\

Posamezna
Naročnina listu : Celo leto »u am., pUi lOiu 40 din., čelrt leta 20 din., mesečno 7 din. izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; vri večkratnem inseriranju primeren popust lipravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
li3.

^***tf« e.,#

HtidvisBB polititeli list za sionista ijndstoo
wmmnKmmsmamtssmia^ismmmsssiMiStBtkgssmBSimaasmmmiammmismaäeB^
B£«Htl>oir% rine 1» oli to turat 1924«
Poštnina plačana v gotovini«
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišivo je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mora govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ON» Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prostet Telefon inierurban št. 113.
Ibernili XVI.
Politika v vojski.
Glede pri nas razširjenega mnenja, da se ne more nobeno važno politično vprašanje rešiti brez aktivnega sodelovanja gotovih nelegalnih in nepriznanih vojaških politikov, prinaša glavno glasilo Davidovičeve demokratske stranke »Demokratija« v Beogradu članek, ki obtožuje na eni strani radikale političnega zastrup-ljenja vojske, na drugi strani pa svari oficirje pred posledicami in pred koncem ractekalskega intrigiranja. Politični pokret, ki so ga radikali zavedli v oficirske vrste, je podpiran seveda tudi od slabe vesti nekaterih višjih vojaških činiteljev, ki se bojijo odgovornosti za razna svoja dela, storjena iz motivov, ki so daleč od patrijotizma in od vsake politike izvzemši, da se lahke tudi koristoljubje imenuje politika.
Pri nas razni poskusi sicer niso redek slučaj, imamo pa vendarle dovolj izkustev in kar se tiče politike v oficirskem zboru, bi lahko tudi sami oficirji vedeli, da prinaša samo razočaranja in veliko -škodo za državo, kakor tudi za same oficirje. Pri tem razočaranju in škodi je dobro znana vloga radikalov. — Misli se pri tem na boj radikalov proti oficirski organizaciji »Črna roka«. Radikali so to organizacijo tolerirali in izrabljali, dokler jim je šlo v račun, ko jim je pa postal pred svetovne vojno njen vpliv prevelik, so pa sklenili in izvedli njen pogin brez izbire sredstev. Po solunskem procesu so njene voditelje justificirali, važnejše člane so vrgli v ječo, kjer so še danes, in kot svoje orodje so si ustanovili drugo nelegalno oficirsko organizacijo, imenovano — »Belo roko«.
Nekateri vojni činitelji že po svojem položaju pridejo v prilike, da hote ali nehote sugerirajo svoje politične misli in nazore na onih mestih, kjer so take sugestije zelo občutljive. Prevelike važnosti na to sicer ni treba polagati, ne sme se pa stvar podcenjevati zlasti sedaj, ko je na dnevnem redu preobrat celotne politične orientacije. Za spoznanje in priznanje resnice je trebd često precej poguma, so pa ljudje, ki v njegovem pomanjkanju rajši gledajo nazaj, kot naprej. V današnjem političnem momentu so omahljivci sploh zelo škodljivi in bolj kot kedaj poprej nevarni vsi taki politiki in nepo-litiki, ki vsiljujejo in raznašajo svoja neprimerna in zastarela mnenja. Geslo današnjih dni je ustvarjanje dobrih 6dnošajev med Srhi, Hrvati in Slovenci in vsi se morajo zavedati, da brez tega ni ne reda in miru in tudi ne državne, ne nacionalne in ne vojaške moči.
Odnošajev med Srbi, Hrvati in Slovenci ni kvaril narod, kvarili: so jih pa nezavedni in nazadnjaški politiki, eni iz zlobe in za dober profit, drugi pa vsled svoje zakrknjenosti, ki izhaja deloma tudi iz nevednosti. Sploh je pa politika v vojski v vsakem slučaju zelo nevarna, vojska fegiibi vsled nje svoj namen in svoje cilje ter postane lahko pravi hudournik, ki je izgubil svoja pota in svojo strugo. Razne države nam dajejo primer, ikako pogubonosna je politika v oficirskih vrstah.
Tudi radikalom je bilo jasno, da vojska ne sme služiti kot politični činitelj, a so vendar v njenih vrstah vzgojili svoje pretorijance, da se z njihovo polnočjo obdržijo na oblasti in da jih tudi uničijo, če jim enkrat niso več potrebni. Danes jih hujskajo ter vpregajo v svojo politiko, jutri bi jih pa postrelili, če bi se prerili zopet do oblasti. Naši oficirji bi morali imeti v tepi pogledu že dovolj izkušenj ter hi lahko z večjo energijo : odpovedali radikalom slepo službovanje.
Pokret, ki ga danes vodijo pošteni srbski politiki j pod vodstvom Ljube Davidoviča, ni samo srečen za \ državo in za odnošaje med njenimi narodi, ampak bo ! gotovo srečno odstranil veliko in nevarno zlo, ki se j imenuje politika v vojski ter bo napravil parlament za j edino torišče izmenjavanja političnih nazorov. Politika j v vojski se je začela tedaj, ko so radikali teptali paria- j mentarizem in ko danes parlamentarna načela zopet j zadobivajo svojo moč in veljavo, je tudi naravno, aa j jenja s tem politika v vojski.
ferenca v pivi vrsti obravnavala: a) organizacijo obmejne službe in b) vprašanje narodnih manjšin na Reki. V diskuzijo pridejo še druga, z izvedbo reškega sporazuma združena vprašanja. Prvotne vesti rimskega tiska o sestanku Mussolini—dr. Voja Marinkovič se ne potrjujejo.
Kongres neodvisnih radikalov. V nedeljo se je v Beogradu vršil kongres neodvisnih radikalov iz cele države in je sprejel sledečo resolucijo: Deželna konferenca neodvisnih radikalov, pripadnikov pokojnega Sto jana Protiča, pozdravlja pokret resničnih radikalov, ki streme za tem, da se odpravijo vse ovire, ki poskušajo to najstarejšo, najzaslužnejšo in največjo stranko našega naroda potisniti s pravega pola in jo vreči izven vpliva na državne posle. Obsoja osebni režim v stranki, ki je predvsem kriv tudi strahovite korupcije v strankinem vodstvu in izraža globoko prepričanje, da bo to zlo uničeno. Iskreno pozdravlja delo za bratski sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov in smatra, da v tem ne leži samo rešitev te narodne države, pač pa se s tem omogoča tudi ujedinjenje vseh južnih Slovanov v veliko, narodno državo, ki bo obenem tudi največje jamstvo notranjega miru v jugovzhodni Evropi. Neodvisni radikali ne vodijo borbe proti radikalni stranki, in niti ne žele s svojim delom stranko oslabiti. Oni se organizirajo v svojih organizacijah, ker drugače ni mogoče voditi borbe proti enostranskemu in nasilnemu reševanju našega notranjega državnega vprašanja, kakršno vsiljuje danes i stranki i zemlji strankino vodstvo, in se hoče ujediniti z vsemi ostalimi zdravimi elementi stranke v onem trenutku, ko se iz stranke odstranijo oni, ki so zapeljali stranko na stranska pota v njeno lastno škodo, kakor tudi na škodo narodnega edinstva in narodne dinastije, ko so se izneverili slavni preteklosti radikalne stranke.
Spori med radikali. V nedeljo je v Žabcu zboroval okrožni odbor radikalne stranke in je prišlo do burnih debat in prepirov, ker se je od ene strani zahtevala izključitev poslanca Rankoviča iz stranke. Predlog je naletel na močno opozicijo in razvila se je ostra debata o vprašanju korupcije in korupcijonistov v radikalni stranki.
Vojvodinska ljudska stranka. Bunjevaško-šokaška stranka se je razširila v vojvodinsko ljudsko stranko z geslom državljanske enakopravnosti narodnih manjšin. Stranka se dobro razvija in je pričakovati, da postanejo njeni sestavni del tudi Nemci in Madžari.
Obmejni spiar med našo državo in Albanijo. Ko so Albanci vdrli na črnogorsko ozemlje, je albanski ska-derski prefekt obiskal našega konzula v Skadru ter obljubil vse storiti, da se preprečijo nadaljni vpadi. Ko so Črnogorci zasledovali Albance ter prekoračili mejo, je vložil albanski poslanik v Beogradu svoj protest. Nekateri pariški listi poročajo, da se je albanska vlada obrnila na italijansko vlado s prošnjo za posredovanje v obmejnem sporu.
m

Palitifne beležiš.
Pred podpisom ukaza o imenovanju ministrov HRSS. Ko se je v pondeljek zvečer vračal predsed. vlade od daljše avdijence pri kralju, je bil naenkrat obkoljen od velikega števila novinarjev, ki so silili vanj z vprašanji o situaciji. Davidovič- je bil dobro razpoložen, a ker se mu je mudilo v predsedništvo vlade, je na kratko odgovoril: »Vse je gotovo in zelo dobro!« Na vprašanje o razgovorih z Nj. V. kraljem, je ponovil kraljeve besede: »Kako naj bi bila situacija labilna, ko pa imate večino v parlamentu in moje popolno zaupanje!« — Davidovičeve izjave so novinarji sprejeli z živijo-klici in v Beogradu se že pripravljajo ovacije povodom vstopa članov HRSS v vlado.
Beneška konferenca. Za 1. oktober določena jugo-slovensko-italijanska konferenca v Benetkah je definitivno preložena na 9. oktober, ker še ni pripravljen ves razpravni materijal. Kakor javljajo rimski listi, bo kon-
Kongres italijanskih novinarjev. V Palermu se je vršil italijanski novinarski kongres, ki je s svojo resolucijo naglasa! popolno svobodo tiska. Delegat vlade, ki je kongresu prisostvoval, je sicer naglašal, da vlada s svojimi znanimi dekreti glede tiska in časopisja ne misli novinarjem vezati role, a novinarji se s to izjavo niso zadovoljili, ampak so ponovno zaključili, da mora novinarsko udruženje nastopati proti vsakemu dekretu, ki omejuje svobodo tiska. Resolucija je bila sprejeta z velikansko večino, nasprotovala sta samo dva kongresista. Celo fašistom naklonjeni listi opominjajo vlado, naj s svojimi odredbami ne omejuje tiskovne svobode, ampak naj rajši svoje novinarstvo in svoj tisk izpopolni, da bo kos opoziciji, ki ima novinarstvo in tisk na višini.
Nov justični škandal na Madžarskem. Te dni se je vršil na Madžarskem značilen proces proti atentatorjem iz mesta Csonjgrada, ki so lanskega leta po zimi vrgli v dvorano, kjer so imeli Židje svoj ples, bombo, ki je eksplodirala in ubila ter ranila veliko ljudi. Proces proti zločincem — ki so člani »Probujajočih Madžarov« — je končal z oprostitvijo. Obtoženci so se med procesom obnašali silno drzno in prevzetno, vedoč, da se jim ne bo skrivil niti las. Svoj zločin so zanikali, dasi so ga v zaporu priznali. Sedaj so se zagovarjali, da so bili k priznanju prisiljeni z batinami. Eden njihovih braniteljev 'je nato izjavil za madžarske pravne razmere zelo karakteristično, da bi si on upal z batinami prisiliti samega ministrskega svet-.nika Dioszeglya na priznanje enakega zločina. Razpravi je prisostvovala velika množica »Probujajočih Madžarov«, vladnih poslancev in novinarjev, ki so s svojim izzivalnim obnašanjem skušali vplivati na izid sodbe, kar so tudi dosegli, tako da se je razprava, ki se je odkraja vršila precej v energičnem duhu, postajala vedno bolj iluzorna in je končno sledila oprostilna razsodba. Izgleda, da je sodišče oprostilo atentatorje samo iz strahu pred maščvanjem ter
Je raje prepustilo končnoveljavno rešitev višji instanci. Atentatorji so bili takoj po razpravi izpuščeni.
Madžari se branijo izročiti morilce Erzbergerja. Met! Nemčijo in Madžarsko so se že nekaj časa vršila pogajanja glede izročitve Erzbergerjevega morilca Heinriche Schultze, ki se je skrival na Madžarskem na posestvu Pro-naya. Sedaj je senat budimpeštanskega sodišča na predlog državnega pravd-nika razsodil, da se Schultzeja ne izroči, češ, med Nemčijo in Madžarsko ne obstoji nobeden predlog o izročenju krivcev in ker se v tem slučaju gre edino za politični umor. Razsodba senata bo postala pravomoćna, ko jo podpiše minister pravde, kar se bo sigurno zgodilo, ker drugače državni pravdnik ne bi bil stavi omenjeni predlog. Jasno je, da so madžarske oblasti na vsak način hotele ščititi nemške morilce in vsa pogajanje z Nemčijo so imela edino namen, celo stvar zavleč», da se najde dober izgovor.
Finančni škandal na Dunaju. Za dunajske banke, ki so takoj po preobratu vstajale kot gobe po dežju, so se zdaj začeli težki časi. Denarna kriza je požrla že precejšnje število nesolidnih, po vojni ustanovljenih bank in Dunaj beleži že lepo število finančnih škandalov in krahov, ki so dunajskim finančnim krogom zelo škodovali na žepu, še bolj pa na ugledu. Zadnja veliko krizo, ki je nastala po špekulaciji s francoskim frankom, je omajala temelje par novih bank, o katerih sigurnosti je bil preje celi svet prepričan. K tem bankam spada tudi »Depositenbank«, katere predsednik je bil neki Goldstein, med funkcijonarji se je pa nahajal tudi Neumann, za katerim se je pa skrival v resnici največji avstrijski bogataš Čamilo Castiglioni. Depozitna banka je prišla v denarne težkoče, iz katerih je niso mogli rešiti vsi obupni poizkusi ter je slednjič skrahirala. Ker so bili funkcijonarji obtoženi nepravilnosti, je vodilo državno pravdništvo v celi zadevi preiskavo. — Nenadoma pa so bili ukradeni iz sobe, v kateri se je vodila preiskava, važni akti, ki bi bili zelo kompromitirali višje bančne funkcijonarje. Ugotovilo se je, da s« ti s pomočjo dveh ključavničarjev omenjene akte odstranili. Državno pravdništvo je izdalo ukaz, da se morajo aretirati Castiglioni, Neumann in Goldsteim, toda sedaj se je izkazalo, tla se ne nahaja nobeden omeajenib gospodov na Dunaju, ampak na varnem v inozemstvu, Castiglioni v Italiji, Goldstein v Berlinu in Neumann v Budimpešti. Castiglioni je poleg tega spravil tudi svoje premoženje na varno s tem, da je svojo lastnino prenesel na italijansko Banco Commérziale in je pustil samo na Dunaju svojo prazno palačo. Celi škandal je prišel pred par dnevi v javnost ter vzdignil na Dunaju ogromno prahu. Značilno je še to, da se je -lan upravnega sveta Depozitne banke, ravnatelj J. Pick, obesil.
Pred revolucijo v Besarabiji. Iz Besarabije prihajajo zopet vznemirljive vesti, ki kažejo, da je tam ozračje silno napeto ter da lahko vsak čas izbruhne revolucija. Med kmeti in rumu n skim vojaštvom se dogajajo dnevno spopadi, ki zahtevajo številne žrtve. V področju Tatarbunara, Vekove in Nikolajeva so se uprli ceil okraji in vojaštvu se še doslej nr posrečilo upor zadušiti. Revolucija se iz teh krajev širi po celi Besarabiji. Dosedaj je padlo v teh bojih na obeh straneh okoli 300 ljudi. Rumuni nastopajo silno brezobzirno proti domačemu prebivalstvu in za vsak najmanjši znak nezadovoljstva tirajo domačine pred vojno sodišče, ki je izreklo dosedaj že številne smrtne obsodbe.
Društvo narodov pred težko preizkušnjo. Na kitajski državljanski vojni so soudeleženi tudi Japonci, ko podpirajo ustaškega generala Čang-Čo-Lina pri prevažanju čet ter mu gredo na roko tudi drugače. — Pričakuje se pritožba od strani kitajske vlade in Japonska s tem najbrž tudi računi, ko po svojih zastopnikih pri pravni komisiji Društva narodov zahteva znatne spremembe onih določil, ki tolmačijo, kdo se smatra za »nasprotnika«. Na predlog francoskega zastopnika se je izvolil poseben odbor, ki naj to vprašanje prouči in reši.
Uspešna protiboljševiška revolucija v Georgiji. Upornikom v Transkavkazijd, ki se že nekaj tednov borijo 'za osvoboditev Georgije iz boljševiških rok, so se pridružili tudi donski kozaki in tako se je položaj za rdeče čete znatno poslabšal. Zadnja poročila pravijo, da je na ruski strani padel slavni general Budjenij, ki je vodil operacije proti upornikom.
lomače vesti.
Petdesetletnica pisatelja Meška. Dne 28. oktobra t. 1. obhaja ljubljenec slovenskega naroda, koroški begunec župnik in pisatelj, Fr. Ks. Meško, svojo 501etnico. Drugi Ì narodi ne puste nobene prilike mimo sebe, da ne bi po-; častili velikih svojih sinov. Mi sami sicer tudi ne za-I mudimo radi takih priložnosti, maujna pa nam ali inicijativa ali pa jih nevede prezremo. Glede proslave 50 letnice Ks. Meška prednjačijo ptujski Slovenci. Svoje študije je namreč pričel Meško na ptujski gimnaziji, kjer je dovršil tudi prve štiri razrede. Ptujčani cenijo to.
V Ptuju danes vsak dijaček ve povedati, kjer je pred leti pilil mali Meško prve pesmi in kjer se je postavljal s pesniškimi kodri. Ptuj je danes prvi, ki se resno pripravlja na slavje Meškove petdesetletnice. Kolikor mi je znano, bo celo mesto, tudi Nemci, proslavljalo dan 28. oktobra. Meško pride osebno na to slavje. Za vse druge nastane aktualno vprašanje, 'ali ..-odemo samo gledali, kako ga častijo Ptujčani, ali pa mu mislimo tudi drugod za njegove nevenljive zasluge pripraviti par lepih trenutkov. Plačila za svojo delo ima danes bore malo. Učimo narod hvaležen biti vsem, ki celo življenje žrtvujejo njegovi izobrazbi in slavi. Tudi Meško je eden tistih. Naj spozna narod velikega svojega učitelja! \ proslavo Meškovega jubileja bi se morebiti priredila poučna predavanja o njegovih delih, uprizorile njegove igre in na nalašč za to aranžiranih večerih, citirale njegove pesmi in odlomki spisov. Med ljudstvo pa se naj poskusi spraviti njegova dela. Narod bi s tem bolje in globlje spoznal svojega tihega, neumornega in globoKo-eutečega delavca, njemu samemu pa bi se v mrki hribovski samoti na là način tudi olajšalo njegovo gmotno stanje, ki je mimogrede povedano, tako, da si navzlic vsemu svojemu pisateljevanju ne more naročiti niti — »Koroškega Slovenca«.
NESOČIALNOSr IN SIMPTOMI KORUPCIJE PRI RAZDELITVI VELEPOSESTVA DEDIČEV AHRENBERG.
(Dopis iz ljutomerskega okraja.)
Ker ste začeli objavljati velikopotezno korupcijo, ki se je za časa proslulega Pašičevega paševanja ob severni meji bohotno razpasla, bo zelo umestno, da spregovorimo o stvari, Id jo označuje naslov članka.
V Ljutomeru (Presika), pri Kapeli, v Radencih in na Rodnem vrhu ter v Stanetincih se nahaja obsežno posestvo vojvodinje Eleonore Uršule pl. Ahrenberg, ki je belgijski podanik, kakor tudi njeni postavni dediči, princezinje Croy. Vsled spornega podanstva (ako ne iz animoznosti in pohlepu po tujem premoženju) je bila odrejena sekvestracija tega posestva, češ, posestnica je umrla, dediči so pa Nemci, odnosno nemški podaniki. Potem je vlada nastavila sekvestre, oz. drž. komisarje in začela se je tista, za našo domovino sramotna pesem o »delovanju« raznih sekvestrov. Nekateri brezvestneži so delali s tujo, v varstvo jim poverjeno imovino — po slovenski pri slo vici: »kakor prašiča z mehom.«
Tako je svojčas gornjeradgonska »Murska Straža« registrirala paševanje znanega odvetnika dr. M. Stanj-ka na delu tega posestva v katastralni občini Presika. Imenovani ni na napad reagiral, niti poslal vprašajoči javnosti potrebnih pojasnil. In tako je zli duh korupcije se razširil po tuji imovini, nad katero je imela državna uprava nekako nadzorstvo, ki pa je bilo vočigled dejstva, da je raznim zanesljivim strankarjem poverjena »skrb« za to posestvo ■— precej iluzorno.
Da razbremeni državna uprava — sekvestra (to je svojega komisarja) je posestvo, ki je uokaj obsežno, razdelila. Ali tu nastane vprašanje: Komu? Mar invalidom, potrebnim malim posestnikom, dobrovoljcem? Kaj še? j Razen malenkostnih izjem (če sploh obstoje) se je po- j sestvo razdelilo, oziroma dalo v obdelovanje ali izkoriščanje (vsaj delalo se je tako), večinoma premožnim strankarjem, več ali manj eksponentom takrat vladajočih političnih strank. Skoro se je začelo prodajati vi- j no, iztrebljavali gozdovi, na tuji zemlji staviti hiše, pi- j jančevalo se je po cele noči ob tujem vinu itd. — škrat- j ka vsak je smatral v varstvo mu poverjeno zemljo (iz- j jema potrjujé pravilo!) za svojo domeno.
Ker je med ljudstvom, ki je vse nepostavno početje s tujo imovino budno zasledovalo, začelo pošteno vreti, j je lansiral dr. Stanjko v svet vest, da je poverjeno mu j tujo imovino od države kupil. Četudi bi to bila res- j niča, vendar nastane ponovno vprašanje: od koga in za koliko? Kdo ima pravico prodajati posestvo, ki je pod državnim nadzorstvom? In če se je to zgodilo, ali ni ponovni dokaz za korupcijo?! Iz tega vidika mora sedanja vlada (resortno ministrstvo agrarne reforme) razčistiti to zamotano zadevo in javnosti objaviti cel položaj. — Prebivalci Prlekije — skoz in skoz poštenjaki — pripadniki vseh obstoječih političnih strank, zahtevajo j obelodanjenje te zadeve in pričakujejo od kraljeve vlade, da uvede najstrožjo preiskavo. — Detajlne podatke 'bo lahko dal g. dr. Benkovič, nekdanji pravni zastop- j nik lastnikov ozir. dedičev. Pripominjamo, da je zadeva j postala mednarodni škandal in je preskrbljeno za po- j sredovanje diploma tičnim potem. Posebno značilno za j koruptivnost prejšnjega režima je, da ubogi invalidi in prepotrebni mali posestniki, ki so reflektirali na košček goric ali gozda, da bi vsaj približno prišli v ravnotežje z davčnimi bremeni, niso dobili ničesar, pač pa itak dovolj premožni strankarji. In tudi v tem dejstvu se posebno jasno oblikuje najjasnejši simptom korupcije. Prebivalstvo ljutomerskega okraja pričakuje, da bo nova vlada ne le popravila krivico, ampak pozvala na odgovornost takratnega ministra, kakor tudi dolične stran karske eksponente, ki so izkoriščali tujo imovino v svojo sebično korist. Mi upamo, da bo vlada z energično roko kaznovala korupcijo in njene izrastke.
EKSEMPLAR-CARINIK I? P. p. ĐEDŠČINE.
(Gospođu ministru financ in gospodu generalnemu direktorju carine!)
Naša neposredna narodna in državna meja je pravcati Avgijev hlev. V seriji člankov bomo za to trditev prinesli jasnih dokazov in upamo, da bo ležkopričako-vani zakon o pobijanju korupcije imel polne roke dela. Za danes si izposodimo pristni eksemplar iz, P. P. ded-ščine — »carinika« Djordje (vulgo Djoka) Bogdanovič.
j Možakarja je svojčas občutno okrcala bivša »Murska .Straža«; danes vidimo, da je bilo to le božanje z meh kimi rokavicami. To ni pravilno. Rana se mora izžgati, ali' pa bolni ud odrezati. Eto, gospodine false-upravniče vašu fotografiju! — Djoka Bogdanovič je tipičen »hohštapler«. Eno roko ima pohabljeno; z njo paradira takole: Enkrat jo je Izgubil pri Beogradu, drugič kot komita »za domovino« — tretjič je bil komandir pekarske čete, petič je bil referent v finančnem ministrstvu^ (!), šestič je bil špediter, sedmič je veleposestnik z veliko, krasno vilo, osmič je (špijon) (!) vlade, da nadzira Slovence, devetič je »upravnik« carine, desetič zamore ! prestavljati carinike-Slovenče v Macedoni]o in to naprej razglaša itd. itd. — Resnica pa je ta: 1. On ni bil nikdar vojak in ima roko od rojstva pohabljeno. 2. Je star 28 let in ni bil nikdar carinik. 3. V carinsko stroko je stopil, kakor sam javno razglaša po protekciji g. Vase Dimitrijeviča, generalnega direktorja carine, ki je njegov kum: »Dok bude Dimitrijevič glavni direktor, tako dugo ču ja ostati upravnik ovde . . .« 4. V Gornji Radgoni obstoji glavna carina II. reda. Tu so trije uradniki: dva Slovenca in gospodin Djoka. Oba Slovenca sta faktično po činu jn praksi (gg. Jeklar in Novak) starejša in vendar je gospodin Djoka kot faktično naj-mlajši pripravnik — predstojnik starejših tovarišev. V zakonu o činovnik ih gradj. reda pa stoji jasno, da privremeni pripravnik kakor je gospodin Djoka, zavzema vedno tako mesto, da je pod nadzorstvom starejšega. — Kot upravnik spada semkaj uradnik v činu revizorja ali vsaj starejši carinik. To je dokaz očividne korupcije. — Sposobnosti pa ni dokazal take, da bi bil primeren za tako mesto. 5. V 40 dneh ni bil 10 dni v pisarni! Za vse so dokazi! Na sejmski dan je bila carinarnica sploh zaprta, istotako nekatere druge dni. Največ časa je prebil v .Radencih. 6. Dasiravno ni državnemu uradniku dovoljeno prekoračiti državno mejo brez dovoljenja ministra za notranje zadeve se je odstranil tri dni v Gradec, kjer se je v hotelu »Daniel« vpisal kot doktor Bogdanovič. Šel je v družbi nekega gospodina iz Beograda, ki je naročil ostalemu uradništvu dobesedno: »Ako ko dodje, ja odgovaranu« 7. Za vse grešnike, ki žive ob neposredni državni meji, velja določba zakona, da je prehod preko granice dovoljen samo v času »od izlaska do zalaska sunca«. Četudi je tekts naredbe smešen, ali naredba je naredba. In g. Djoka — upravnik po zaslugi korupcije — ne spoštuje te naredbe ter daje prolaznice osebam, ki jih on protežira tudi za ponočni prehod. 8. Nekega dne, oz. noči, si kratkomalo izmisli, da se pelje z avtom v Radkersburg. Nemški stražniki so ga naravno ustavili in napodili nazaj. Drugi dan je ta »zaupnik« oz. »špijon« zaprl most ... Le intervenciji, bolje ^grožnji polic, komisarja se je zahvaliti, da je Djoka »naredbo« preklical ... 9. Javno žali slovenski narod dobesedno: »Vi Slovenci ste ništa ljudi; ja sam došao ovamo, kao poverjenik vlade (iz P. P. ere!) naročito, da direktno saopštavam vaš slovenski lopovluk u Beograd . . .« 10. Spregovorili bomo detajlno o intimnih zvezah tega eksemplarja — z proslulim Rančiga-jem odnosno tvrdko Rainhardt, ki izvaža jajca in perutnino, — kakor tudi o predlogu, da »može iti koji, vagon fraj!« — ter o še marsičem (kriminalnega značaja), ako ni opisano, kar je vse podprto z neizpodbitnimi dokazi še dovoljna fotografija imenovanega eksemplarja iz koruptne zapuščine propalega P. P. režima.
Prebivalstvo severne državne in narodne meje vpraša g. ministra financ in g. generalnega direktorja carine, kaj misli ukreniti s privremnim pripravnikom Djordjem Bogdanovičem, ki upravlja funkcijo upravnika carine, a je za ta posel, kakor spredaj perlustrira-no, popolnoma nesposoben? Očiten slučaj koruptivne protekcije tega klativiteza vzbuja v narodu slabo kri in nezaupanje v državno upravo! — Gospoda narodnega poslanca našega okraja pa prosimo, da vzame to naše razkritje kot predmet energične interpelacije na gospoda ministra financ!
Pomenljiva slovesnost v obmejnem Št. liju. Prihodnjo nedeljo bo v Št. liju slovesna blagoslovitev in otvoritev Orlovskega doma. Začetek pomenljive slovesnosti ob tretji uri popoldne. Med prireditvijo in prosto j zabavo svira godba katoliške omladine. V slučaju sla- ! bega vremena se vrši slavnostna akademija v Slovenskem domu. K tej slovesnosti so posebno vabljeni vsi narodnjaki iz Maribora. Natančni spored objavimo prihodnjič.
Ljudski tabor v Prekmurju. Naša stranka v Prekmurju je preteklo nedeljo, dne 28. septembra priredila v Črenšovcili veliko politično zborovanje. Povabljen je bil v prvi vrsti dolenjelendovski okraj, pa tudi mursko-sobotski je poslal veliko zastopnikov. Prišlo je tudi dosti zastopnikov madžarskih naših državljanov. Vseh udeležencev je bilo gotovo nad 2000. Veličastni zbor se je vršil na prostoru pred cerkvijo. Vodil ca je poslanec Klekl. O političnem položaju je poročal poslanec dr. Hohniec. Profesor dr. Sušnik iz Murske Sobote je govoril o šolstvu in šolskih, razmerah in potrebah v Prek-
murju. Tajnik SLS, Marko Krajnc je govoril o gospodarskih zadevah. Poslanec Klek! je priporočat številne resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Resolucije se nanašajo na politične, gospodarske, šolske in prometne razmere v Prekmurju ter vsebujejo tozadevne pritožb« in zahteve prekmurskega: ljudstva. Kar se tiče izvajanja agrarne reforme v Prekmurju, se je zbor v posebni resoluciji obrnil na g. ministra Vesenjaka. Slovenski ljudski stranki, njenemu voditelju dr. Korošcu in vsem njenim poslancem sc je izreklo popolno odobravanje za vodstvo politike in neomajno zaupanje. Končno je poslanec Klekl navzočim zastopnikom madžarske narodnosti v njihovem jeziku nakratko raztolmačil vsebino podanih poročil, govorov in sklenjenih resolucij. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu ter je napravilo-na navzoče najboljši, vtis. Agitacija nasprotnikov proti ngši stranki v Prekmurju ne bo med ljudstvom več J našla odmeva.
Prekmurski Orel se lepo razvija. Ugnezdil se je zlasti v Bogojini, v Murski Soboti in v Črensovcih. V nedeljo, 28. septembra se je v Črenšovcih, in sicer v šoli v Žižkih vršil orlovski sestanek. Najprej so se vršile vaje. Potem se je pa mladina zbrala v šolskih prostorih. Tudi starši so bili zastopani v velikem številu. Sestanek je otvoril poslanec Kleki, vodil ga je pa dr. Sušnik. Poslanec dr. Hohnjec je v poljudnem govoru podal kratka navodila za mladinsko izobrazbo ter govoril mladini izpodbudne besede. Sledile so deklamacije, tamburanje in. petje. Naprej na polju mladinske izobrazbe! Naj bi lep zgled, ki ga poleg Bogojine dajajo j Črenšovci, tudi po ostalih krajih Prekmurja našel posnemovalce!
Vsem preč. kn. šk. župnijskim uradom, ki še niso j vrnili neprodanih izkaznic oziroma vposlali zneska za prodane izkaznice »Mladinskih dni«, se tem potom vljudno priporoča, da obračunajo' z nami vsaj do
5.	oktobra. Ker moramo skleniti svoje račune, Vas prosimo, da gotovo ustrežete naši želji. — Pripravljalni odbor za Mladinska dneva v Mariboru, Aleksandrova ce- 1| sta 6-1.
Izlet k Sv. Trem Kraljem in na Veliki vrh prirectó Podravska podružnica SPD v nedeljo, dne 5. oktobra. Odhod v nedeljo zjutraj ob 6. uri iz Ruške koče, povratek ali preko Ruške koče ali čez Smolnik na kolodvor v < Ruše.
Otvoritev sadnega ogleda v Vojniku s posebnim oddelkom za čebelarstvo bode v nedeljo, dne 5. oktobra ob 8. uri v posojilnični dvorani s poučnim predavanjem - f, o sadjarstvu. Sklep bode v torek, dne 7. oktobra ob 14. uri z razdelitvijo nagrad in z licitacijo razstavljenega sadja,. K obilnemu obisku vabi posebno kupce podružnični odbor sadjarskega in vrtnarskega društva.
Demokratsko glavno. glasilo oznanja dan ma dan slovenskemu svetu, kako slovenski davčni uradniki zadnji čas privijajo davčni vijak. »Jutro« gotovo dobro pozna slovenske davčne uradnike, sa ji so po veliki večini njegovi pristaši, pristašev naše stranke je med nji- ] mi — žal — prav malo. Slovenski davkoplačevalci ved o J iz lastne izkušnje, ali in v kolikor so trditve demokrat- § iškega glasila istinite. Da znajo slovenski davčni urad- 'j niki davkoplačevalce dobro »prešati«, je znana- stvar, kakor je tudi priznano, da v tem oziru jim ni v celi j državi enakovrednih vrstnikov. Če pomislimo, koliko 1 zaostalih davkov ima samo bogata Vojvodina in kako se J pri nas prakticira eksekutivnó postopanje, smo si na j jasnem, kakšna je davčna enakost v naši državi, ki. so I jo Pribičevičevi demokrat je' in Pašičevi radikali baje postavili na temelj: popolne enakopravnosti vseli »ple- i men« in vseh pokrajin. Ako je torej »Jutro« samo priš- 1 lo do prepričanja, da je enakopravnost v naši državi samo goljufiva in lažnjiva fraza ter da davčni uradniki neusmiljeno cm raj o slovenske davkoplačevalce, mu nočemo oporekati. Pripomnimo samo to, da tisti davčni I uradniki, ki v svojem poslovanju postopajo proti za- I konu, spadajo na zatožno klop. Da, liberalni, davkarji ! naj se zahvalijo svojemu patronu »Jutru«, ako jim bo-mo strogo gledali na roke, ki bi se drznile proti zakonu privijati davčni vijak ter pritiskati davkoplačevalce.
Kdo je bil po povratku kralja v Beogradu? Koj po J
povratku kralja iz Belja v prestolico se je pojavil v S Beogradu slovenski agromerkur dr. žerjav. Odkar je na JI površju Davidovič—Koroščeva vlada, smo videli v Beogradu po vsakem povratku kralja s kacega potovanja, j tudi dr. Žerjava. Dr. žerjav hodi gledat na beograjsko J politično borzo stanje svojega cekina. Tokratni obisk |j politične borze je Žerjava gotovo podučil, dà njegov ce- | kin sploh več ne notira. Kako neomajeno trdno da je || stališče vlade, ham dokazuje ponovni pojav dr. Žerjava 11 v Beogradu. Komaj sta minula dva ’dobra meseca, odkar
Prawn '
'	! ■	^	' j J
Sihkht-ow mTt z znamko „Jelen“
je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše! Pri nakupu pazite na ime „Schicht“ in na znamko „Jeien“.
1. oktobra 1924.
STRAŽA.
Stran S.
j« državna blagajna zaprta za Pašič—Pribičevič—Žer-jvovo družbo in že pokajo Žerjavova podjetja na vseh koncili ter krajih. Popolen politični in gospodarski krah koruptne Žerjavove družbe še bo le odkril javnosti, kako in v koliko je bila tem brezvestnim ljudem država molzna krava. Žerjava in kompanjone čakajo v najkrajšem času presenečenja ter polomije, ki bodo na napredno in samostojno demokratsko družbo vplivale bolj katastrofalno uničujoče, kot svoj čas dr. Žerjavov Agromerkur. Dr. Žerjavovi če k ini ne no-tirajo več v Beogradu in z uničenjem cekinske valute je tudi dr. Žerjav tamkaj, kakor mu je pravilno prorokoval rajni dr. Tavčar.
Počastitev čeških žrtev v Srbiji. V nedeljo je bil na slovesen način odkrit spomenik čehoslovaškim vojakom ki so bili kot uporniki junija leta 1918 usmrčeni v Kragujevcu. Slovesnosti se je udeležilo odposlanstvo iz Če-hoslovaške in veliko število družin pokojnih vojakov. Protestanski vladika je imel službo božjo. Prisostavaii so: ministra dr. Korošec in Hadžič, beograjski čehoslo-vaški poslanik Šeba, kraljev odposlanec, podpredsednik čehoslovaškega parlamenta Burivai. Vladika Kiril je odkril spomenik. Nastopilo je več govornikov: župnik kraguievske garnizije, kragujevski župan, čehoslovaški poslanik, ki je govoril hrvatsko in demokratski poslanec Miloš Radosavljevič. Nato se je vršil pregled čet. Na banketu v častniškem domu je govoril Lj. Jovanovič. — Kralju in dr. Masarvku je bila odposlana pozdravna brzojavka. Po proslavi je eden udeležencev odpotoval v Oplenac, kjer je položil venec na grob pokojnega kralja Petra. Del udeležencev ze pa odpotoval v Beograd.
Nemiri na albansko—črnogorski meji. Pred nekaj dnevi je prešla albanska roparska tolpa našo mejo v Črni gori, oropala nekaj obmejnih vasi ter odgnala s seboj precej živine in dve mladi deklici. Radi tega drzne ga napada je nastalo med obmejnim črnogorskim prebivalstvom strahovito ogorčenje. Oboroženi oddelki iz črnogorskih plemen Kučl in Sposojeviči so za povračilo napadli obmejne albanske vasi. Ubili so v spopadu precej Arnavtov, v neki orožniški postaji so zajeli 20 arnavtskih orožnikov ter jih pripeljali preko meje, postajo pa zažgali. Preko meje so prignali tudi vso, Albancem odvzelo živino. Boji s tem še niso končani, ker se zopet Albanci pripravljajo na osveto. Na mejo je dospel oddelek naše vojske, da intervenira v slučaju novega spopada. Veliki župan v Cetinju je odredil, da morajo Kučl takoj izpustiti ujete orožnike, ter da se morajo iz Albanije došli črnogorski oddelki razorožiti. Ta naredba je naletela na hud odpor pri Črnogorcih. — Albanski poslanik v Beogradu je radi teh dogodkov izročil zunanjemu ministru ostro noto albanske vlade, ki protestira ter zahteva, da naša vlada prepreči napade ter povrne nastalo škodo. Albanska nota je povzročila v Beogradu veliko ogorčenje, ker je znano, da so nemire povzročili Albanci, sedaj pa še zantevajo zadoščenje.
Makedonski atentatorji. Beograjska »Pravda« poroča, da je makedonska komitska arganizacija pod vodstvom generala Protegerova določila nekaj svojih članov, ki naj bi v Jugoslaviji izvršili atentate nad vpliv- j nejšimi politiki ter tako maščevali smrt Todora Aleksan drova. Par atentatorjev se je baje že podalo preko meje | *n bolgarsko notranje ministrstvo je o tem našo vlado obvestilo, da dokaže s tem, da nimo nobenih zvez z j makedonskimi teroristi.
Revizija agrarne reforme v Vojvodini. Ministrstvo za | agrarno reformo je vzpostavilo posebno, komisijo šestih -■ j članov in jo odposlalo v Vojvodino. Ta komisija ima na- | log, da pregleda dosedanje delo agrarne reforme v Voj- j vođini. Komisija je pooblaščena, da odvzame razdeljeno j zemljo vsem onim, ki so jo dobili nepostavnim potom, in j jo podeli onim, ki so res vredni ter potrebni zemlje. Ko- ; misija je že dospela v Nov' i Sad.
Novo časopisje. Začetkom tega meseca začne v Beo- j gradu izhajati tednik »Istina«, ikojega lastnik in urednik je j bivši poslanec in sotrudnik »Vremena« dr. Ljuba Popovič. ' — S prvim je začel izhajati tudi dnevnik »Belgrader Zei- j turng«, ki hoče 'svet informirati o vseh razmerah na Bal- j kanu ter ostane politično neodvisen. Nedeljska številka j ima prilogo v slikah, kakor »Prager Presse.«
Nove proge. Po podatkih prometnega ministrstva bodo letos dograjene i,n predane prometu sledeče proge: Ormož—Murska Sobota 38 km, Veles—Štip 53 km, Gra- i čac—Knin 67 km, Titel—Orlovac 28 km, Užice—Var- j dište 56 km. Proga Niš—Prokuplje se je začela prepozno graditi ter še letos ne bo gotova, Po vojni je zgra-jeno v naši državi skupno 500 km novih prog.
Gibanje za povzdigo izvoza naših vin. Vinski producenti v Banatu so se obrnili s posebno prošnjo na trgovinskega ministra, da bi naj znižal izvozim carino na vino. Le v tem slučaju, ako bi bila znižana izvozna carina, bi lahko naša vina konkurirala z inozemskimi. Inozemske vinske producente ppdpirajo razni konzulati in trgovske zbornice, naši vinogradniki pa so prepuščeni sami sebi. Akoravno nadkriljujejo naša vina glede kvalitete daleč inozemska, vendar konkurira v tem pogledu inozemstvo z nami.
Trgatev v Dalmaciji. V Dalmaciji se je pričela že vinska trgatev. Grozdje je zelo dobro dozorelo in ker , vlada zelo lepo vreme, se vinogradniki nadejajo-, da bo kvaliteta letošnjega vina mnogo boljša, kot zadnja leta. Cene moštu še niso določene, tu in tam pa se že prodaja .liter po 1—2 dinarja.
Naš tonak. V naši državi imamo tri vrste tobaka. Tobak, ki se prideluje v osredju Srbije, ima svetovni glas radi prijetnega vonja. Tobak v Hercegovini in Dalmaciji uživa tak sloves, da mu sploh ni najti podobnega. Tobak v Vojvodini služi največ za predelavo v tvor-nicah in se uporablja predvsem za cigare in pipe. Letošnja tobačna žetev je posebno bogata in bo imel drž.
monopol okrog 5 milijonov kg tobakovega listja iz leta 1923 in se bo lahko ta količina odločila za izvoz.
Iz Celiš.
Celjski liberalci so mojstri v hinavščini in licemerstvu. Predstavljajo se kot nedolžna jagneta, ki ne bi bila niti sposobna, svojim nasprotnikom storiti kaj žalega. Da se ta miroljubna demokratska jagneta za nedeljo naročila pretepaške orjunaše, se je zgodilo radi tega, da se ne bi kalil mir. Mir se res ni kalil, razlog za to pa niso bili naročeni orjunaši, katerim so orožniki zabranili dohod v mesto, marveč ravno Orožniki, ki so skrbno pazili na. red ter preprečili vsako nerednost in nasilstvo. In baš nad temi varnostmi merami politične vlasti se zgražajo demokratski poglavarji, češ, da te mere niso bile potrebne. Pred volitvijo in takoj po volitvah pa so demokratski kolovodje drugače govorili. Pred volitvijo so napram zastopniku oblastva izjavili, da ne prevzamejo nobene odgovornosti za to, kar se bo zgodilo, če bi zmagal socialno-gospodar-ski blok, ker ne bi mogli razjarjenih množic obvladati. Takoj po volitvi pa so pri takozvani narodni manifestaciji kolovodje bruhali iz narodno-navdušenih ust pretnje, da se bo sedaj iz magistrata drugače postopalo. Postopanje bi se bilo takoj začelo, ako bi ne bile odrejene prave in učinkovite varnostne mere.
Tako se dela red. Napredno časopisje je zelo hudo, ker je prišlo na dan občinskih volitev v Celje 60 orožnikov, ki so vzdrževali feu. Celjske volitve je seve počastila tudi ljubljanska orjuna v svojih divjaških uniformah. Kakih 40 uniformiranih orjuncev je že korakalo od celjskega kolodvora v mesto, da bi tamkaj kričali, grozili ter razgrajali. A tokrat so se bridko zmotili. — Mesto cvetja iz rok naprednih dam, so sprejeli nacijo-naliste orožniki, jih spremljali nazaj v čakalnico na kolodvoru in jih tamkaj zastražili do odhoda prvega ljubljanskega vlaka, s katerim so se morali orjunci vrniti zopet v svoje ljubljansko gnezdo. Oblast, ki je poslala orožništvo v Celje in orožniki, ki so orjunce odpremili zopet iz Celja v Ljubljano, so storili čisto v redu ter pohvalno svojo dolžnost. Ako bi paševal v Sloveniji dr. Žerjav, bi bili orjunci po Celju manifestirali za slovensko Celje s krikom, pretepom ter poboji. Ljubljanski orjunci so se pač enkrat peljali iz Ljubljane v Celje ter nazaj in na tem potu se ni zgodilo nič, kar bi kalilo javni mir ter red in radi tega vsa čast onemu, ki je poslal orožništvo v Celje.
Zakaj se neki razburjajo. Demokratsko časopisje trobi v javnost, da so poslale" oblasti v Celje ob priliki nedeljskih občinskih volitev 100 orožnikov. V resnici je bilo v Celju z ozirom na razburjenost, ki je vladala v mestu, koncentriranih še le popoldne 60 orožnikov. — Radi orjune pa so -se obrnili voditelji Narodnega bloka sami na kompetentno oblast, naj jej ta zabrani pohod po mestu. Oblast je torej storila glede koncentracije i orožništva svojo dolžnost, orjuna pa bi lahko že iz slučaja v Maribqm sklepala, da ni nikjer -dobrodošla, niti pri celjskih naprednjakih ne.
»Narod« tolče samega sebe po lažnjivih ustih. Po-ročevalne službe o celjskih občinskih volitvah se je lo- 1 til tudi starina »Narod«. »Narod« je seve prinesel laž-njivo poročilo in to še tako nerodno, da je lopnil sebe samega po zobeh. Piše namreč, da so Nemcem pridno sekundirali klerikalci, ki so od duhovnika pa do mež- ; narja spravili vse na volišče. Na ravno isti strani pa j beleži na pameti bolani »Narod«: Nevolilci so odšli na j izlete, pa tudi več klerikalnih volilcev, ki niso simpali- : zirali s politiko celjske klerikalne klike, je v znak pro- j testa odšlo na deželo. Tako poročilo, kakor ravno pri- < bito razume menda samo »Narod«, njegovi čitatelji že ( menda ne več.
in i	imniiiiii^immiiih—imiiimmi———inmiMl ■l—ii I '■ ' rr ••)-)-- j
Iz Ptuja.
Občinske volitve v Ptuju. Volitve v občinski odbor, ; ki so bile določene za 28. septembra in so se morale pre- j ložiti na 19. oktobra 1921. Vzrok preložitve nam sicer ni znan, vendar se to malce čudno zdi, da ravno v Ptu- I ju ne bi bilo mogoče izgotoviti pravočasno predpriprav, i Vsekakor značilno. Kandidatne liste je vložil Narodni i blok in sooialdemokratje. Nemci menda čakajo na zad- , nji trenutek ali se pa ne morejo zediniti glede kandi- ; datov.
Železničarski shod v Celju. Dne 28. septembra je i imel tajnik Prometne zveze v Ljubljani, g. Betram pri ; Belem volu shod železničarjev. Navzoči so bili večinoma j socialdemokrati, ki so stvarnim izvajanjem Belrama, ki : je izboren govornik, vsestransko odobravali. — Le dva j gospoda iz Maribora — med lema je bil tudi g. Bahun — i sta ugovarjala, morala pa sta kmalu utihniti. Betram j je imel popoten uspeh.	Ì
Stanovanjski škandal. Te -dni so deložirali bivše- j ga okrajnega glavarja -dr. Lajnšiča na Koroški cesti 10. j Naj misli kdo o dr. Lajnšiču kar hoče, gotovo je, da mu j njegovi najhujši sovražniki niso pred sodnijo dokazali j ničesar kaznjivega in tisli, ki smo v Mariboru preživ- j ljali kritične dneve leta 1918—1919 vemo, koliko je ta- j krat delal dr. Lajnšič kot okrajni in začasni, okrožni j glavar. Poleg dr. Verstovška in generala Majslra ima j dr. Lajnšič največ zaslug, da se je preobrat še tako mirno izvršil in da je dandanes Maribor jugoslovanski. Dr, Lajnšiču se godi velika krivica. V Maribor se je zadnja
leta nateplo vse polno nepotrebnih ljudi, celo odwab^v, goljufov, tatov in kupčevalcev z dekleti. Za vs« se je našel prostor, samo za moža ne, ki je leta in leta služil v Mariboru in kot okrajni glavar celo v dobi najhujšega vsenemškega terorja ohranil slovenski: čut in ob preobratu kot spreten uradnik v nevarnih okolščinah vzel vajeti v roke. Na čelu stanovanjskega urada pa stoji mož, ki ga je Avstrija v Bosni za časa vojne rabila kot gorečega »avstrijskega patrijola« za izvrševanje, prebegu soda nad ubogimi Srbi. To je delo podlega osebnega maščevanja, ki hoče težko 'boia nega dr. Lajnšiča naravnost fizično uničiti. Treba bo korenito posvetili v kloake stanovanjske -korupcije!
Zborovanje državnih upokojencev vseh vrat. — V četrtek, dne 2. oktobra se bo vršilo v čitalnici Študijske knjižnice (kazinsko poslopje) ob 18. uri zborovanje drž. vpokojencev vseh vrst. Pri tej priložnosti bo narodni po slanec g. Fr. Žebot podal pojasnila o stanju novih dra-ginjskib doklad ter o zadevi zboljšanja gmotnih razmer kronskih vpokojencev. - Na -to zborovanje so vabljeni tudi upokojeni železničarji, železniški invalidi, aat loščinarji, železniške vdove itd.
Stolno prosvetno društvo v Mariboru ima ustanovni občni zbor v petek, 3. oktobra t. t. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Koroška cesta 1, (bivša knjigoveznica). S tem bo ugodeno večletnim žel jam in resnični potrebi, da dobi tudi Maribor svoje krajevno osrednje prosvetno društvo, ki smo ga zdaj v vencu naših izobraževalnih organizacij v Mariboru zelo pogrešali. StoLno prosvetno društvo bo tudi temeljni kamen eci naš samostojen mariborski pevski zbor. Zato vabimo vse prijatelje, da se udeleže občnega zbora in postanejo člani Stolnega prosvetnega društva.
Narodno gledališče. Sreda 1. oktobra: »Nikolaj Šubic Zrinjski«. Izv. Otvoritvena predstava. Četrtek, dne
2.	oktobra: »Nikolaj Šubic Zrinjski« ab. C. Petek, dne
3.	oktobra: Zaprto. Soboto, dne 4. oktobra: »Nikolaj Šabič Zrinjski« ab A.
Umetnostna razstava Kos—Pirnat—Stiplovšdk. V
nedeljo ob 11. uri je bila v kazinski dvorani otvor jenu ob precejšnji udeležbi občinstva umetnostna razstavo »Kluba mladih« v Mariboru. V tem klubu so se združili trije zelo nadarjeni umetniki: Stiplovšek, Kos in Pirnat. Prvega je češka kritika označila kot dobrega grafika povodom razstave v Hodoninu na Moravskem, naši listi so pa zelo pohvalno -pisali o njegovi mapi »Stari Maribor«. Na tej razstavi ima 6 slik v olju in 17 lesorezov. G. Kos je letos dovršil praško akademi jo iti razstavlja lepe barvane slike. G. Pirnat študira na. zagrebški akademiji, se iposveča ludi kiparstvu ter razstavlja tokrat dobre risbe. Prvi dan razstave je bilo prodanih pet slik, kar je dokaz priznanja in zanimanja »i »Klub mladih«. Na različne načine se komentira, do klub »Grohar« ni bil zastopan pri otvoritvi. Razstava je odprta dnevno od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure ter traja do 19. t. m. Obisk se toplo priporoča.
Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 5. okt. v frančiškanski cerkvi svojo cerkveno pobožnost. Sv. maša ob 6. uri, med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Vse članice se vabite, da se skupne pobožnosti polnoštevilno udeležite.
Usposobljenostni izpiti za osnovne in za meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 4. novembra 1924 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo polom šolskega vodstva okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 25. oktobra 1924 v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pristopu k izpitu se ne bodo razpošiljala. —■ Predsednik.
Novinarska vest. Naprošeni smo za ugotovitev, da g. Franjo Pirc ni poročevalec »Slovenskega Naroda«, ampak da je že od 1. avgusta kot njegov nekdanji poročevalec z njim v sporno odpovednem stanju.
Sadjarji! Po odredbi kmetijskega ministrstva se tečaj za sušenje, sortiranje in vkladanje sadja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru radi pomanjkanja kredita dne 3. in 4. oktobra ne vrši, odnosno je preložen «a poznejši čas.
Razburljiv lov za pobeglim zločincem. V pondetjek.
okrog 4. ure popoldan se je nudil Mariborčanom razburljiv in tragičen prizor, kakor so ga dosedaj imeli priliko opazovati edino le v kakem divje romantičnem filmu, ki kaže življenje in delovanje velemestnih apa-šev. Iz židovske ulice je nenadoma pribežal mlad mož z vklenjenimi rokami, za njim pa je sopihalo par policajev. Begunec je zavil po stopnicah pod Dravski most nato pa izginil v ozki Usnjarski ulici. Policija je nadaljevala lov za njim in je obkolila celo okrožje te ulice s stražami, da bi ga ujela. Zanimiv lov je opazovalo z dravskega mosta par sto ljudi. Med Lem so begunca zasledovalci skoro dohiteli. V zadn jem trenutku se je rešil na transformator, ki stoji ob Bergovi tovarni. Tu se mu je posrečilo pretrgati verige, s izderi mi je imel roki zvezani. Oproščen vezi, ki so ga v begu ovirale, je urno in spretno splezal po transformatorju ter sc zavihtel na streho neke hiše v Židovski ulici. Drzen beg bi se mu bil sigurno posrečil, da ni bila streha zelo strma ter hkrati vsled dežja opolzka. Po par korakih se je beguncu spodrsnilo in se je strmoglavil v globino. Pri padcu je zadel na električne žice, katerih se je oprijel kot dobrodošlega rešilnega sredstva — toda ravno to mu je prineslo pogubo. Okrog 500 voltov močen električ ni tok ga je v trenutku ubil in po par konvulzivnili stresljajih je obviselo begunčevo truplo brez življenja na smrtnonosnih žicah. — Junak te tragične in hkrati razburljive drame, katera se je odigrala pred očmi stotine Mariborčanov, je bil nevaren tat in vlomilec Viktor Schrey. Rojen je bil Schrey v Gradcu, po poklicu je bil privatni uradnik, že dolgo časa se jc‘ zdrževal v Mari-
boru kej se preživljal z vlomi in tatvinami. Že večkrat je bil pietlkaznovan in ravno pred par dnevi je bil izpuščen iz mariborske kaznilnice, kjer je obsedel 5 let težke ječe, na katero je bil obsojen radi tatvine in vlomov. Svobodo je takoj uporabil za nov vlom. — V soboto je vlom pri slaščičarju Vistami ter odnesel 20 tisoč kron denarja in razne druge predmete, katere je izmaknil nekemu dijaku. Policija je takoj osumila pravega krivca in Schrey se je zopet znašel v rokah pravice. Pri preiskavi so našli pri njem ukraden denar in po zaslišanji: ga je stražnik vklenjenega odgnal v policijski zapor k »Gralu«. Ko je stražnik pri vratih pozvonil, je Schrcv uporabil ugodno priliko ter pobegnil. Sedaj se je začei za beguncem zgoraj opisani lov, ki se je končal za njega tako tragično v električnem omrežju. Truplo ponesrečenega begunca ni mogla sneti z omrežja sama policija, ter se je obrnila radi tega na požarno brambo. S pomočjo lestev so ga ognjegasci izvlekli iz omrežja ter ga predali policiji, ki je odredila njegov prevoz na pokopališče.
Novi gosti mariborske kaznilnice. Ker je mariborska kaznilnica ena največjih in najmodernejše urejenih v celi državi, se odpremi ja jo v njo od vseh krajev težji zločinci, da odslužijo svojo kazen. Te dni je dobila kaznilnica nove goste in sicer to pot iz Dalmacije. Meet njimi so znameniti kriminalni tipi, kot na primer roparji, ki so oropali šibensko davkarijo.
Pozor pred stražo. Komanda mariborskega vojnega ©kroga ponovno opozarja vse prebivalstvo, da se ponoč: ne poslužuje poti v obližju municijskega skladišča v Bohovi (pri Hočah), ki veže Ptujsko in Tržaško cesto, in da po možnosti vobče ne hodi v gozd v bližini tega skladišča, da se ne bi dogodila kaka nesreča, ker je tamkaj postavljena straža.
Prodaja ovčjega mesa. Počenši z dnem 2. oktobra t. 1. od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici na sejmišču ob klavnici prodajalo ovčje meso kg po 10 D.,Množina: približno 3000 kg. Prodaja se vrši tudi nalednje dni, to je v petek in soboto, dokler zaloga traja.
Prostovoljno gasilno društvo v Pobrežju priredi v nedeljo, dne 5. oktobra, ob treh popoldne v gostilni gospe Rojko vinsko trgatev. Ker je čisti dobiček namenjen za društvene potrebščine, vabi odbor vse domačine in sosede, da se trgatve udeležijo.
Zdravnik dr. Vilko Marin zopet ordinira dnevno od pol 10.—12. ure in od 2.-4. ure v Razlagovi ulici st. 15. Telefon 205.
Javnosti v pojasnilo. »Tabor«, »Narod« in »Jutro« so začeli po svojih predalih vrteli nacionalistično lajno in brez povoda ter vzroka napadati mariborsko tvrdko Jaš in Lesjak v Šolski ulici. Ti listi očitajo firmi nem-škutarstvo ter reiiegatstvo, kar pa nikakor ne odgovarja istini. G. Lesjak je nam kot odgovor na napade omenjenih listov poslal v priobčitev to le pojasnilo: Hvala Bogu, da me pozna mnogo merodajnih Slovencev, ki dobro vedo, da sem slovenske matere sin in da bivam že približno 20 let z malimi presledki v Mariboru. Tudi se nisem nikdar in nikjer strankarsko udejstvoval, temveč sem vedno in povsod nastopal nepristransko, kakor je samoumevno za trgovca. Taisto velja tudi za mojega trgovskega sodruga g. Lesjaka. Da se pa čutim pravega Slovenca in narodnjaka, priča lo, da sein se takoj v letu 1900 vpisal kot član pri Slovenskem trgov skem društvu. Tudi moji otroci so bili vpisani takoj v slovensko šolo in pristopili k slovenskim telovadnim organizacijam. Po »Taborovih« poročilih posnemam, da je moj največji prestopek bil to, da želim, da bi otroci poleg slovenščine znali tudi nemški. Ta moja želja pa še dolgo ne opravičuje, da se kratkomalo napada tvrdka Jaš in Lesjak kot nemškutarsko renegatska. Za drugič naj si gospodje okrog »Tabora« poiščejo boljše in natančnejše informacije, preden bodo kakšno slovensko podjetje obmetavali brez podlage z neresničnimi poročili. — Maks Jaš.
Starši iz mesta in dežele, ki morate oskrbeti za novo šolsko leto svoje otroke s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami, vse dobite v veliki izbiri po kolikor mogoče nizkih cenah v novi podružnici Crilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 (v novem bančnem poslopju, nasproti frančiškanski cerkvi). Vse šolske potrebščine razen knjig, dobite kakor dosedaj še tudi zanaprej v stari prodajalni Cirilove tiskarne, Koroška cesta 5.
«MR*®««®?
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Örcxf-Prevedel Paulus.
55
»Ženske so ničemurne!« je dejal Robespierre tisti večer v budoarju kraljice Marije Antoinette, ko se je poslavljal od Chauvelina, — in bolje ni mogel zadeti ko da si je za svoje namene izbral igralko Candeille —.
In par ur za selom je prišel k njej Chauvelin sam.
Prišel je z izdelanim gotovim in točnim načrtom.
V Richmond pojdete, ji je naročil, pod pretvezo, da pobirate darove »za uboge sestradance v Parizu«. Vse jo je poučil, kako naj govori, da pridobi zase Margareto Blakeney. Nastopi naj na pozdravnem večeru. Pela bo francoske pesmi pred izbrano londonsko družbo. Sam princ waleski jo bo poslušal .
In pri nastopu naj nosi ovratni nakit, ki ga ji je prinesel od Robespierra.
To je bilo»vse —. Drugo pa da bo že naredil on, Chauvelin —.
Kako lahko, kako enostavno —! In vendar, kako čudno in nerazumljivo zanjo —!
Igrala je slepo ulogo, ni vedela, kaj pravzaprav Chauvelin namerava, on da bo vse naredil, je dejal —.
Pa igrala je vlogo, ki je stregla njeni častiželjnosti in hičemurnosti. Vrhunec slave bo dosegla —.
Zamišljena je sedela v predsobi. Njeni prsti so se igrali z dragocenim nakitom, rahlo so se tresli.
Poznala je nakit. Videla ga je v zgodnji mladosti tistikrat ko je njena mali še služila za kuhinjsko deklo v hiši vojvode Marny. Nakit je tistikrat nosila vojvodinja Marny, Juliettina mati —.
O, spominjala se je — otrok je bila še tistikrat —, kolikokrat je s svetim občudovanjem gledala visoko, sijajno gospo, ki se ji je zdela da prihaja iz čisto drugega sveta k njim doli med ubogo služinčad —.
Kako se sreča obrača! Renata Candeille, hči kuhinjske dekle, nosi danes dragulje vojvodinje Marny —!
Najbrž jih je zasegla revolucijonama vlada, ko je pobegnila iz Francije zadnja potomko Mamyjevega rodu, Julietta Marny — dobro jo je poznala! —. In vlada je poslala nakit njej, ubogi igralki, »v zahvalo za zasluge, ki jih je in si jih še bo pridobila —«.
Ki si jih še bo pridobila—!
9
Renati Candeille so se bleščale podolgaste črne oči. Chauvelin ji ni natančneje povedal, kaj namerava, pa to ji je dejal, da pride na pozdravni večer gotovo tudi Jelietta Marny, ki da mora videti nakit na njenem vratu —.
Naj Chauvelin meri s svojimi načrti kamor hoče, — ona, Renata Candeille, bo danes tudi zase dosegla popolno zadoščenje!
Odkar je živela na Angleškem, — koliko žalitev je že morala požreti od nadutih francoskih aristov-beguncev, ki so tod uživali angleško gostoljubnost, po večini berači prav kakor ona sama! In netila je sovraštvo do teh ljudi, iskala priložnost, da se maščuje —.
In danes se bo maščevala! Vsaj eno teh ošabnežev bo zadela v srce, ponižala jo bo —.
Vrata so se odprla. Margareta je vstopila in ob njeni desnici mlado dekle, Julietto Marny.
Renata je vstala in se priklonila.
»Pripravljena sem, gospa!« je dejala krotko. »Lahko začnem, če želite. Sestavila sem majhen spored, — ali naj začnem z veselimi ali z otožnimi našimi pesmi -cami?«
Še preden je utegnila Margareta odgovoriti, se je vroča in tresoča se roka oklenila njenih prstov.
»Kdo — kdo je tale ženska?« ji je šepnila Julietta na uho.
Vsa bleda je bila in nemirna in njene velike oči so z neprikrito jezo visele na francoski igralki.
Margareta se je vznemirila. Ni razumela prijateljice. Brezbrižno je skušala odgovoriti.
»To je gospodična Candeille«, ji je dejala, »iz varieteja v Parizu. Gospodična Renata Candeille! Pela bo nocoj par ljubeznivih pesmic našim gostom.«
Pomirjajoče jo je prijela za roko.
Ves večer so jo begale nemirne misli, primor v ša~ toru ji je spet živo stopil pred oči. Kaj pomeni J*Iiettino razburjenje —? Zbala se je, da se je Chauvelinov* igra že začela —.
Pa Julietta se ni menila .za njo'.
Njeno mlado ubogo srce še ni prebolelo bridkih udarcev, ki so jo drug za drugim zadevali zadnje mesece v Parizu, še so krvavele rane, ki jih je vsekala izguba brata in očeta, izguba premoženja —. Obubožala je, vse so ji vzeli, ostudno so jo obrekovali, smrti je gledala v oči, komaj je rešila golo življenje. In sedaj je živela od dobrot, med tujci —.
Pred njo pa je stala hči njene kuhinjske dekle,, predrzno, izzivajoče, zaničljivo je zrla na pregnano., obubožano plemkinjo in na vratu je nosila Marnyjeve dragulje, nakit njene matere, dragoceni spomin »a srečne, ljube čase —.
Julietta -je bila mlado dekle, ni se znala premagovati. Bridko je pozneje obžalovala svojo prenagljenost, ugriznila bi se bila v jezik, požrla in prenesla tudi ponižanje, — pa tistikrat ji je zavrela kri, preveč je bil®> grenkobe zanjo in za njeno boleče, trpeče srce, prekipela je in se izlila v strastne, žaljive besede.
(Dalje prihodnjič).
Pisarniški sluga se sprejme takoj v službo; isti mora imeti: v Mariboru stanovanje. Oglasiti se je treba v irprav-ništvu »Straže.«	604
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonja in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na aine-rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih iin razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo. Zahtevajte cenike!	60f 10—1
Nova posojilnica. Kreditna stavbna zadruga »Mojrnir« je
otvorila oddelek za ugodna posojila in za hranilne vloge.	605
Gostilničarji, pozor! Najboljše in najcenejše dalmatinsko vino dobite v Ptuju, Panonska ulica 5 (stara vojašnica), pri L. Orel.	602
Lešnike kupuje »Mirim« tovarna čokolade, Maribor,, Prešernova ulica 19.	§94 3—1
Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vsa dela s točnim in cenim izdelovanjem.	465 II—1
Privatni pouk za posameznike
za strojepisje, stenografijo, računstvo tnauk o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih), enostavnem, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. Traja 3—6 mesecev. Metoda Kovač: samo praktično, temeljito, lahko umljivo. KOVAČ, MARIBOR, KREKOVA ULICA 6.	566
CUNJE
krojaške, suknjen« in platne« Ra odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsaka vrsta kupujem po najvišjih ««nah
ji, Arbeiter,
Heribor, Dravska ulica 15. Zamenjam tudi staro želez]a, I katero je za vporabo, s kos jj vaškimi odpadki in vlitino.

Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
polir I
Popravila koles, kakor moderniziranje, emajliranje, poniklanje i. t. d. se točno, solidno in trpežno izvršijo v
mehanični delavnici
Divjak & Slatinili,
Maribor
Vojašniška ulica štev. 13
Trgovini
Martin Šumer
s Konjiči s
priporoča veliko izbiro raznega manufaktumega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-
zijo vsakemu dana priložnost, i ä „ ,	« , v 6$ s
da si pri nakupu oblačila do- j It6 „Mf3Z0 ! sti prihrani. 737 50—1 *	"
Nadalje se sprejemajo popravila bivalnih in pisalnih strojev vseh vrst, gramofonov i .t. d., kakor tudi vsa specijalna strn-—— garska dela. --------
Radi porastka dinarja
I

dajamo pri vsakem nakupu
5°|o pi
Bogata zaloga modnega blaga, drobnine, trikotaže, perila, potrebščin za krojače in šivilje, galanterije, parfumerije, igrač -----i. t. d. i. t. d.--
Bx>ezk@rtbui?eBčne certe!
t
Gaspari & Faninger
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
mmmoasrntssom
& gj «» A»
kupim vsako množino po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na
IVAN SEVER, VELENJE
i isk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«