294. števifka. ^^ Ljntiljana, ncdeljo 25. decembra. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD, i. ■ Iz haj a vaak dan, izvzetuii ponedeljke in dneve po prazuikih, ter velja po po St i prejeman za »vjtro-ofterske deJ.de zu ćelo leto 16 gl., lh p.il leta 8 jfl., ta čotrt leta 4 gl. — Za Lj ubijano brez pođiijanja na dom za ćelo leto IM >:ld.. ?u ćctrt leta ." (jlđ- ^O kr., ** en met»tir 1 £l&. 10 kr. Zu p0 kr., po pošti prcj^inan za četrr leta 3 ^old. — Za o z n a n i la w plačuj« od žetiristopne petit-vrste B kr., de se oznanilo onkrat tiska, fi kr., če se dvakrat, in 4 kr., če so trikrat ali većkrat tiska. 1 Dopisi Tiaj se iisvole frankirati. — Rokopisi ee ne vraćajo. — Uredništvo ie v Lj ubijan i v Krune Kolnmnovej hiši „KledaliSka stolba". Opravnifltvo, na katero naj se blagovolijo po&ilJHti naročuine, reklamacije, ozutmilH, t. j. nduiiništrativue »tvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Koliimnovej hifll. Zaradi božičnih praznikov iziđe pri-hodnji list v sređo. V Ijjnbljanl 24. decembra. —.r.— Zopet praznjujemo božične praznike. Po celej olikanej zemlji vlada te dneve mir mej narodi, in strasti potihnejo! Tuđi naši politični boji ponehali so za nekaj dnij, in po slanci poyrnili so se k svojim rodbinam, da se odpočijejo silovitega borenja — z besedami, katere so le prerade prazne bile. Kakor sklene trgovec konec leta svoje knjige, ter preračuni, koliko sadov da mu je prinesel mej letom preliti znoj, tako velja tuđi v političnem živ-ljenji običaj, da napravljajo stranke konec leta politično svojo bilanco, da preračunijo, koliko da 80 v pretečenem letu a politično svojo de-lavnostjo dosegle. In kakor 8e kupee, kojemu sta v redu knjiga in blagajnica, upapoln ozira v leto pri-hodnje, tako prižakuje tuđi politična stranka zavestno in polna poguma bojev prihodnjega leta, če jej na meji pretečenega leta politična bilanca kaže, da so vidni uspehi njenega trudu ! Ako ozremo se mi Slovenci po letu, kate ro se bliža k zatonu, uko pretehtujemo plodove, koje smo v tem letu spravili s polja po-litičnega svojega delovanja, ne govorili bi resnice, če bi trdili, da smo dosegli ponosnih rezultatov. Naša bilanca jh ponizna in neznatnu je tuđi žetev, ki smo jo spravili v svoje shrambe. Še vedno smo se morali hudo lm jevati za vsakđanji svoj politični kruh, in še vedno smo morali orati trdo Jedino, ki tuđi dobio obdelana Ie preradu rodi trnje in osut. Vlada pustila je svoje solnee sijati na naa, ter pri tem bila vsaj toliko pravična, da je po-skušala ali vsaj dobro voljo imela, da bi to svoje solnee regulirala tako, da bi nam Slovencem njega žarki ravno tako gorko sijali, kakor bo uže od nekedaj sijali na Nemee in slovanske renegate. Volja je bila dobra, uli kaj se hoče, da zo vladin zastopniki po posa meznih kronovinah različni, dn so uradniki še vedno protivladni ia da se po različnih uradih vlade program: pravico vsem rodovom jednako deliti, različno tolmaći! No, konečno smo mi Slovenci t. malim zadovoljni in vnaka bilka, koja nam povene na političnih tratinuh, razradosti nas, kakor da bi nam ne bila pognala mino tenku bilka, teinveJS orjašk dob! Naš napredek nij bil mo-gočen v letu preteklem, a na])redovali smo pa vender! Če se ozremo po luknastej vrsti svojih političnih nasprotn kov, postala je tanku in marsikaterega nemi^kega bojnika zadela je smrtna pusica, da nam nikedar vee no bode nHsprotoval na političnim polji! Mnogo j'h je moialo prijeti za popotno palico, ter odriniti f.ez slovennke gore, in mi se zibljemo v slad-kih upih, da se nikedar več ne povrnejo! Od posameznih slovenskih renegatov in v deželo prisvalkanih Nemcev odvisna nij naSegfi narorlu prihodnjost. Ali če takih elementov v deželi nij, potem je zrak čistejSi, in ker je v črstem zraku dihati zdravju jako koristno, tako hvalimo z vso pravico večnega Boga. da nam je odvzel te gospode, ter jih presadil na neninka tla, kjer naj rastejo kakor hočejo. Tuđi flovensko uredovanje napredovalo je nekoliko. In da si nas ekscelenca VVaser še vedno ne ljubi, moral se bode po čas i vender le upogniti, ter v nadsodnijskeni svojem okro^ji upeljtiti slovenske tiskovine, ki se uže tiskajo sedaj. Gospod nadsodnijski pre/i dent moral si bode svoje živcu nekoliko po-ostrit', ker napočili boilo čaši, v katerih ne bode smel nervozen postajati zaradi1; vsačega najmanjšega slovenskega protokolčka! Največji napmlek p»i je ta, da ao se koncem leta pričeli rnhlo gibati koroški Slovenci, ki so ravnokar /ahtevali, da se jim vpelje narodna ljudsku šola. Po uovem letu dobili bodo tuđi svoje glasilo, katero bode preza-.služiut družba sv. Mohorja izdavala. Da bi se 7. njim preplula vsaka slovenaka vas v Gora-tunu, da bi se ondu zopet oživela slovenatva zavest in moč nekdanja! T«ko se je zgodilo, da se oziramo z upi v loto prikodnje, v katerem bodemo vsekako več dosegli, kot smo dosegli v letu preteklem. Fakcijezna opozicija! Pred nekoliko duevi .sprejel ie v nvdi-jenci presvitli naš vladar deputacijo tržaško, kutera inu je i/ročila adreso, ter ga prosila, da bi blagovolil pospeševati interese tržaškega m»jsta. Cesar bil je prijazen z deputacijo, ter joj obljubi I, da bode z vladarsko svojo pozornostjo čuval nad interesi trža.škega emporijti. Vladar pa s e j e p r i t e m • z r a z i I, da prav mu č n o o b ž a I u jt\ d a s e d a n j i d r >. nvni p o s I a n c i t r ž a h k e g u m e s t a vladi u a p r a v I j u j o sumo iakcijezno opozicijo. Vr teku razgovora naglašalo je Njihovo veličanstvo š e j e d n o k r a t, da moćno uh-Miluju to po sto pa nje trž uskih p o-shmcev, ki so sami fakcijezni opo-nenti s eda nj ej vladi. „Neuo freie Presse", ki svetu s kislim obrazom poroča o teh earjevih boseduh, do-stavlju, da niti jeden trenutek ne dvomi, ripadajo k nuj-konservativneJHemu krilu levice, tcinvtč v jjrvej vrsti tuđi proti celej takozvanoj ziirumenoj Itj- Lov na tigra. Rusko spisal A. Maksimov. II. Trnek. (Konoc.) — Na drevo, hitro! kriknil mi je Prego-noy, hiteč basati svojo puško, a bilo je uže prepozno. Tiger približal se je nama z veli-kanskimi, strašnimi skoki. Brezzavesten zagnal sem se k najbliž-jemu' dobu ter tresoč se zagrabil za prvo vejo, popustivši puško prav pri drevesu; hotel 8em se privzdigniti, a nijsem mogel: moči moje bile so paralizovane; v očeh se mi je stemnelo, po Životu stresel me je mraz iu strah . . . Zdelo se mi je, da bodem čez sekundo uže v oblasti grozne zverine in strah, neprenjhgljiv strah, objH je vse moje bitje, • vzel mi sposobnost dvigniti se; vsaka sekundu zdela se mi je dolgo, mučno leto. Zbravši na-posled vse svoj^ sile, povzdignil sem se na oslabelih rolrah in zlozel na drevo v trenutku, ko je bil tiger od mene vsega kakili dv.ijset korakov, v oddaljenosti dveh ikokov. Bil seru tako ob vse moči, da sem se komaj dr'/.n] na drevesu; silni mraz jel me je pretresavati . . . Ozlobljena od neuspeha, udarila je zver srdito s taco po drevesu ter se zagnala na Prego-nova; ta bil je Se le pri drevesu, ko ga je tiger skoro dosege!. Spoznal sem 'i grozo, da mu je smrt gotova . . . Še sekundo, zdelo se mi je, in končal je svoje življenje. Postalo mi je neznosno strašno; fakal sem katastrofe z 03tro bolestjo v srči . . . Tiger naredil je zadnji orjaški skok; prvi trenutek zdelo se mi je, da je Pregonov zmet; a ko sem ostreje pogledal, vide! sem, da je neposkodovan in i\a se je krepko prijol za de-belu vejo . . . Zver ga je zg resi hi; nij dovolj preniMinila sile svojega skoka in pala s prsmi mt»j «lv;» dobu, rastoča podobno viluin iz jedue korenine. Nekoliko sekuud ostalu je trdno za-go/.denu; z besnim ruiovenjem bil je tiger v teh sliK'ujnilj stiskali nu vse strani ter obderal z drevja skorjo s svojimi mogoininii krernplii. Pregonov uporabil je te sekundt; in se urno privzdiguil na dob. Nu/aduje so je Tiger osvobodil ter sg za-gnal z groznim rujovenjem na dob, kukor bi ga hotel izruvati, samo du bi dobil v Hvoje kreni pije ljutoga sovružniku. Zu prvim brez-umnim napadom, riledil je drugi, tretji; na-zadnje, uvidevši svojo nezmožnost zlomiti sto-letno drevo, ftla je zver od doba proč, legla na travo in si jela lizati runo . . . Nij bilo sumnje, da se je tiger odločil potrp<'žljivo ču-kati toliko časa, da naji prisilijo okolnosti vici. In to je golu istina! Kakor žarek mrzle vode, treščila bode cesarjeva beseda na ušesa ibeganim levičarjem. Koliko hrupa in krika vriščalo je še ravnokar, in kako so trobili na vse štiri strani svetovne, da je levicu v znanej debUi o av.ttrijskej deželsskej banki moralično premagala desnico, ter razdrobila ministerstvo in pred vsem finančnega ministra Dunajevskega! „Wiener allgemeine Zeitung1', organ vedno la-čnega ministerskega kandidata gospoda Plenerja. vedela je še c«lo izza kulis povedati, da se je pozicija grofa Taaffeja na dvoru omajala, in da bode cesar takoj, ko se povrne iz Oger-Bke, odpustil svoje dosedaoje ministerstvo. Žurnalistika „zjedinjene" levice potisnila je torej na prav netakten način osobo ceshrjevo v politično diskusijo, in pisarilo se je tako, kakor bi ti goapodje zrli v najglobokejše kote vladarj evega srca! Ali kako drugači? je vse prišlo, kot so levičarski ustavoverci pričakovali. Grof Taatte je še denes minister in videti je da ga solnce cesarjeve milosti obseva, in da uživa v polnej meri zaupanje vladarjevo! Združena levica kultivirala je zadnje čaše samo parlamentarni skandal, in težko bi se dobil konstitucijonalen vladar, ki bi tnke razsajalee pocastil h svojim zaupanjem. Cesar Fran Josip je vzor konsti-tucijonulnega vladarja in kot tak stal je vedno nad strankami in nikedar ae nij vtikal v parlamentarne boje in politične diskusije. Pač daleč zagasiti so morali naši levičarji, če se je koneČno 6e ćelo tak vladar odloeil, da je javno stigmatiziral tište zjeilinjene kričače, ki BO tuđi imenujejo zjedinjeno Jevico v našem parlamentu. Iladovedni pa smo, kaj bode zdaj počel naš hp.ron Depretis. Bog zna, ali je uže na potu demisija tega fakei.jeznega oponsnta? ! Politični razgled. ftotrnnjc «l«*i**l«». V Ljubljani 24. decembra. Veliko senzacijo napravile so besede cc-•arjovo, katere je govoril tržaskej deputaciji. Z besedumi, ki jih je govoril vladar trža-Škej deputaciji, da namreč ne delajo vladi le navadne, marvec fakcijezno opozicijo, zadeta je vsa levica in to priznava ćelo „N. fr. Pr.a Morda te besede vladarjeve prepričajo levičarje, da za nje nij na tej poti, katero so zdaj na-stopili, rešitve! TII »11.14* llrzuve. Kakor se iz I* t>t rog raci a poroča, raz-Sirjena je v vhidnih krogih misel, da se mora razrušiti berolinska pogodba, llusija je odločno zato, dp- se konec stori turškemu vladarstvu v Evropi. Razmere mej Avstrijo in Rum unijo so vedno bolj napete. Porota se zdaj, da misli ministerski predsednik rumunski Bratinno od-stopiti in to da bi bila safistakcija za Atstrijo. Naši ustavoverni listi s to vestjo nijso prar zadovoljni, ker mislijo, da bi potem mogel priti na to mesto minister, ki bi bil prijazen Rusiji. V Utemelji se vedno še nadaljujejo poganjanja z Vatikanom in kakor pričajo sled-nja poroč'ta, bode konec teh pogajanj vender le ta, da bode vlada dovolila, da izpraznjena škofovska mesta zopet dobijo škofe To bode torej konec dolgotrajnemu boju. Bismark ae bode udal. Mej firsko io Turčijo traje razpor dalje zaradi pošte, ker Turčija ne6e odprav-ljati grških korespondenc in se tuđi trudi,da bi za to svoje počenjanje pridobila druge vlasti. Grčka pa nasprotuje po svojej moći Turčiji. Grška vlada je po svojih zastopnikih izdala oklic na one prebivalce v Turčiji, ki so bili rojeni v Grškej od stopljenih provincijali, naj se javijo, ali hote ostati turski podaniki ali postati grSki. Javili so se večinomn, da hote postati grčki in tuko so pod oblastjo grško sredi Tu*-čije. Dopisi. % Dmiaja 21. decembra. [Izv. dop.] (Mizerija v d u naj s kili gledališčih. Cesar v gledališčih. Češko vseuči-lišče. Poslanec Pegovaki. Popravek.) Jedna nesreča ne priđe nikdar suma — pravi uže etar pregovor. Zgorel je „ringtheater", pokončanih je blizu 600 Ijud.j; koliko sto Ijudij pa je prišlo ob svoje reditelje! Prva groza je prestana, zdaj pa sledi druga — za gleđališke ravnatelje, igralce, igralke, sto in sto osob, ki so si pri gl^da-lišcih služili svoj kruh, ter redili svoje rodbine. Uradi in policija preiBkujejo sedaj vsako giedališče od spodaj do zgoraj. Prišla je naredba, da se ob nedeJjah in praznicih popolu-dne ne srne več igrati, temveč samo na večer, dalje, da se stevilo občinstva na polovice zniža, da se napravijo posebne stopnice in uhodi za slučajno nevarnost. Ako bi se naredbam v kratkem ne zadostilo, zapreti ima se dotično gledališče. V nedeljo prišel je cesar na Dunaj. Velel si je natančno o požaru ringtheati*a poročati. V ponedeljek obiskal je po dnevu opero, pre-iskal vse priprave, šel na vse galerije, ter ob belem dnevu dal razsvetliti giedališče, da vidi, je li vse v redu. No, opera je varna! Cesar šel je tuđi v dvorno giedališče, ter tuđi tam vse preiskal, ter se prepriča), da je to giedališče nevarno. Zaprto je torej za jeden mesec, dotle imajo se izvršiti vse poprave. V gledališča pa si nihče ne upa. V dror-nem gledaliđči pripetil Be je nečuven slučaj, da je isto, ki slovi v vsej Evropi, na jeden večer samo sto forintov skupilo; v „Karl-tbeatruu pa kotnaj trinajst forintov. Morete si misliti, kak strah je zavladal mej gledaliflkimi podjetniki, mej gledališkim osobjem ! Tisočinam Ijudij grozi glad 1 V šolski odbor gospodske zbornice prišel je 19. t. m. tuđi minister C on rad. Razprava je tekla skoro dve uri o predlogu českega vseučiltšča v Pragi. (Jovorili so o tem, je-li ima vlada ali zbornica pravico do naprave vse-učilišča, ter tuđi o tem ali je Čeako vse-učilišče sploh potrebno. Češki poslanci so terjali, da ae ima češko vseučiliŠČe do božičnih praznikov v gospodskoj zbornici dovoliti, ker stvar se uže res neusmiljeno dolgo «a-vlačuje. Kaj pa store naši pairiV Volili so pododbor 5 članov. Ti imajo stvar na vse strani pretehtati! Kdo pa je voljen v ta pododbor ? Arneth, Hasner, Unger — najzagrize-nejši ustavaki, Tomaschek — baje na pol konservativec in Helfert — jedin odlo£en prijatelj Čehom. Češki narod je po pravici v strahu, kukšno bodo posledice takovega vladanja. Ali bi res uže ne bilo čas, du se ustuvakom malo resne volje pokaže? Kakor ste uže poročali, je poljski posla-nec vit. P e g o v s k i tuđi postal žrtev požara v ringtheatru. A njega uij bilo moč agnosci-rati. Sedaj ugibljejo, je-li mandat tega poslanca prost ali ne V Nekateri so mnenja, da se mora Pegovski pismeno povabiti (!!), da zadovolji poslaniškej dolžnosti. če tega v predpisanem obroku ue stori ter se ne opraviči, potem stoprv se ima njegov mandat smatrati za prost. Čudno to teorijo čitati je bilo v neka-terih dunajskih listili! Na konci zadnjega mojega dopisa („Slov. Nar." od 22. dec. br. 291) vnnila se je mala pomota. Mestu: ko je tajnik „Slovenije" prosil itd., mora se glasiti: Ko je blagajnik „Slovenije" prosil itd.; ker je podpredsednik lite-rarnega društva blagajniku „Slovenije" se tako „moško" odrezal. P. Doinače stvari, — (Z Dunaja) se nam piše: 20. t. in. uinrl je tukaj Leopold Se h u Iz pl. Straz-nicki, c. kr. sekcijsski svetovalec in referent za biblijoteko in lep^ umetnosti v naučnera ministerstvu po budem atiriletnem bolehanji v 47. letu svojega življenja. Pokojni je bil sin zlezti z drevja ; odločil se je, kakor je bilo videti, maščevati se nad nama na vsak način, Ce bi tuđi moral se tako dolgo čakati tega trenutka. Najin položaj bil je obupen; daleč od človeškeg« bivališča, nijsva se mogla na-dejati tuje pomoči, a puški ostali sta v oblasti tigra. Bila sva razorožena; ostalo nama je jedino : spustiti se doli in stopiti z uverjo v ro-kopašni boj, ali pa umreti od glada na naji-nih zračnih pozicijah. — Vaše blagorodje, kriknil mi je naje-denkrat Pregonov, ali imate puško pri sebi? — Ne, odgovoril sem jaz, vrgel sem jo proč, ko sem lezel na drevo. — Tuđi jaz sem jo vrgel proč, samo da je daleč, kaka dva sežnja — ali je vaša blizu ? — Blizu, skoro pri korenini. — Ali jo morete doseči? — Ne. — A treba dobiti jo — brez puSke sva propala, vu5e blagorodje, jaz ga poznam, zdaj nikakor ne pojde proč, raztogotil se je silno . . . — Postojte, vaše blagorodje, dejal je Pregonov po kratkem premišljevanji, jaz sem si nekaj izmislil: puške precej poloviva na trnik . . . Naredite trnik! Pregonov snel je s sebe platneno srajeo in jo jel razrezavati z nožem na dolge trakove : na to odlomil je drobno vejo ter pri-vezal k njej iz trakov narejeno vrvico in na drugi konec vrvice privezal leseni kavelj. Po-snemal sem ga ter naredi 1 vrvico iz svojega robea. — Bog blagoslovi! dejal je Pregonov, končavSi svoje delo, ter vrgel svoj trnik, in skušal s kljuko prijeti za ramenieo puške. Tigru instinktivno dozdevalo se je o naji-nera zvitem naklepu in z jednim orjaškim skokom približal se je k vrženemu trniku ter ga odtrgal z besnim renčanjem. — Stoj te, vaše blagorodje, to vam je zvita žival, — ne moreš jo tako hitro preka-niti, kriknil mi je Pregonov; jaz jo bora pri-vabil k sebi, a vi mej tem skusite dobiti svojo puško . . . Z Bogom! Pregonov spustil se je na spodnjo vejo, ter delal, kakor da hoče zlezti z doba; tiger zagnal se je k njemu z zamolknim renčanjem ter jel s tacami obderati skorjo na dobu, trudefi se doseči svojega nasprotnika. Pregonov pri-vlekel je iz mošnjice krogle, se hladnokrvno vpognil nad zverjo ter jej na vso moč zagnal v čelo košček svinca; za prvo kroglo peletela je druga in ravno tako dobro zadela potem tretja i. t. d. Tiger prišel je v Bkrajno razdra-ženost; po zraku odmevalo je njegovo divje, strašno rujovenje, kakor brezumen zaganjal se je na hraat, kakor da ga hoče izruvati s ko-reninami, grizel je vanj z zobml, ter bil ob njega s svojim dolgim gibčuim repom. Neko- znanega šolnika in matematika Schulza pl. Straznickega, k' je svoje dni tuđi v Ljubljani službo val ter bil posebno dober prijatelj Čopov. Nadarjen človek in plemenit značaj, gojil je sekcijski svetovalec Schulz po očetovej tradiciji in zaradi svojih rodbinskih zvez (kajti bilje oženjen s Kranjico Natalijo baronico Grim-fiitevo) vedno posebne simpatije do Kranjske ter je v naučnem ministerstvu podpirai Kranjce, kjer jih je mogel. — (Umrli Valentin Pleiweias) bil je tuđi Castni mefiian kraljevega grada Kar-Jovca. Ob priiiki njegove smrti izdalo je gradsko načelniatvo mrtvaSki list, gospodu Gvi-donu vitezu Pongratzu pa je pisalo tole so žftlnico: Dovljajuć Vašoj Velemožnosti aveobću J)0l i sućut ovogradskoga gradjanstva i žitelj-etva nad smrću svoga začastnoga gradjaninu i velikoga dobrotvora gospodina Valentina Fleiweissa, umoljavam Vašu Velemožnost, da blagoizvoli obitelji preminuloga, ovomu gradu ne zaboravivoga i dićnoga pokojnika, ovu ave-obću bol i sućut do znanja staviti, te ih uba-"fiestiti, da će dičnomu zaCastnomu gradjaninu Blob. i kralj, grada Karlovca g. Valentinu Pleiweissu kao njegovomu velikomu prijatelju u ovom gradu, viećna uspomena živiti. Slava mu I U Karlovcu dne 12. prosinca 1881. Gradski načelnik: J. Stan cer. — (Nova vojašnica.) Te dni dobil je mestni magistrat od vojnoga ministerstva odlok, v katerem isto odobri prostor na Bv. Petra predmestji blizu železnice kot pri-praven za vojafinico. Ob jednem določi, da se ima zidati vojašnica za pešce, a ne, kakor je mesto nameravalo, za dva bataljona, ampak za ćeli polk, to je za tri bataljone in štab. Še ta mesec bode mestni magistrat z lastniki * potrebnih posestev sklenil kupne pogodbe. Zidati se bode začelo prihodnjo spomlud. obrtnikoni iu rokodelcem, rnđarjem, kmeto-Talcem iu gozdarjem po Kranjske™, da m ndeležijo Avstrijsko-ogrske razstave v Trstu. Da se petstoletnica pridruženja Tržaškega mesta cesarskej dinastiji praznjuje, se bode osnovala od dne 1. avgusta do dne 15. novembra 1882. 1. v tem mestu razstava kme tijskih in obrtnih proizvodov vseh kralj e-"Vin in dežel Avstrijsko-ogrske monarhije. Kakor se razvida iz ukaza Njega eksee- lence gospoda ministra trgovinstva od 1. dne oktobra 1881. 1. štev. 30986, je to podjetje E ozirom na zgodovinski povod, dalje s poli- tičnega in praktrtno-opravilnega stališča ne le posebne podpore c. kr. vlade, ter tuđi onih organov velevredno, kateri so postavno pozvani, da zastopajo inteiese trgovinstva in ro* kodelstva v Avstriji. Trgovinska in obrtna zbornica, katerej se je po §. 4 pravil za Tržaško raža tavo kot podružničnemu odboru naročito skrbeti, da se udeleži tuđi naša dežela razstave. je spozna-vajofi važnost v omenjenem ukazu izraženih želj skuSala osnovati poseben odbor, katerega nalog bi bil, delati na to, da se vredoo in uspeino zastopajo proizvodi Kranjske pri Tržaškej raz-stavi. Ta podružnićni odbor, sestavljen iz udov trgovinskega in obrtnega stanu, c. kr. kme tijske družbe, tehničnega in rfbniškega društva v Ljubljani, ki j« li), dne dec. 1881. 1. pričel svoje delovanje, vabi kmetovalce in go zdarje, obrtnike in rokodelce, kakor tuđi ru-darje nnjuljudneje, da ae udeležijo TržaSke razstave in se obrača do vseh veljavnih mož po deželi, do občin in do domaćih novin s prošnjo, naj delajo na to, da bode Kranjska vredno zastopana pri razstavi. Ker Tržaška razstava meri na to, da se ukrepi ne le napredek in zdanji sijajni stan na-rodnega obrtstva, in njiju sorodnost in odlično-sti drugim deželam »usproti pokaže, temveč tuđi teži za smotrom, da bi se pospeSilo \z-važanje obrtnih proizvodov, zato bi se ne smeli pogreSati pri razstavi proizvodi, o kate rih nij dvojiti, da smejo tekmovati z drugimi in da so za izvožnjo. Po pravilih se ima oglašati pri trgovinskej in obrtnej zbornici kot podružnićnemu odboru v Ljubljani do 15. dne januvarja 1882. 1. Oglasnice se dobivajo pri podpisanem odboru, kateri jih na željo poSilja po pošti, in na ustna in pismena vprašanja drage volje odgovarja. Podružnićni odbor je uverjen, da bode Tržaška razstava jasna slika vseh za tekmo-vanje in izvožnjo sposobnih proizvodov Kranjske, ako bodo vsi krogi, katerih se tiče stvar, skrbeli, da bode pri razstavi primerno zastopana Kranjska. V Ljubljani 22. dne decembra 1881. L Trgovinska in obrtna zbornica Kranjska, kot podružnični odbor Tržafikc r uz stave: Josip Kušar, predsednik. Otomur Bamberg, Venceslav Goli, dr. Ludo vik Haberer, R. Kastelic, Karol Luckmann Karol Neweklovsky, Mihael Pa kič, Vaso Pe likokrati je poskočil kvišku in bil tako blizu Pregonovu, da sem se nehote tresel za življenje drznega lovca; ali ta, bilo je videti, zabaval se je z onemoglo jarostjo zverine ter, kakor doslej, nadalje val krepko inetati kroglo aa Vroglo v njeno široko čelo. Uporabil sem ta originalni boj človeka s tigrom, previdno vrgel zopet trnik in srečno privlekel na dob svojo risanko. Vzdihnil sem z olehčenjem in zgrabil za puško z nekako Btrastjo; čutil sem, da imam v roki jedino uidro rešitve in bal sem se zgubiti jo Še je-denkrat. Pregonov zapazil je precej moj uspeh ter se počasi potegnil nazaj na svojo pozicijo. — Nu, dosti je, poigral si dovolj z me-noj, dejal je veselo, pojdi in poigraj se seđaj malo z njih blagorodjem: tam bodeš bolje igral. Nabasal sem urno puško, v nekakem ne- premišljenem ognji pomeril v ogromno maso zverine in ustrelil . . . Strel odmeval je zu-molklo po dobovem gozdu in takoj zamrl v bolestnem, jarostnem rujovenji ranjene zverine ... V nekolikih skokih bil je uže pri meni; stresel uem se nehote od strašnega pogleda raz-divjane živali; iz desnega boka lila jej je kri ter rudečila mlado, pomludno travo . . . Pri-ložil sem zopet in spustil po tigru, jednega za drugim. Stiri strele . . . Zastokal je zamolklo, krčevito skocil po konci in se težko zvali 1 na travo. Z nekako onemoglo besnostjo kopal je 8 tacami zemljo in strašno pokal s svojimi krepkimi zobmi; te ust tištala mu je krvava pena; s silnim hripenjem vrgel se je nazadnje na hrbet, se parkrat preobrnil, stresnil 3 svojimi oslabelimi tacami in — se stegnil . . . Zlezla sva z dobov : tiger bil je uže mrtev .. . Kmetov. :ritič, Jos'p F. Seunig, Franjo Ksav. Souvan, Franjo Witschl, Karol baron Wurzbach in Etnili.j Ziakovslci. odborniki: Ivan Murnik, pornčevalee. l^futnlca urednlAtTM. kolikt) po3V<-titi, s pristav-kon>, da je prijmivljeno Se nekoliko telitnejAe^n gradiva, uko Vam naslednjo nn bi /.udostovalo iu brt-nikov dovelj jasno, vpra&amo \'ah le, f-e no Vani nij liiedalo, ko sto v dvorani obrtnike, ki so bili osnova telj i druStvu in o katerih ste vedeli, da zu ^oHjioda Iloraka glasuju)«), hoteli iz dvoranu i zinuti in rekli, da jih ne poznate? Mari je bilo v Vafiih inožganih vse v redu, da ste se Vi smatrali kot oHtiovalni odbor, niej tom, ko je bila večina onega odbora na nafioj strani V Mari ntv. poztihili, da, ko ho se „pri kruni" obrtniki volili. pri katerih bi se imeli udje vpiaavati, iu Vas n<»bi>dtiu ouu'iiil nij, ste K. rekli, uuj šo Vaa zapiše, kar je Vam storil ved(V, da izvoljontni biti jo Vaša najvo^ja srefiu. Kak<» morote teduj flu zdaj riditi, da je neka utrutiku delahi hvc/. vednoHti odboral Mendtt wr Vam £u zdaj meŠa! Pravite, da narodnih ino/, ni jute žalili ! Kako da iniute o toj zadevi tako kratke ieuhU, mej tein, ko se za L. Sch. veste do zadnje liemidicd spoiniuati, kar je baje pred 5. leti govorit in kar sto prav fsirizejsko zavili. Mari je to denunciranje javnu zahvala za materijalno podporo, katom ste od h. Srh. vzeli? Nij bil ditć 8. de(u;inbra t. I. nliod kakili fiO (»hrt-uikov v pisiiini pomo^uuga druStvaV Mari ho nij tJim v navzočnosti vseh U udov otiega odbora, ki je pra-vibi jtrtHlla^al, uklonilo, da ima \ stop k zhorti vHiik obrtnik hre/. vstopnice, in Vi »te onim vntop branili, katerih Vi povtibili nijsteV Nij bil li pri oiium pogovoru postavljen narodnjak goHpnd Hnruk za kjuulilnta predsudnikom zadruge? Nijstt; \*i, ko Hte videli, da je za Vhs vso izgubljenu, javno prosili gospodu llnraka, naj pre-vzanui ta poHiil, in obrtali, da ga lutdete pudpirali ? l'otrebujeto prifV l>rugi dati uže in do nedeljo obletavuli utu pa vse nuinto, hujnkiili zoprr ^(>H])o(ia Iloraka, podpisavali neko nczaupiiico iu piijKU-oriuall za pivd.si'dnikii zadruge g. lloli'miiniiit! Kuko no ven-der stvar njeuia! KajV Kje ste vender pozabili takrat svojo narodnost? Veste, kako rečemo \w domaje rloveku, ki tako delaV J'i ga-mož! Vsej Vafitsj ijubezni do nuroda, ka-tero ste ozuanjuli, ste pa koiu-c napravili v (Iradei, kjer »te «e javno izustili: „l.)ic friihere detitMche llandels- iind (iuvverbukamiuer bat tur dim Volk niubts getan, die jetzigis slove niaehe nber iat uufiihig et\vas /u thunu. Mari je kdo izmej nas fiel grdit domaćine muj tujceV Iu Vi si dajete sposobnost soditi o naScm na-vodnem značaji! Kar je pa K. delavee m'il, \';isjako malo briga; od Vas se gotovo no bodo naučili nićcsar, zukiij, užo veste. Da je K. v „Rierhalle" protinarcKlno govoril, je gola laž. Otuenil je le, da se obrtuiki bivz. ozira na narodnost v ubrtniških vpraAaujili, katera nu ne Hinatra za politična, lehko zjedinijo. l'otrebujete prifi? Ako bi pa ros bilo, da na narod hujskal, zakaj nijste ugovariali, temveč \nt konfaneni govoru K. ruko podali, rekoč: lzvrstno ste govorili, meni prav iz srca! Potrebujete pričV Omenjate tuđi gospoda Žužeka, kar k stvari ne pripada. Omenili bođemo torej tuđi nekaj, kar Vas bode v drugem oziru pri onih, ka tori VaS Se ne poznaj o, nekoliko osvetilo. Pred malo časa Sel je pošten obrtnik P. mirnu Vale prodajalnice s svojimi otroci, in ker je ravno k molitvi zvonilo, s klobukom v rok i. Nijste Vi moža ustavili in ga vprafiati, komu bc je odkril? Mari ga nijste na njegov odgovor: „ViSjemu", v pričo njegovih otrok zasmehovali, oeš, naj ne bo neuraen in naj se le tistemu odkriva, kdor mu kaj da. Ako se Vam ne meda, je li mogoča većja surovost? Kar pa očitate H. Scu., je laž, in kvasili ste uže jedenkrat prej v „Slovenci". Na odgovor le to, da tako duševno revSe malo briga, kaj počenjajo Ijudje, katerim je narod skazal častno zaupanje. Mari jo to denunciranje tuđi javna zahvala za materijalno podporo, katero Bte tuđi od B. Sch. vzeli? Ne spakujmo se nemški, pravite, to je najbolj zoprno. Ste pozabili krohoten smeh, ki gajevzbudil Vaš nemški govor v pomocnem društvu in na Dunaji ,pri obrtnem shodu, ko ste pričeli: ,,Ieh kome von ein Lami, dort iateine Stadt, in der Mitte steht ein Wasser, neben dem Wassor liegt ein Borg, auf dem Berge aber Galgenkandiđaten" itd., da Vas je neki netn&ki profesor potem sramote reŠil. Furor Parisien! Maslo se topi! Z a trganjem po udih in na fiutnioah bolehajočim! Uže vočkrat smo omenili na tem mestu flujida proti trganju po udih, katorega iz do! ujo g. Knin Kvizdh, o. kr. dvorili založnik in okrožni lekar v Korneuburgu. Kakor vedno dohajajoči atesti kažcjo, je ta preparat gotovo uspeSno sredstvo proti trganju po udih in proti revmatizmu. Zaradi mnogih in istinito iznenadnih uspehov, kl so se dosegli s Kvizdovim flujidom proti trganju po udih, povprašuje ae tako zelo po njem, da je moral g. Kvizda zaloge svojega preparata zdatno pomnožiti in se zdaj dobi v vseb lekarnah AvBtro-Ogrske. (666 — 1) PETER THOMANN prtporoca iz svoje zaloge (740) nagrobne spomenike od 5 gld. više za vsako oeno. V zimskom čnsu prodaj ejo se apomenikl za 30°/» cencjf, kakor v letnem času. 3MT* Tirolsko vino "»c liter 58S kr. t738-aj pri „Raei" v Šiški. Gospodinj a, ki dobro ume mlekarijo in vzgajanje telet in je uže služila *- kakej graftčinskej pristavi ter je slovenščinc in nemščine zmožna, su takoj sprejme. Ponudbe naj se pošiljajo v Mlillerjev anoncon-bureau v Ljubljani. ..... . C7S7—3) ■» — — —' — — — — — — brez bolaćin. Plouibira b mlatom itd. J I Zobne operacije izvriuje popolnem brez bolečin ( " H prijetnim marni lom I zobni zdravnik A. Paichel, (► po\eg Pfradeckega mostu, v I. nadstropji. : Umrli no v Ljiiftlfani: 17. decembra: Peter Pedenolli, delavec, 49 let, Poljanski nasip št. 50, za črevesnim katarom. 18. decembra: Tomaž Dermota, dninar, 37 let, Kurja vas št. 20. — Karl Gregorka, delavčev sin, 4 let, na sv. Petra cesti št. 23, za pljuč-nim vnetjem. 19. decembra: Juiija Schober, kupčeva žena, 47 let, na dunajskej cesti št. 8. 20. decembra: Marija Zalar, šivilja, 55 let, kolodvorske ulice št. 13, zajetiko. Priliodnje srećkanj« dn« 2. janufarja 18S2. W^T Glavni dobitek *"^H Samo 2 golđ. fl"l*- 30.000 a v kot naplaailo in dobi 8e NaJ""»"JSi Mit^ *» S™- t m § 9 Vsako leto 3 srečkanja. W Ptf) I ft Ulil VI fl li ^B i |p I V J V III JJ I J J V 1 Kupee iffra uže po vplafiitvi prvega obroka a 2 gld. pri vaeh dobitkih. w . Ui ■ n I i i li n if n GlavnI (iobitek ljubljanskih sreok, UBLJANSKO ,,.,,;.,.,.,„-, jo naša menjalnica prodala, izžre- CPPP \2T f~\ ban >e bil (ln^ 2- apr>'» 1880 b Ol Vlž^rJ^S^V-f • 35.000 gld. in dno 2. januvarja 1881 8 30.000 gld. (697—5) Ostaliznesok seplo^n v i£2 ot>roicih a £2 «g-oi- • i i. no ioqi V Chersanu, Istra, 27. jun. 1881.1 V Fianoni, Istra, 22. avg. 1881. _ ' . I a ., . »poštovanjem I s^toTv,a.,4, •^yasr- župnik-kanonik. _____V._ I 7»iiHk^aiitf«ftf Tinctura Rhei Composita vnl^ol Milici ili ^ im« • Franzeva esenca, izdelana po G. Pic-1 Prosim Ijudiio, posijite mi 30 ste- coliji, lekarji „pri migolji", v Ljub-1 klonio VtiSe izvrstnu UllI1'i uh Dunajskej cesti, iz vegetabil-l TPr*!* n »7OT7O oeonro nih substancij sestavljena, s kutiro s<» I r rOrllZG V G BSGI1C6, H\ U/O mnogi tisoči k zdnivju pripo-1 Zahvaliti ho imam lo Itogu in Vam, da mogli, kakor se razvidi iz pišem, ki do-1 sein se iznehil migroue, katera me je bajejo izdelutelju. Ona ozdravlju že-1 leta in leta nadlegovala. lodfino bolezni iu nn spodnjeiu tolenu, I V Ženku, Hrvatska, 17. sepr. 1881. klanj«, krca, gastrićno rarzlico, zaprtje, I u v . luMiierojide, rumenico itd., ki ,e lebkttl AngeSa Kllng;, HUirtoiK^nu, fiu se za, (-asu ne kurira. I (598—5) uriuiiiiškM vtiovn. * Cena steklenicl IO kr. a. v. I Nart)ča naj 8« pri izdelatelji: CJaUrlJel I*ic«oll, lekar „pri angelji", vi Ljtibljiini, na l>unaJHkej costi. Narorila ao promptno proti povzrtju et'ektuirajo. I Mnogo let uže skusano izvrstim sredstvo proti trganju po nditi, revuatizin in bolečinam v čntnican flujiđ proti trganju po udih, rit ama iv. hvikiii:, ces. kralj, dvornega zaloinika in okrožnega lekarja v Korneuburgu, f^. ih in>ka£e se ti* ft i izt*wtnit /*»■* ^i>*^/», nt»*pl<»rti kit, "=" pri valiiji kt'vi, irtnetfknn.fi, «»f»«";##f^/ii'o.rfi kttže, /jenje /»i*e*i in nnptttn« t>j<*vonj0 ^ i*** itt'estanih vetikih tfgtežih, dtitlfjetn /tntttvattji ittl., ■^ kttkitt' tuđi v veli kej stnt'osti />r>* #i«.rf« gtii^iej slatutsti. Pravo se dobi: v Ljubljani: Viljem Mayer, lekar; O. J'iecoli, lekar; Joaip Svoboda, lekar; J. Trnkoczy, lekar; H. L. Wenzol. — V Škofjej Loki: (3. Fabiani, lekar. — V C e Ij i: A. Hamnbachovi dedifii, lekarna; J. Kupferschinied, leknr. — V K ra nj i: Karol Savnik, lekar. — VTržiči: (Jton Maly, lekar. Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneuburgu. Cena jednoj steklenici: 1 gld. a. v. (C65—*2) jys»T" Ražen tegn so v skoro vseh lekarnah v kronovinah zaloge, katere se boilo naznanjiile v nrovincijalnih listih. "VEI Hitro ra/sirjenje o^nja pri požaru more se zabraniti le s takozvanimi ekstinkterji (HauiONtojno ^liui i»|>anili). Kakor jo v 19. dan t. m. vrdeča se poskuđnja na dvorisči c. kr. tovarite zn tabak dokazala, ne more se les itd., kateri Hf, je poga^il s tem aparatom, tako kmulu in lcbko so zopet vnoti. To t«ko praktične in vaakemu rnbljive aparate pri])oroda po fabridkih cennh prodajalnica železarine IV. NEP. ACHTSCHINA, prej 3p. Pessiack, v Ljubljani, v Gleduli^kilt ulicah št. 8. Kot praktična đarila za božifc in novo leto priporočam veliko zalogu ________^^ w w ^i^ po ni7.kih cenah. (734—1) f Easglas i Irailnice in zasiavljamice ljubljanske. i -------------------------------------->*->&=*/%-------------------------------------- I Urad kranjske hranilnice bode zarad sklepanja računov za > II. semester 1881 J od 1. do 15. januvarja 1882 1 in urad zastavljavnice ^ od 27. decembra 1881 do 16. januvarja 1882 2 zaprt. ) Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice. l, V T.inhlin.ni đnć 1R. decembra 1881. (707—2) - Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tiak „Narodne tiskarne".