američane stala 600 milijo- dom Rdeče armade. Pa tudi Sovjeti niso sprejeli nemških raketnih in letalskih stro- nov dolarjev. V teh postajah kovnjakov zaradi Lune. Taka trditev bi bila prav tako smešna, kot sodba častnikov budno pazi na radarske plo- 44. ameriške divizije, ki se jim je von Braun s svojimi tehniki predal. Ti so namreč šče 600 dobro plačanih ame- menill, da Je von Braun »premlad in predober otrok«, da bi bil lahko oče nemških r>kih in kanadskih speciah- raket. Kmalu so zvedeli, da je Werhner von Braun najboljši del vojnega plena. Nič stov. N čudnega torej, če je postal Braun državljan Amerike. Menda deluje okrog 50 radarskih postaj, ki so nepre- ič čudnega ni, če je von ljudje, povsod se bleščijo ra- mu poti. stan<> povezane s povelj- Braun slavljena oseba kete in kovinski blesk je tak nad njimi, da ga uničijo v stvom SAC (Strategic Air V varljivo dolgočasni at- Command), poveljstvom stra- rr.osferi bunkerjev čas počasi teškega letalstva in sprožijo te e. Ljudje Capu Canave- alarm tak°J- ko zagledajo na _„,,, „ _„__4„„, , . , nebu kakršnokoli tuje telo. ralu, v zaprtem krogu tele- . ., . J v ZDA. Zadržal je vodstvo kot blesk smrti na preži v proizvodnji dirigiranih izstrelkov in od njega si obe- ZNANOST Z ELEKTRON-tajo zmago nad sovjetskimi SKIMI MOŽGANI raziskovalci... S tem v zve- V kontrolnem centru je Lahko se zgodi, da sprožijo zi je znamenita tudi letalska tisoč svetilk in tokovnih vizij.skega ekrana, opazujejo alarm ludi ker so ra_ baza Cape Canaveral. Ta ba- krogov. Vse izračunavajo av- in proučujejo let izstrelkov. darji opazili meteor, jato za je popolnoma opremljena tomatično. V času izstrelitve To je prijetni in neprijetni ptjc aij ceiQ _ Luno'. Tudi za najrazličnejše poizkuse projektila začne letalo B-37 po,ik za ljudi našega časa, ob takšnih vzrokih, ki se po- (oprema stane 222 bilijonov — ki ima radar in televizijo dinarjev). Izgrajena je tako, — čistiti poligon in javljati kot smo si jo predstavljali centralni kontroli položaj po zapisih Julesa Verna. Da- vsake ladje, ki je v tej zoni. je vtis vsemirskega pristani- Dvomotomi Conver 340 kroži šča, ki bo v času m od plane- nedaleč od obale in oddaja tarnih potovanj prav tako vnsto specialnih telemetrij- prometno, kot so danes naj- skih frekvenc. Z njegovo po- me ne vemo. In če bi te baze začele de- prometnejša pristanišča. PRISTANIŠČE ZA VESOLJE Baza Cape Canaveral je prav tako komplicirana kot sestava projektilov. To je industrijska kooperativa na prostoru sest tisoč hektarjev, v kateri sodeluje mnogo različnih podjetij. Vodi jo general, torej vojak. To je tudi razumljivo, če vemo, da ima baza predvsem vojaške naloge. V široki okolici Capa Ca-naverala so se ljudje nalezli -raketne mrzlice«. Povsod 6e pogovarjajo izključno o raketah, o njihovih namenih, moči, učinku... Otroci se igrajo z raketami, starši jih gradijo in si s tem služijo kruh. Neki ženski klub so preimenovali v »gospe pro-jektilke«-. Vsaka nova raketa da ime nekemu novemu hotelu ali restavraciji . . . močjo prenašajo projektili lova t i kot vojni stroji? ki hočejo pripraviti polet v zneje odkrijejo, se dvigna vsemirje. okrog 2000 ameriških bomb- Toda takšnih baz, kot je nikov, ki so razmeščeni Cape Canaveral, je na svetu o;«"og Sovjetske zveze v go-več, le da o njih malo ali pa sti mreži ameriških oporišč. V teh bombnikih so pripravljene atomske ali vodikove bombe, katerih vsaka ima isto rušilno moč, kot so jih imele vse ameriške, nemške, ruske, japonske in drge bombe, topovski izstrelki, mine in drugo orožje, ki so jih uporabili v drugi svetovni vojni. V razdobju nekaj ur naj bi po načrtu ameriških strategov zgrmelo na Sovjetsko zvezo toliko atomskgih bomb, da bi uničili vso~ deželo. Cas za vzlet ameriških letal je četrt ure. Svoje letalce Američani vztrajno urijo, tako da se jim je posrečilo vzleteti že sedem minut po alarmu Piloti in atomski specialisti so se naučili nadeti specialne obleke v nekaj sekundah, na vzletnih stezah pa istočasno pripravljajo letala, ki imajo stalno naložene atomske bombe. Ta stroga pripravljenost je najstrožja na arktičnem področju, ker je čez Severni tečaj najbliže, tako za sovjetske medcelinske rakete do Amerike, kot za ameriške težke reakcijske bombnike do Sovjetske zveze. Ce je dan alarm, poteka vse natančno tako, kot če bi 6e tretja svetovna vojna že začela. Dra- Kandidate, ki jih pripravljajo za vesoljske polete v posebnih pripravah vsestransko preizkušajo. Podvrženi so težkim in napornim vajam predsednik, pa je potreben^ da pripravijo atomske bombe in jih odvržejo na natančno določene cilje. USODA ČLOVEŠTVA V ENI ROKI Takšna prepričevanja so dvomljiva. Kako je lahko usoda človeštva odvisna od enega samega človeka, pa naj bo ta še tako re.sen? Kaj bi bilo, če bi sovjetski radarski opazovalci in za njimi stoječi generali izgubili živce, ko vidijo približevanja tujih teles, ki so bombniki, a ne ptice, meteorji ali Luna? Kaj če bi ti generali •prožili svoj alarmni siste* in bi v obratni smeri pola* tele medcelinske rakete? Ta» daj bi bil svet dobesedno vržen v zrak! Nihče več na bi mogel misliti na polet na Luno. Toda taksna je samo najbolj dramatična razlaga trenutnega nasprotovanja med) obema vojaškima taboroma, ►»Optimistično je pri tem dejstvo, da noben od nasprotnikov ne vidi mrvnosti zmage. Napad je negotovi/ kot je negotova obrpmja. — Raketne baze so ve\ke in takojšnji cilj nasproln;ka. — Edina izbira, ki ostane nasprotnikoma, je še sporazumevanje na vseh področjih. Viktor Sirec bazo straži močna prizor ameriškega fantastičnega filma, ki prikazuje ve-™vZ? wff VJC ,V6aiT oljske Potnike na nekem neumen planetu. V »vesolj-voTiJ^ J^LZP skih pristaniščih« po svetu * najbrž že pripravljajo voljenje za vstop imajo sa- odorave mo tisti, ki so zaposleni. In laKSne oapra\e — v bazi je posebno vzduš- poročila v stotine malih ob- RADARSKE POSTAJE je: za ograjo vrvi jo ljudje čuti ji vih instrumentov, ki Americani M ^ ^ ^v- e";it" "ie~Bo ~se~"že okrog hangarjev, laboratori- sporočajo znanstvenikom ti- ■------ uradno obiavo vpdeli matlcnf situacije so se ze jev, stolpov za izseljevanje sto, kar hočejo vedeti o de- ^LZ^t^LlTtt £npetUe 7 "e enkrat" raket, prikolice vlečejo polo- lovanju rakete. Dovolj je, da £j*5*W^S^o^ pot "*™v,tem * vehk *™V*T: žene rakete, radarji se obra- se vmeša kakšna nepreraču- S^JLfT^S^S? ™i ££ n06t Poleg naPake ™> x • . , ,. . , .... . . dO Amerike eno Uro, pol Ure RA rw*i.avi 4f> dmera na ho ca jo m kontrolirajo nebo, nana radijska postaja in pro-elektronski možje izračunavajo pot, po kateri se bodo gibale rakete. V delavnicah ka radijska postaja zmotila na raket' v da te napake ne bo, zakaj pretvarjajo zrak v tekoči ki- uspešne poskuse z izstrelki primeru napada, so Amen- letala se morajo vrniti takoj, sik. Tam je tudi telemetrij- ameriškega letalstva. - Na čani ustvarili cel sistem ra- ko dosežejo določeno točko, eka antena, visoka 24 m, edi- otočnih postajah vzdolž poli- danskih naprav. Ta sistem ki še ni na ozemlju Sovjet- na zveza z raketo, ko je že gona so prav tako antene in imenujejo DEW (Distant ske zveze, če ne dobijo po- izstreljena v vesolje. Njene radarski stolpi. Ti spremlja- Early Warning), kar pomeni sobnega ukaza, naj polet na- ploščadi se širijo v premeru jo projektil v času, ko drvi takojšnji alarm na razdaljo, daljujejo. Drugi ukaz, ki ga 30 m. - Povsod se gibljejo primeru, če zaide z določene Ta sistem se pričenja na lahko izda samo ameriški nana radijska postaja in pro- ~ * *• « pojavi P* jektil krene s svoje poti. - £ še manJ- Da svetovna vojna po -napaki« Tako je pred petimi leti ne- bl bih. v V6^Cm. CaSU„ 0p°" tu- Američani sicer trdijo, # ZALOGE ZLATA Po podatkih zahodnoevropskih strokovnjakov bodo zaloge zlata in deviz v deželah Skupnega trga kmalu dosegle ameriško raven. « ključi IZ PLASTIČNE MASE Združenje zahodnonem-ške kemične industrije je sporočilo, da je neka tovarna v Dusseldorfu začela izdelovati ključe iz plastične mase. Ključi iz plastične mase bodo veliko lažji od kovinskih, razen tega pa pri odpiranja ne bodo povzročali nobenega ropota. Festival v prazni dvorani (Nadaljevanj« 6 1. stram) fo&uonalci so v glavnem propadli. Se celo Sos« in Robež-nik. ki sta sama aranžirala svojo skladbe (so rekli, da l»e bo nobene protekcije) m izbrala najprimernejše pevce. . PEVCI LOVIJO . RAVNOTEŽJE »O, med pevci imamo pa tudi športnike<, je nekdo pripomnil, ko j« Stanetu Maneiniju pri vhodu spodrsnilo in se je s pravo akrobatsko spretnostjo obdržal na nogah. Na improviziranem čolnu, ki je tvoril okvir nastopajočim pevcem, so bolj aH manj vsi lovili ravnotežje. Posebno fantje so se izkazali s prestopanjem z noge na nogo. Rafko Irgolič je nekajkrat poskušal, če se mogoče da blejski čolnič spraviti v dir z istimi prije- mi kot kavbojski konj. (Ni šlo!). Pevci so lovih ravnotežje tudi med sabo. Pa se ni zgodilo nič presenetljivega. Bili so taki, kot smo jih navajeni, nekateri celo slabši. Poslušalci so bili najmanj naklo- njeni Lidiji Kodričevi, katere barski glas. za slovenske popevke ni primeren. Najlepše je prav gotovo zapela Jelka Cvetežar, preostali bolj slabi ali bolj ali manj dobri pa so zvečine zbledeli. - M. Sosič Pred sedemnajstimi leti so Kranjčani navdušeno pozdravili gorenjske partizane, ki so vkorakali v mesU>. Slika prikazuje čelni sprevod POROKA z nesojenim ubijalcem Starši Asunte Levrero iz italijanskega obmorskega mesta La Spezia se na vse načine trudijo, da bi odvrnili svojo hčerko od namere, da se poroči z mornariškim oficirjem Ivom Brocol-licm. Njihovo nasprotovanje in začuđenost italijanske javnosti zaradi njune bližnje zakonske zveze pa nista niti najmanj čudna, saj je Bro-colli pravkar odsedel pet let zapora zaradi poskusa timora svoje neveste. Z majhnim kodrom Asunta zakriva sledove rane, ki bi bila zanjo skoraj usodna, a jo vendar ni mogla odvrniti od njene ljubezni. Spoznala sta se, ko je bilo njej šestnajst let, on pa je obiskoval pomorsko akademijo. Po dveh letih nerazdvojnoga prijateljstva in ljubezni, je Asunta predstavila Iva svojim stariem. Všeč jim je bil; edini pogoj, katerega izpolnitev so hoteli pred poroko, je bil. da zaročenec njihove hčerke konča akademijo. Neaav iden tovor na na »h ž l?znici*h Težek vlak Ob največjem bremenu, ki so ga kdajkoli začutili naši železniški pragovi, ham je prometnik na kranjski železniški postaji pojasnil, da tovora, ki je v začetku tedna potoval po gorenjski progi, niso mogli prepeljati z nobeno ladjo in nobenim drugim prevoznim sredstvom. Zakaj gre? Ze pred časom je naša železnica dobila posebno naročilo o prevozu statorja za generator gr^ke hidrocentrale »Ptole-BB":s-<. Stator je težak 1401. Ta nenavadni tovor za naše Selnice je bil poslan iz Be,forta v Franciji že sredi aprila. Po gorenjski progi je potoval v ponedeljek in pre-nov1 v Ljubljani. Zaradi Lz-re1^ teže (vsaka os pri vagonu nrenese obremenitev na;ve" 15 ton) je bila vožnja po^c^ega vlaka zelo počasna. Največja dopustna hitrost 'e bila 20 km na uro. Hitrost preko vseh kretnic z odklonom pa so zmanjšali na M km na uro. Na posamez- nih odsekih so morali tovor spravljati v poseben položaj. Popravljali so mostove in odstranili to ali ono napravo na železnici. Tako so tovor prepeljali v premaknjenem stanju skozi karavanški predor in skozi predor v Globokem. Stator za grško hidrocentralo je izdelala francoska tvrd-ka -Alshom«. Z vlakom, ki pelje ta težki tovor, potuje tudi posebna skupina francoskih strokovnjakov, ki tovor po potrebi premikajo. Skozi Jugoslavijo bo tovor potoval več kot teden dni. Brocolli se je po tem še z večjo vnemo lotil učenja. — Pozno v noč je presedal ob knjigi in vztrajno študiral. Diplomiral je v prvem možnem roku. Toda zaradi pretiranega dela so mu živci zelo oslabili. Postal je nervozen in občutljiv. Drobnarije so v njegovi glavi prerastle v velikanske probleme, ki jih ni mogel rešiti. Se celo na ulico 6e je bal iti sam. Psihiater, katerega je zaprosil za pomoč, mu je svetoval mir in poJitek. Na to pa ni mogel micali ti, ker je bilo pred njim prvo daljie križarjenje z ladjo, za katerega ni vedel niti to, kako dolgo bo trajalo. Začela ga je preganjati m:6?I, da ga bo Asunta med njegovo odsotnostjo zapustila. Izmu'eni živci so mu pomagali, da je ponesel na zadnji sestanek pred plovbo revolver in ga na sprehodu z Asunto tudi uporabil. Čeprav je stTeljal iz neposredne bližine, je zaradi nervoze zgrešil sTepooč-nieo svoje neveste in jo zato le ranil. Nihče ni pričakoval, da bo Asunta na sodišču tako zelo zagovarjala svojega ženina, kot je to storila. Z vsemi silami je poskušala, da mu položaj olajša. Toda zakon je zakon in Brocolli je bil obsojen na 4 leta in 8 mere rev zapora. — Ves ča* prestajanja kazni mu je zaro anka vztrajno pisala in mu dajala poguma. Pravijo, da se je v zaporu zelo sprem 2nil in spet postal zdrav in vesel zato se Asunta ne boi ponovne nesreče, pr ' ' jo svarijo strrr G Po vsej Gorenjski se Je zbralo ob železnici precej ljudi, ki m nrnmd <>-vara z radovednostjo opazovati. Med našimi železničarji pa je bilo potrebno precej napora za nemoten prevoz. Dr. Vladimir Stiasnv je edinj Kranjčan, ki ima tri popevke na blejskem festival u. Vprašali smo ga, kakšne izglede imajo njegove popevke v končna" >ailir<>i tri -Marjana« ima po nin n u avtorja precej izgledov za> dobro uvrstitev na zadn'em izboru, precej upanja ;a avtor daje tudi na -M.-.n.'":"- za lirični tenor ali bolj d-»!o-» čeno: za pevca Petra Ara V roža, za njegov glas in r.ačin petja. No, zbor aranžerjev je meni!, da Peter ni do-volj dober (.Mlada Mariborčank* pa se ie istim l.'udem zdela pkknerna) Rraztts1ti sikniti *«k I . .l.Ijevanje z ?. s i —.i) < e.:csr5trrikom. Bilo ;> yS primerov požiga žetev rt oborožcn:h spo;rrdov z o- ž-ništvom. Voditelj tega "'banja je dobil ime braz:' -a " >ia Castra. Med osi o krizo so v glavnem — u rs čas opazovali, av >o vojska km~*ov brez a • pustila s severa m se vme- ala v kr'zd, ki je btti v me!ah drtriiaska i sr Nič se ni zrrodi'- o-. zhcd s siroma"v~ -->tl I os'r'1 miren. T- -bi niso zr»an!*ane v sta- *ansk:h s'rank. T ni mir, ta pomi-jenost ce revščine je zbudila nemir ye'ep~ses^-:kov in tovarnarjev, ki iščijo rešitev, preden bo prepozno. Poročila poslušajte vsak daai ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17.. 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri SOBOTA - 12. maja_. 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Češka, poljska in sovjetska zabavna glasba 8.55 Radijska šola za nižjo 6topnjo 9.25 ►.Pred durmi- in druge domače skladbe 9.39 Sonata za violončelo in klavir 10.16 Od tod in ondod 11.00 Tri arije iz Mozartove »Figarove svatbe« 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Divja jaga — simfonična pesnitev 12.05 Godba JLA igra koračnice 12.15 Kmetijski nasveti — ing. G vido Fajdiga — Raba pridelka krmnih mešanic 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Iz našega arhiva zabavne glasbe 14.00 Iz novejše operne literature 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 Dva koncertna p ir. XjiI>.iv iui t nI« l;i 15 :>0 Mario det Monaco v Verdijevih operah 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne !7.05 Vedri intermezzo • 17.15 Radijska igra 18.11 »Poletni čas« in drugo od Genshwina 18.30 Športna nedelja 19.05 Iz albuma orkestrov 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Klavir v ritmu 21.00 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 21.20 Moravski dvospevi 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zadnji ples pred polnočjo 23.45 Ko se ritem umiri PONEDELJEK - 14. maja 8.05 Zabavni kaleidoskop 8.40 Variacije za violo in klavir 8.55 Za sil ade radovedneže 9.25 Srečanje z Mozartom in Havdnom 10.15 Od tod in ondod 11.00 Igra pihalni orkester LM 11.15 Naš podlistek 11.35 Tri uverture 12.05 Slovenske narodne poje Roman Petrovčič 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Novak — Uvajanje sodobnih 6trojev v vinogradništvu 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Majhna prodajalna plošč 14.00 Orkestralna paleta plesnih ritmov 14.35 Nali poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Iz srbske glasbene lirike 15.40 16.00 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 20.00 20.45 21.00 22.50 5 W *■ Literarni sprehod Vsak dan za vas 55 minut za ljubitelje operne glasbe Aktualnosti doma in v svetu Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe Radijska univerza Naši pianisti Pojoči mozaik Kulturni globus Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije Literarni nokturno 2.'».03 ZapleAHe z nami na našem valu 23.45 Za prijeten počitek vam pojeta Nat King Cole in Frank Sinatra TOREK - 15. maja 8.05 8.25 8.55 9.25 10.15 11.00 11.15 11.30 12.05 12.15 12.25 13.30 13.50 14.05 14.35 15.20 15.30 16.00 17.05 18.00 18.10 Poje ženski vokalni kvartet Zabavni kaleidoskop Radijska šola za srednjo stopnjo Prodana nevesta v ljubljanski operi Izberite melodijo tedna Igra grški violinist Napredujte v angleščini Tretja simfonija Gorenjski vokalni kvintet poje slovenske naTodne pesmi Kmetijski nasveti — Ing. France Lambergar: Letna rez in redčenje plodov pri breskvah Melodije ob 12.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov Trio Horwendel Radijska šola za višjo stopnjo Skladatelja R sto Savin in Mihael Rožanc Nekaj lahke glrsbe V torek nasvidenje Vsak dan za vas Izbor iz Ca/kcv kega Aktualnosti doma in v svetu Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Za staro in mdado 20.00 Iz zborovskega opusa Vasilija Mirka 20.30 Radijska igra 21.30 Sonata za fagot in klavir 21.45 Ob mediteranskih obalah 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Melodija, ples in jazz 23.45 Romantičnim plesalcem za lahko noč SREDA - 16. maja 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb 9.25 Zabavni kaleidoskop 10.15 Od tod in ondod 11.00 Trije odlomki iz opere Romeo in Julija 11.15 Človek in zdravje 11.25 Pastorale in tokale 11.45 Zabavni orkester Alfred Scholz 12.05 Zadovoljni Kranjci s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Pucelj: Kako lahko letos izvedemo strogo izločanje v strnjenih nasadih semenskega krompirja 13.30 S slavnimi sopranistkami 14.03 Hudtjrtku 6olu za srednjo stopnjo 14.35 Melodije na tekočem traku 15.20 Iz del Lucijana Marije Skerjanca 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Mali klub ljubiteljev popevk 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Veliki virtuozni sodobniki 18.45 Ljudski parlament 19.05 Serenada v d-molu 20.00 Naš variete 21.00 Serafina — opera 21.50 Meiigra po tipkah 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Petindvajset minut plesa 23.30 Godalni kvartet v e-duru Četrtek - 17. maja 8.05 Kvintet za pihala na motive čeških ljudskih pesmi 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Ciganske melodije 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Nekaj sovjetskih popevk 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Tmpresije pomladi in poletja 12.05 Trio Svečnik iz Maribora 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivo Pejnovič: Izkušnje pri pitanju mladih govedi z zeleno krmo 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Radi bi vas zabavali 14.15 Pri »skladatelju Srebotnjaku 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 V 6enci broadwayskih nebotičnikov 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz dveh različnih dob 18.45 Kulturna kronika 19.05 Malo Chopinove glasbe 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana 21.00 Literarni večer 21.40 Suita za dve violini, violončelo in godalni orkester 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo 22.43 Glasba iz filmov 23.09 Analfabet — opera 23.40 Mladim ljubiteljem modernih ritmov PETEK - 18. maja •8.05 Komični operni prizori 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Od tod in ondod 11.00 Pet pesmi iz kitajske lirike 11.15 Naš podlistek 11.35 S prijetnimi melodijami vam želimo dober tek 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Vlado Vrečko: Načrti za prašičjerejsko proizvodnjo na Dravskem polju 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Dva hrvatska komponista 13.50 Ruleta za zabavo 14.05 Radijska šola za nižjo 6topnjo 14.35 Poje basist Zdravko Kovač 15.20 V tričetrtinskem taktu z orkestri 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Igrajo simfonični orkestri 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Petkovih 35 minut domačih viž 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Intermezzo in II. slika opere Cavalerim rusticana 20.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Sonata za violončelo m klavir št. 2 21.00 Plesni ritmi 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od včeraj in danes 22.50 Literarni nokturno 23.05 Simfonieta in simfonija iz sodobne glasbene literature Drugi program 1 SOBOTA - 12. maja 19.00 Zabavni orkestri naših radijskih postaj 20.00 Capuletti in Montecehi — II. dejanje 20.50 Melodije na tekočem traku 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Sobotni ples NEDELJA - 13. maja 12.00 Nedeljski ples ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 S sprejemnikom na izlet 14.30 Violončelista Paul in Maud Tortelier 15.15 Vrtiljak vsega za vsakogar 19.00 Znane melodije 20.00 Iz repertoarja simfoničnega orkestra 20.45 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21 00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 SergeJ Prokofjcv v dvojni zasedbi PONEDELJEK 14. maja 19.00 Igrajo vam orkestri 20.00 Zbori iz ruskih oper 20 30 Napredujte v angleščini 20.45 Trije samospevi Jakoba Ježa 21.00 Rendez-vous z glasbo TOREK - 15. maja 19.00 Dva baročna koncerta 20.00 Flavtist Fedja Rupel 20.30 Melodije in ritmi 21.00 Odlomki iz opere Halka 21.30 Revija sodobnih ameriških pesnikov 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 16. maja _ 19.00 Seznanite se s Parkerjevimi 19.15 Pet pevcev - pet popevk 20 00 Metamorfoze 20 30 Ruski tečaj za začetnike 21.15 Rendez vous z domačimi pevci in orkestri ČETRTEK 17. maja 19.00 Scenska glasba iz domačih filmov 20.00 Faust - opera PETEK — 18. maja 19 00 Zapišite narek 19.15 Godala v ritmu 20.00 Pianist Leonard Pennario v Ljubljani 21 20 Kitara v ritmu 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.44 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA — 12. maj« RTV Zagreb 18.00 Linija za lažne dokumente — TV igra RTV Beograd 19.00 TV pošta 19.15 S kamero po svetu in domovini JRT 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.20 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.35 Na tajnem kanalu RTV Ljubljana 21.15 I. festival slovenske popevke 22.30 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd 22.30 Vremeplov JRT 23.00 TV dnevnik II. NEDELJA — 13. maja TV film ftportno popoldne RTV Beograd 20.00 Sedem dni RTV Ljubljana 20.45 Srečanja — poljski umetniški film RTV Zagreb 22.00 Svečanost — TV igra PONEDELJEK — 14. maja RTV Ljubljana 18.00 Kobilja jajca — zgodbe lutkovnih iger RTV Beograd 18.30 Iz industrije za industrijo RTV Zagreb 19.00 Pregled RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 Prgišče sreče — TV drama RTV Ljubljana 21.35 Les Svlphides — balet RTV Beograd 22.05 TV dnevnik II. TOREK — 15. maja RTV Zagreb 20.00 Ekran na ekranu — fimski mozaik RTV Ljubljana 21.00 Podoba sodobne poezije SREDA — 16. maja RTV Zagreb 17.30 Otroci pojo 62 — prenos javne prireditve 19.00 TV film RTV Ljubljana 18.00 Zajčki v tovarni igračk — TV slikanica RTV Ljubljana 18.10 Risani film 18.20 Pomladna jedila 18.40 Samoobramba — kratki film 19.05 Iz dela naših institutov 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Dirka — zabavno ugankarska oddaja 21.30 Loto RTV Zagreb 21.40 Portreti in srečanja JRT 22.10 TV dnevnik II. Italija 22.15 Dober večer Katarina ČETRTEK — 17. maja RTV Ljubljana 21.55 Serijski film RTV Beograd 2135 Film JRT 22.25 TV dnevnik II. PETEK — 18. maja RTV Zagreb 17.00 Proslava Dneva mladosti 19.00 TV film iz serije Veter 19.30 Doma in na tujem RTV Zagreb 19.30 Zagrebški tednik JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 T V tribuna 2120 Obisk pri Jaki ju 2150 Zadnja poročila RTV Beograd 20.20 Po muzejih in galerijah 20.35 Film 21.10 Narodne pesmi in plesi Ja ob 10. url, trnruonki tilm 13. maja francomk) barvni LAŽNU NAIVKE ob 16., 18. Mm DVOJNI PREOBRAT ob in 20. uri j 18. url »Letni kino Partizan« — ameriški film GRANlCARJI TEKSASA ob 20. uri Jesenice »RADIO« 15. maja francosko-italijanski film ti si MOJE življenje ob 20. uri 16. maja francosko-italijanski film ti si moje življenje ob 18. in 20. uri SOBOTA - 12. maja »Center« - franc. barv. CS film NESREČNIKI II. del ob 16., 18. in 20. uri, premiera argentinskega filma DVA BREZ SONCA ob 22. uri »Storžič« - domači film SEKI SNEMA - PAZI SE ob 10. in 20. uri, premiera francoskega filma LAŽNE NAIVKE ob 22. uri »Svoboda« — ameriški film FRANKENSTEIN ob 20. uri »Cerklje Krvavec« — domači film SIGNALI NAD MESTOM ob 20. uri 12. do 14. maja ameriški barv. 17. maja sovjetski barvni CS CS film SERENADA VELI- fiim MAŠČEVALEC KJOR KE LJUBEZNI 0GLI ob 20. uri 15. do 16. maja Italijan, film 18. maja italij. film SEDMI hrabri podvig 17. do 18. maja špansko-argentinski film Žeja Jesenice »PLAVŽ« 10. do 11. maja jugoslovanski film ne ubijaj 12. do 13. maja jugoslovanski film dva 14. do 16. maja ameriški barv. cs film serenada velike ljubezni Žirovnica 12. maja nemški film pred sončnim zahodom 13. maja jugoslovanski film ne ubijaj 16. maja jugoslovanski film dva Dovje 12. maja jugoslovanski film ne ubijaj 13. maja nemški film pred sončnim zahodom 17. maja ameriški barvni cs film sfrknada velike ljubezni Koroška Bela 12. maja franc. film svetnik vodi igre 13. maja italij. film hrabri podvig 14. maja jugoslovanski film dva RAZRED ob 20. uri Duplica 12. maia franc. barv. CS film AVANTURE TILL ESPIGLE ob 20. uri 13. maja franc. barv. CS film AVANTURE TILL ESPIGLE ob 15., 17. in 19. uri 16. maja poljski film SKI-LASTA SREČA ob 18. uri 17. maja poljski film SKI-LASTA SREČA ob 20. uri Triglavom in Ljubljano, tem ko Jeseničani potujejo v Ravne, igralci kranjske Mladosti pa v Ljubljano, krer se bodo pomerili z Ilirijo. ŠPORTNE IGRE V petek, 18. maja se bo pričelo okrajno šolsko prvenstvo v športnih igrah za leto 1962. Na Bledu se bodo šolarji pomerili v odbojki in nogometu, v Kranju v košarki ter v Radovljici v nogometu. NEDELJA - 13. maja »Center« — ameriški film FRANKENSTEIN ob 10. in 14. uri, francoski barvni CS j film NESREČNIKI II. del ob Kropa 16. in 18. uri ( 12. maja slovenski film X-25 »Storžič« - domači film i JAVLJA ob 20. uri SEKI SNEMA - PAZI SE ob 13 maja italij.-angleški film i 15., 17. in 19 uri, argentinski HREPENENJE ob 16. in 20. ; film DVA BREZ SONCA ob PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NEDELJA — 13. maja ob 16. uri Franck: SREČA NA UPANJE — za IZVEN PONEDELJEK — 14. maja ob 17. uri za DIJAKE in ob 20. uri za IZVEN — KONCERT OPERNIH ARIJ — priredi društvo operno simfoničnih glasbenikov Slovenije iz Ljubljane SREDA — 16. maja ob 16. uri Franck: SREČA NA UPANJE za red ISKRA Športne priredi se 21. uri . Letni kino Partizan francoski barvni CS film NESREČNIKI II. del ob 20. uri »Svoboda« — franc. barvni CS film NESREČNIKI II. del ob 15. in 17. uri, franc. film LAŽNE NAIVKE ob 20. uri »Cerklje Krvavec« — domači CS film SIGNALI NAD MESTOM ob 16. in 19. uri Naklo — francoski barvni film SLABE ŽENSKE ob 17. uri PONEDELJEK - 14. maja »Center« — ameriški barv. film POJMO V DEŽJU ob 16., 18. in 20. uri »Letni kino Partizan« — argentinski film DVA BREZ SONCA ob 20. uri NOGOMET Jutri ob 17. uri se bosta na igrišču Mladosti srečali moštvi Sobote iz Murske Sobo-iT maja angleški film POT I te in.domačega Triglava; tek-V VISOKO DRUŽBO ob «f bo v_ .5Ehi£* 20. uri Ljubno 12. maja jugoslovanski barv. film BOLJE JE RAZUMETI ob 20. uri 13. maja zahodnonemški film PRFOKS ob 16. uri Škofja Loka »SORA« tekma mladincev istih klubov bo ob 15.30 uri. RTV Zagreb i 0.00 Oddaja za kmetovalce RTV Ljubljana 10.30 Piratski zaklad — TOREK - 15. maja »Center- — ameriški barv. CS film ARRIVEDERCI ROMA ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — argentin. film DVA BREZ SONCA ob 10., 16., 18. in 20. uri »Letni kino Partizan« — . i francoski film LAŽNE NA-19.00 čas. ljudje ,n dogodki ! IVK£ ob 2Q_ ur_ RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Filmi za otroke JRT 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Kratki film 20.30 Tišina oddaja RTV Beograd 21.40 Knjige in pisatelji SREDA - 16. maja »Center« — ameriški barv. CS film ZBOGOM OROŽJE ob 17. in 20. uri »Storžič« — argentin. film DVA BREZ SONCA, matine- KOŠARKA Dvoboj II. zvezne lige med Triglavom in Splitom bo danes zvečer na igrišču v Savskem logu. Republiška s moška liga se bo nadaljevala v škof ji Loki, 12.~maja~ italij. CS film SIN kamor pridejo gostovat igral-RDECEGA GUSARJA ob 18. in 20.30 uri 13. maja italij. CS film SIN RDEČEGA GUSARJA ob 9.30, 17. in 20.30 uri 15. maja poljski film SENCE PRETEKLOSTI ob 20.30 uri 16. maja poljski film SENCE PRETEKLOSTI ob 18. in 20.30 uri 17. maja angleški W film S. O. S. PACIFIK ob 18. in 20.30 uri 18. maja angleški W film S. O. S. PACIFIK ob 20.30 uri Radovljica 12. maja italij. barvni CS film orientalke ob 18. uri 12. maja francoski barvn: film dvojni preobrat ob 20. uri 13. maja italij. CS film orientalke ob 16. in 20. uri ci Ilirske Bistrice, medtem ko bodo Jeseničani nastopili v Postojni s tamkajšnjim Nanosom. Danes in jutri se bo začela tudi okrajna liga za moške ekipe, kjer bodo sodelovali Javornik, Bled, Radovljica, dve ekipi Triglava, škofja Loka in Jesenice. ODBOJKA Ženske I. republiška liga — zahod: v Kamniku — Kamnik Triglav, na Jesenicah — Jesenice : Novo mesto. Moški II. republiška liga — zahod: na Jesenicah — Jesenice : Kropa, v Izoli — Izola : Gimnazija Kranj ter v Žirovnici — Žirovnica : Kočevje. NAMIZNI TENIS Jutri ob 9. uri bo v šoli »Simona Jenka« dvoboj republiške lige med domačim BOHINJ: Hotel »Zlatorog« — Prostih je še 90 ležišč, ki jih lahko rezervirate tudi na tel. 43. Hotel »Pod Voglom« — Na razpolago je še okoli 100 ležišč, tel. 52. Hotel »Jezero« — Prostih je še 46 ležišč. Rezervirate pa jih lahko na tel. 38. Mladinski dom — Do 13. maja je vse zasedeno, potem pa bo prostih 56 postelj. TRŽIČ: »Pri pošti« — Prostih je še 18 ležišč, ki jih lahko rezervirate na tel. 329. V privatnih turističnih sobah, ki jih lahko dobite pri Turističnemu društvu je prostih še 14 ležišč. V Podljubelju pri Marti Ankeletovi je prostih še 12 ležišč. V Planinskem domu pod Storžičem je na razpolago še 70 ležišč. V Planinskem domu na Kofcah je prostih še 30 ležišč. Dom ja za sedaj oskrbovan samo ob nedeljah. Ljubeljski prelaz je še neprehoden. V Tržič pride dnevno iz Ljubljane in odpelje iz Tržiča 23 avtobusov. Dovolilnice za ribolov izdaja Turistično društvo v Tržiču, dovolilnice za lov pa Uprava državnih lovišč v Kamniški bistrici. V hotelu »Pri pošti« je na novo urejen salon, kjer je vsako soboto ples z glasbo. Gostinsko podjetje Zelenica v Tržiču je odprlo v Lomu nad Tržičem nov gostinski obrat z mrzlo in toplo kuhinjo. Čeprav je že pomlad je smuka na Zelenici še zmeraj ugodna. S smučmi se lahko pripelješ celo do gozda. Smučarji vsi na Zelenico in ne bo vam žal. Turistično društvo v Tržiču priredi v nedeljo,, 12. maja, izlet v neznano. POLJANE V nedeljo, 13. maja, bo ob 18. uri v Poljanah revija pevskih zborov in zabavnih ansamblov. Revija je v občinskem merilu. JEZERSKO Pevski zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Stražišče priredi danes zvečer ob 20. uri na Jezerskem samostojni koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Zbor vodi Edo Ošab-nik. Dom«družina»moda - __ »in --*__________.__~_____ -______ Pravilna prehrana Kol smo se že pomenkovale, smo spomladi hitreje utrujene in ko se pogledamo v zrcalo, včasih nezadovoljne same s seboj. Veliko bomo koristile zdravju in našemu videzu, če bomo kar se da pazljivo in pametno pripravile obed. Vem, da se mnoge hranite v menzah In boste dejale, da pojeste to, kar pač dobite na mizo, vendar enkrat na dan si gotovo same kuhate in takrat bodite bolj pozorne. Pridobiti si občutek, kaj in koliko naj pojemo, ni lahko. Ne bo napak, če se bomo pomenile o nekaterih osnovnih pojmih. Kljub veliki pisanosti jed« nizem presnavlja: beljakovi-ločima> med živili samo tri ne, ogljikove hidrate (sem osnovne snovi, ki jih orga- sodita sladkor in škrob) in K*»j mi je na njej ? Danes še nekaj za naše bralce. Kaj moški cenijo pri svojih zakonskih družicah. Poglejmo: — da v 20 letih zakona nikdar ne pokaže, kako dobro pozna vse njegove slabosti, — da Ja kljub temu, da je preveč pogledal v kozarec, dobro razpoložena, — da je s sa-idi v prijateljskih odnosih, — da ima vedno razirnevanje za njegov poklic, — da ne zahteva, da bi (radii hišo, — da tudd na pustovanje ne gre * -n ■. — da je vedno skrbno in čisto oblečena. — da ne ukače doma vedno z naviir.Hiami v laseh, — dn sem In tja preskrbi karte za kino ali gledališče, — da se v družbi vedno tako obnaša, kot da sta se šele včeraj spoznala. Drugič pšToomo pogledali, kaj žene vidijo pri svojih zakonskih tovariših privlačnega. ntm \4svm *) Zelenega volka, ki se-sinji iz motna sintneeša bakrovih »ali. odstranimo z inedeninaalia aH bakrenih predmetov z mu'a'.m kisom. £ Krvave madeže — enako kot vse drage madeže — moramo zmeraj pred pranjem o/noma kuhanjem posebej obd lati. Krvave madeže v belem perila operem« z mrzla vas« ali pa jšh namočim« v slabi razt spini sslmijzka. Krvave madeže v temnih bi.i t i'j suhe "rmo. 0 Na krvave madeže v žimnTe*h nane-e-no nekaj kaše, ki jo pripravim« iz riževega škroba in vode. K« se kaša posuli, jo izkrtači-mo. q Takšne madeile v svilenih tkaninah izperemo v zmerno slani vedi, Id ji dodamo nekaj dobrega pralnega pri ka. Pečena jabolka ne počijo in se ne nagubaj«, če jrh pred peko n :rc:no z mastjo. (m Omika, ki se nam je naredila presvetla, dobi prav« barvo, če ji dedamo žlico močne prave kave (fekoT-e). — V torbici navadno nosimo polno drobnarije, ki nam nič ne koristi, a se vseeno od tega neradi ločimo. Poskusite to zamenjati z majhno stekleničko kolonjske vode, da se včasih z njo osvežite. maščobe. Vse druge snovi, ki so v sestavi različnih živil (rudninske snovi, soli in vitamini), so za življenje organizma nujno potrebne, ver*-dar ne redi »o. Hrana, ki bo koristila tako zdravju kot lepoti naše kože, naj vsebuje dosti vitaminov, rudninskih snovi in beljakovin. Ker se precej vitaminov med pripravo tudi uniči, je težko določiti, ali sprejema organizem zadosti teh dragocenih snovi. Zato je priporočljivo, da uživate sintetične vitaminske preparate. Maščobe in ogljikove hidrate je pametno v prehrani omejiti. Telečje in goveje meso, perutnina in ribe nas bogato preskrbe z beljakovinami, tudi maščob ne vsebujejo veliko, torej kot nalašč, da si nekaj od tega pripravimo. Jajca so prava zakladnica rudninskih snovi in vitaminov, zato bomo pridno segale po njih. Surov beljak ni priporočljivo uživati, ker ga nekateri ne prenesejo in dobijo izpuščaje. Zato jajca spečenro ali trdo skuhamo. Dostikrat smo že slišale, kako je zdravo uživanje skute, le pozabiti ne smemo na to. Skuta vsebuje veliko beljakovin, mlečno kislino, ki skrbi za prebavo, vitamin A in B ter kalcij — prvina, ki jo v prehrani skoraj vedno priman;kuje. Skuta se lahko na različne načine pripravi, lahko jo tudi serviramo m sadjem ali z zelenjavo. Sadja in zelenjave mora normalna prehrana tudi v obilici vsebovati. Svinjskega mesa in masti ter preveč papricirane hrane pa se na ljubo naši lepi koži raje izognimo. Mostim - priljubljeno oblačilo Verjetno se strinjate, da je kostim eden izmed najbolj praktičnih delov naše garderobe. V njem se dobro počutimo in z dodatkom raznih detajlov smo vedno za vsako priložnost primerno oblečene. Na srečo je letos tudi ljubljenec mode, saj se ko- stim lahko nosi vse leto; poleti je seveda narejen iz tanj še tkanine kot pozimi. Letošnji kostimi so vedri in mladostni. Vedri zato, ker so priljubljene svetle, živahne barve, mladostni pa zato, ker so jopice navadno kratke. Jopica je lahko brez vseh gumbov in prosto pada do pasu: drugi kreator ji zopet želijo rahlo poudariti žensko linijo in so prešli k rahlo oprijetim jopicam, ki se zapenjajo z gumbi. Kot smo že lani opazSe, so kostimi obrobljeni z usnjem ali dru-gobar. nim blagom tudi letos še vedno rnoderni in privlačni. Prej smo rade no- Verjetno so vam všeč pletene košarice ln lončki, ko ste Jih zagledali v izložbenem oknu, saj se dobijo res lepo Izdelane pletene stvari, ki bi Jih lahko uporabili. Ce Je vala košarica za kruh že stara, si lahko omislite novo pleteno, ki bo videti Učna. Vsaka gospodinja ima rada, da Jo razveseljujejo sobne rastline, ie prijetne Je pa bo videt!, ce rastttnakt lonček položite v pleteno košarico. sile kestim sam z le.. d ogrlico, letos je zopet prl'la -V modo« bi uza, ki je polna volane ali pa je čisto preprog stega kroja in ima ob vrat* nem izrazu pentljo ali kravato. Ce smo kupile več blaga za podlogo, je lepo. da si naredimo isto bluzo. (Ob boljših prilikah lahko oblo« čemo čipkasto bluzo.) Modni kreatorji se v načinih kro» jenja razhajajo, ms! so si pa enotni, da krilo nd več tak« ozko in da pokriva kolena,' Ker je toliko variant in raznovrstnih krojev, 6i lahka vsaka lanskoletni kostim preuredi. Pametneje Je, da al staremu kostimu, ki je, upam* iz dobrega blaga, odkupite lopo torbico in rokavice ali klobuk, kot pa da bi si kupile ceneno blago za nov kostim. Detajli mnogokrat pri« pomorejo, da je často preprosta obleka videti elegantna. Državljan WeIIes Orson Welles je ena najpomembnejših in najmočnejših osebnosti današnjega filmskega sveta. Njegovo delo na področju filma (razen tega dela tudi v gledališču in Je eden najboljših poznavalcev Shakespeara) je dvojno: pomembnejši je kot režiser, vendar pa je tudi močan igralec. Žirija festivala v Cannesu mu je dala priznanje kot režiserju — leta 1952 za »OthelJa« — in kot igralcu — leta 1959 (skupaj z B. Dillmanom in Deanom Stockvvellom) za »Nasilje«. Toda v tujih filmih igra Welles (podobno kot de Sica) predvsem zato, da bi dobil sredstva za uresničitev svojih lastnih zamisli. To smo Jugoslovani lahko takorekoč videli »na lastne oči«. Prvič se je namreč Welles mudil pri nas konec 1959., da bi odigral epizodno vlogo izumitelja Fultona v »Auster-Iltzu« Abela Gancea. 2e takrat pa je tudi pripravljal snemanje svojega novega dela v zagrebških ateljejih. To zamisel sedaj uresničuje — naslov filma pa je »Proces«, za katerega je napisal scenarij po romanu Franza Kafke. Ob tej priliki naj si na hitro ogledamo ustvarjalnost tega velikana sedme umetnosti. Filmski portret režiserja in igralca Orsona Wellesa VLI elles je imel ob svojem »Državljan Kane« (1940), prihodu v Hollywood »Čudoviti Ambersonovi« (leta leta 1939 kot štiriindvajset- J942) in -Dama iz Sanghaja« leten mladenič za seboj že (1947). bogato in burno preteklost. »Državljan Kane« je najpopolnejše \Vellesovo delo in predvsem najcelovitejše. To lahko v veliki meri pripišemo dejstvu, da v nobenem od svojih poznejših filmov ni imel take ustvarjalne svobode kot tu. »Kane« je iz številnih med seboj tesno prepleta jočih se odlomkov nje- Film Prepotoval je skoraj ves svet in bil z to&^MJe Uvlfrfr in pripove- ustanovitelj lastne gledališke * * etkana podoba časni- !*upI,ne- if^J skega mogotca (zaigral ga je izredno domiselno rad.jsko Jm) ^to*** in ti- rana, ki pa je vendar v svoji notranjosti majhen in nesrečen. Kot pravi W elles sam: »Kane je ohol in majhen hkrati, bitje brez koristi in obenem sijajen fant, velik državljan in hkrati umazan ščurek. Vse v njem je odvisno od tega, kdo govori o njem.« To plastičnost, resnično življenjsko razsežnost Kanove osebnosti (Kane sam in njegov svet pa je iztrgan iz širšega družbenega okolja!) je Wel!es dosegel z vrsto novih, samosvojih in drznih režijskih prijemov. Odlično je kombiniral sliko in zvok, da se res medsebojno izrazno izpopolnjujeta. Prvi je funkcionalno uporabil t. im. panfocus (t. j. lečo, ki omogoča ostrino slike na razdalji od 0,5 m do 700 m) — uporabil tako, da je nanizal tudi po troje dogajanj v treh različnih planih v isti sliki in tako stopnjeval dramatičnost. Kanovo majhnost, ki se skriva za njegovo mogoč- Vrh »Dame iz sanghaja« se ™ f^^^J^^i odvija v zrcalni dvorani, ki poudarja nenavadnost in grotesknost zgodbe, ki pa je obenem tudi izredno funkcio- ^adu- Moc™ " vcaf^ nalno vključena v vrh dram- Pretiran° ~ Je uporabil tudi ske zgradbe dela. Na sliki 1^ro fvetlobe m sence. Orson WeHes kot O'Hara Tud razbil in mož je bil spet Po naporni igri dobra malica reven kakor poprej. Preb risani jur ček si predstavljate, kako je bila Spela vesela prebrisanega Jurčka, ki je dobil za vedro mleka en sam groš. štirnajst dni in ugotovil ca' slednje: v stotih kilogramih «1 M nobeno r<*°- mu je koruze je naštel 421.350 zrn, sia velel naj pobira novce v stotih kilogramih pšenice £ fe H *■ pa 1.020.345 zrn. Verjeti so utrudil m dela ni več zmo-tnu morali, zakaj nihče ni gel. ee je sin razhudil m ga Želel šteti za njim. Tako strašansko nahruld, da je je vztrajni delavec povsem len, da se mu me ne ljubi, zasluženo pesoravil stavo Nekega dne je pa starec oblo »00 dinarjev.* nemo3el in umrl. Pade! jc v K s» k o netopir vidi Ze veva Gotovo je med vami mnogo takih, ki se bojite netopirja, in če pride zvečer v sobo, hitro zbežite ven. Tudi jaz sem se ga včasih bala, vendar vam lahko povem, da je ta strah popolnoma neopravičen. Saj netopir nestori človeku nikoli nič zalega, nasprotno — Se koristen mu je. Kako? Ker leta po-moTf. se hrani samo z nočnimi žuželkami, med katerimi pa je tudi mnogo škodljivih. Morda še ena zanimivost, tako da se netopirja sploh ne boste več bali in ga boste z zanimanjem opazovali, ee bo priletel v sobo. Postavimo si vprašanje: Kako netopir pemoU vidi? Dolgo časa si nT-« Tnorli pojasniti tega v • '*.aja» Danes pa je to znan »pir vidi — prav- saprav čtrfl — z ušesi vse predmete, k: se mu ovira na njegovi poti. To so ugotovili tudi s poizkusi. Ce so netopirju zavezali oči. Je m» mu zamašili ušesa, se je zaletaval od ene ovire v drurro. Spela je bila orno žena z skal za ušesi, češ kaj bo rek-Jurčkom, ki je bil tako bi- la Spela. Pa mu ni ostalo ster, da so mu usl rekli pre- drugega, kakor pobrati praz-brisani Jureek. Kar je nare- no vedro in oditi domov. Ali dil, je bilo narobe in Spela je imela z njim nič koliko ~ " skrbi in dela. Nekoč mu je naročila: -Jurček. oprtaj si koš! Vanj sem ti postavila vedro mleka in ga odnesi v mlekarno. Pa pazi, da ga ne razbiješ!« -Kje neki,« 6e je namrdnil Jurček in oprtal koš z mlekom. Gre, gre, že vidi mlekarno. Tedaj se «ta pustila nikomur nobene pred njim zasveti nov, sve- stvar j do konca povedati in tal groš. Dobro znamenje, je eta kar naprej vzklikala: _ _ _ pomislil Jurček in se hitro -Ze veva!« Lepega dne jima |w'l 1 £Lf £* sklonil ponj. Joj! Cisto je po- je prinesel neznan moški 1»*■ zabil na vedro z mlekom. pJašč in rekel: »Ce kdo ob-Mleko se mu je razbilo na leče ta plašč in zapne en glavi in vedro je zaropotalo gumb, ga dvigne visoko nad na tla. Jurček se je popra- zemljo, a če tri, ga dvigne Živela sta nekoč zakonca. Bila sta dobra človeka, imela pa sta eno napako, da ni- vijo, da se Je Jt.remenila ▼ ribo, njen aaoi pa v osla. Gotovo je bilo to dobro za taka čudaka. do oblakov. Namesto da bi ?a vprašala, kaj je treba storili, da prideš zopet na zemljo, je mož neznanca prekinil in vzkliknil kot po navadi: -Ze veva!« Naglo si je oblekel plašč in si zapel tri gumbe hkrati in vzletel. Zena je stekla za njim in vpila: »Moj mož leti! Moj mož leti!- Tekla je z glavo pokonci, padla v reko in utonila. Pra- Uganka Pomlad na gugalnicl. Ena izmed teh deklet je vedela povedati, da je zaradi gugalnice izgubila kosilo in bila tepena. prav tako lahko letal, če pa Vse to se aa gugalnicl hitro pozabi Po rodu nisem imenitna, tečna, majhna sem in sitna, sovražiš me, preganjaš, težko si mi kos, predrzna sem tako, da sedem ti na nos. Miška je tla na sprehod. Hodila je po dvorišču in se vrnila k mMeri. »Mamica, videt a sem dvt živali; ena je bila strašna, druga pa je bila videli pri" jazna.« Mati je rekla: »P esc j mi, kakšni i%-ali sta to hili.« Miška ie pripovedovala: »Prva je bila strašna in se šopiri po dvorišču. Ima črne noge, rdeč greben, izbuljene oči in ukrivljen kl-un. Ko sem šla mimo, je odprla zrelo, vzdignila no-go in tako zarjti-la, da od strahu nisem ve" dela, kam na} se skrijem.« »To je bil petelin,« pravi stara miš. »Ta nikomur ne stori nič zalega, njega se ni treba bati. Kakšna pa e bila druga žival?« »Ležala je na soncu in se grela. Imela je bel kožuh, sive tačke, lizala se jc pod vratom, maljala T repom in me gledala.« »Ti neumnica neumna,« reče stara mfi, »saj to je bil sam ABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA ST UUlUIIUillliilllllllllll IIIICl!llllll!lh!lli:;i!lllllllllJJlJi|JJ!UUll»IWUIIIIII!!lil]!ll!:!!l8 HLVDNOKRVNOST 1 vas prav razumem, ludi vi niste pravi mož!« k.K!!ill!!l!illlKI!ll!l!!:!:in:!l^ — Gospodična, zaprosite, da bi vas premesti'! k vročini klobasam, morda takrat ne boste več tako hladni do mene. LJUBIMCA ZDRAVNIŠKI PREGLED SHLJSEVALNA KURA — Nihče ni bolan! Mi smo se pravkar vseUli in smo se želeli prepričati, če delate obiske tudi ponoči. — En teden shujševalne kure in hlače vam bodo stale kot po mori. — No, temu sem že dal svoje! — BACILI Cestni pometač: Kaj vendar toliko pišejo o bacilih v prahu in blatu! Ze trideset let pometam ljubljanske ulice, pa doslej še nisem nobenega našel. Tf&t v vsaki trgovini z živili /e fC bilo tudi v »Delikatesi-* veliko ljudi. Vakdo je nekaj kupoval. Izza tehtnice je bilo slišati prodajalčev glas: — Izvolite, vaša šunka! Pa ne morem, človek ... Vsi želijo to, a nočejo ono ... Neki deček je v negotovosti zastal in izvlekel iz svoje dijaške torbice zvtzck s črtami. Za teht- dajalec, medtem ko zapisuje na papir. — Dalje! — Potem, stopetdeset gramov surovega masla po 28 rubljev in 50 kopejk kilogram, — nadaljuje deček in mimogrede poškili v svoj zvezek. — Sto gramov — i? rublja in 85 kopejk — zapiše prodajalec — in še 50 gramov — en rubelj in tri-inštirideset kopejk. Še kaj? DELIKATEN DOGODEK \ DELIKATESI nico, izza steklene pregrade, so se pomikale roke v belih narokvah iri obrazi z belimi kapami. Eden izmed teh obrazov — uglajen, živahnih oči, z veliko bradavico na licu — se je zazdel dečku najbolj simpatičen! Nepremično si je ogledoval tega prodajalca, kako opravlja čudežne manipulacije s salamo in tehtnico. — Kaj želite — ga vpraša prodajalec, ko začuti na sebi vztrajen pogled. — Državljani, pustite otroka preko vrste. Kaj si hotel, mali? — Peči so naročili, da kupi sto gramov salame po 18 rubljev kilogram, reče deček. — Sto gramov, -i ponovi pro- — Dve sto gramov sunke po 29 rubljev kilogram in sedem limon po 2 rublja in 75 kopejk. — Dve sto gramov in sedem limon. Dobro! Kaj še? — No, vprašujemo se, koliko mora Peča za vse to plačati. — Torej ... rubelj in osemdeset Prodajalec začne računati: kopejk ... Dva rublja in petin-osemdeset kopejk ... M-m-m! Devetnajst, petinsedemdeset. M-m-m! Skupaj torej — petintrideset rubljev enaindevetdeset kopejk. Želite, da vam to takoj pripravim? — Ni treba, — reče deček. — Bilo mi je samo do tega, da vem koliko. V šoli smo dobili nalogo. Tako je težka .. J Popoldne je kot brez uma pri-dirjala v prodajalno debelejša ženska z rumeno ruto in vlekla za seboj razknštranega dečka. Kje je ta? — je vpila ženska in se prerivala. — Pokaži mi tega strica! — Glej ga, tam, z bradavico, — pokaže deček, skrivajoč se za mamo. Žena se je prebila do tehtnice. — Hočem knjigo za pritožbe! — je vpila. — Pokažem vam, kako se zašle pljujejo otroci! — Kaj se je zgodilo, državljanka? — se začudi prodajalec. — Prvikrat vas vidim. — Mene — da, toda njega? Ženska sune preplašenega dečka k tehtnici. — Zaradi vas je dobil dvojko! Stjopa, daj sem zvezek ... — Prodajalcu pomoli pod nos zvezek, v katerem je zijala dvojka. — Ali vidite? — Vidim. Toda kakšno zvezo ima to z mano? — je užaljen prodajalec. — Kako, kakšno zvezo?! Pa po vašem računu vse skupaj stane 35 rubljev in 91 kopejk, a po aritmetiki 31 rubljev in 13 kopejk ... — Eno je aritmetika — vzdihne trgovec — a drugo trgovska mreža.. , Nikolaj Jobkovski Križanka št. 23 1 3 4 S 1 7 ' t • r u 11 1} n «4 " i u 17 [u Vodoravno: 1. način, inačica, 8. vrhovni poveljnik mornarice, 9. avtomobilska oznaka Sarajeva, 10. italijansko mesto ob Jadranu, 11. dedelaven, 12. nemška tovarna avtomobilov, 14. avtomobilska oznaka Peči, 16. stroj, ki vlači pluge in druge poljedelske stroje, 18. italijansko mesto ob morju, po katerem se imenuje tudi preliv. Navpično: 1. naselje, 2. moško) ime, 3. začetnici slovenskega pisatelja (Hči grofa blagaja), 4. otdo-mladanski, 7. veznik, 11. Shakesce-ška pisateljica, 5. Perzija, 6. po-arov naslovni junak, 12. moško ime* 13. namizno pregrinjalo, 14. znoj# 15. hercegovsko moško ime, 17. različna so^la^'v-i Križanka št. 24 1 « Ji s * 7 • m : 10 h 12 11 6S ! 15 P" .J Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1. lepota, 7., 2. dohodek iz obresti, 8., 3. srbsko moško ime, 9., 14. osebni zaimek, 10., 4. snov za sveče, 12., 5. tuj dvoglasnik, 13., 11. zgodnji, 14., 9. rdeča barva za kovine, 15., 6. široka velemestna ulica z nasadi. Rešitev križanke št. 21 Vodoravno: 1. Moskva, 7. odprava, 9. Kra, 10. lij, 11. A(nton) A(škerc), 12. peza, 13. patos, 14. trasa, 16. last, 17. PK, 19. Ada, 20. ali, 21. kažipot, 23. rabota. Rešitev križanke št. 22 Vodoravno: 1. Oskar, 6. Stanar, 8. K(ardelj) E(dvard), 9. Abel, 11.' analiza, 13. rabi, 14. I(van) P