CELJK, 28. OKTOBRA 1971^— ŠTEVILKA 42 — LETO XXV — CENA ñfl PAR GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO IN ŽALEC Občanom in bralcem v Bistrici ob Sotli v soboto ob 18. uri v klubskih prostorih na svi- lenje. Pomenili se bomo I vaših težavah, o vašem craju, o tem, kaj načrtu- ete, kako ste zadovoljni ; vašim časnikom .. i UREDNIŠTVr Z RAZPRAVE NA MEDOBČINSKEM SVETU ZKS V CELJU be visji cilji v ponedeljek so na razšir- jeni seji medobčinskega sve- ta ZKS v Celju razpravljali o problemih kmetijstva in oce- nili delo medobčinskega akti- va komimistov-kmetijcev. Ugo- tovili so, da je celjsko ob- močje doseglo smaten napre- dek v lanetijsKean gospodar- stvu, zlasti pa se je aktivnost na tem področju odražala pri družbeno-političnem delu, pri razpravah in uveljavljanju so- dobnejše kmetijske politike v Sloveniji kot celoti. Ugotovili so, da so kmetijske organi- zacije dobro gospodarile, da je usmerjanje zasebnih kme- tij beležilo v Sloveniji največ- je dosežke. Vendar pa vsi ti jLispehi niso tolikšni, da bi ne mogli biti še višji, zjlasti kar ' zadeva višji hektarski donos v vseh kmetijskih vejah. Za- to se bo medobčinski svet. zlasti pa aktiv komunistov za- vzemal za to, da bi s pove- čanjem kmetijske proizvodnje za 15 odststkov v prihodnje pripomogli k cilju, da bi v Sloveniji s kmetijskimi pri- delki krili od 85 do 88 odstot- kov vseh potreb, da bi pove- čali iavoz za 29 odstotkov. Eden od pogojev za uresniči- tev teh ciljev je tudá ustano- vitev agroživilskega kombina- ta, ki bi združil vse kmetij- ske organizacije na območju. Na ponedeljkovi seji so o problemih kmetijstva izredno poglobljeno razpravljali, pa bomo o njih v prihodnjih šte- vilkah podrobneje pisali. Po- leg razprave o kmetijstvu je na seji tekla beseda še o vo- lilnih konferencah osnovnih in občinskih organizacij ZK. -ec SPOMÍN, KI OPOMINJA — Marija Rednak, 87, iz šešč je ena Izmed tistih mnogih slovenskih mater, ki je v svojem življenju imela več trnja, kot rož. Življenje je podarila sedmim otrokom. Dva sta umrla že pred drugo sve- tovno vojno, dva v vojni; sin Edo je padel na Pohorju, sin Karli pa na Menini. Tretji sin, ki še danes živi in skrbi za mater, Marjan, je bil v Dachau. Mati Marija je vedno pomagala partizanom, ki so imeli v okolici Šešč hude borbe s sovražnikom. Sama v teh dneh, ki jih pričakujemo s spoštovanjem, ne bo mogla na grob svojih sinov. Doma bo živela v spo- minu, ki opominja. Foto: T. TAVČAR OBVESTILO! Ob Dnevu mrtvih Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Celje obvešča in hkrati va- bi vse prebivalce mesta Celja in ostale občane na osrednje komemoracije, ki bodo v Celju v petek, dne 29. 10. 1971, in sicer: — pri grobnici narodnih hero- jev na Šlandrovem trgu ob 11. uri — v občinskih zaporih — »Sta- ri pisker« ob 11.45 uri in pri grobnici padlih borcev NOV na Golovcu ob 16. uri. Pri navedenih komemoraci- jah bo poleg polaganja vencev občinskih družbeno - političnih organizacij in občinske skupšči- ne šolska mladina iz Celja iz- vedla program ob sodelovanju godbe na pihala iz EMO Celje. Spominu mrtvih se pokloni- mo v čimvečiem številu! Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Celje Pred dnevom mrtvih Vsak grob je bolečima Spoštovanje do umrlih je s človeško kulturo neminovno povezano čustvo, je z vso globino negovan odnos in toliko globlji, kolikor pristnejša in boj humana je družba. Vsak grob je bolečina, vsaka smrt vrže vrzel, pomeni izgubo za svojce, za sosesko, za krog prijateljev, za neko skupnost — od najmanjše do najširše narodne skupnosti. Vsaka smrt prizadene tudi naraven iztek življenja. Tem bolj prezgodnja, zlasti nasilna smrt, a najbolj zavestno žrtvovano življenje. Povsem naravno in razumljivo je, da je naš odnos do padlih v boju za našo svobodo tako pristen in globok, da nas zaradi tolikšnih žrtev v rmši bližnji zgodovini prizadene umiranje v daljnih vietnamskih gozdovih, desetkanje življenj med milijoni pakistanskih beguncev. In še... Vendar pa bi morali v raP-mišijanjih ob Dnevu mrtvih pomisliti tudi naše sveže, včerajšnje, današnje, na jutrišnje gomile. Smo samoupravna družba, ki jo bolj kot vse drugo ^povzdiguje pristen medčloveški odnos, humani cilji na vseh področjih sožit- ja delovnih ljudi. V ta odnos vključujemo tudi smrt, naše slovo od umr- lega. Prebiramo časnike in oči se nam ustavljajo na črno obrobljenih osmrtnicah. Zal le redko se med njimi najde sporočilo o smrti preprostega delavca, nekdanjega upokoje- nega člana kolektiva, življenje pomeni vzpon in zaton osebnosti. Vsak človek гшт je dragocen, tako pravimo in smo zapisali. Tudi tisti, ki je druibi prispeval v preteklosti. Nismo ^-ar tako v ustavna dopolnila vgradili element minulega dela. Umirajo ljudje, ki so bili borci, umirajo ljudje, ki so vneto gradili porušeno domovino, ki so bili v prvih delavskih svetih, ki so bili nekoč tudi voditelji naših samoupravnih asociacij. Pa se zgo- di, da jim ob grobu nihče ne spregovori, ker niso več na sedanjih kadrovskih seznamih. Vsak grob je bolečina, vsak grob je vrz>il. Vsako slovo od umrlega je živim preprič- ljiv dokaz o tem, kako družba v resnici spoštuje še tako skromen prispevek umrlega skupni stvari. Kolikor je žalosten in boleč, je pogreb socialno dejanje, o katerem se izpričuje naša ■resnična humanost. Razmislimo o i^rn in o globoki resnici v pisateljevem stavku: Ne vprašaj, komu zvoni. Zvoni tudi tebi. JURE KRASOVEC Danes začenjamo z romanom. Zares! Želimo, da bi vam bil všeč. V soboto pa imamo prvo srečanje z bralci na terenu. Najprej se odpravljamo k Bistričanom ob Sotli. O programu drugih razgovorov z bralci Novega tednika in občani vas bomo še pravočasno obvestili. Naša 7i0ha rubrika »Kar mislite vi — objavljamo mi« je vzbudila zelo veliko zanimanja. Odgovore lahko pošljete še do sobote. Prihod- nji četrtek pa bomo najboljše objavili. V današnji številki pa poleg romana še ena novost rubrika »ženin vsakdan.« Vabimo naše bralke, da v njej sodelujejo. ' Prihodnji teden pa pripravljamo v uredništvu prvo okroglo mizo. Na pomenek smo povabili študente. Seveda bomo zapis s tega raz- govora objavili. Kaj pa nova stran — »Poglejmo naokrog« — vam je všeč? Pišite, dragi bralci. Več bo pisem in predlogov, še boljši bomo. Vaš urednik Olga Vrabičeva odstopila Predsednica celjske občin- ske skuipščme Olga Vrabiče- va je odstopila. V pisanu, ki ga je naslovila članom obeh zborov skupščine, ki so se v petek, 22. oktobra zbrali na širiintrideseti skupni seji, je napisala, da se je za ta ko- raik odločila -zaradi zdravst- venih razlogov. OdbQmilcd so to sporočilo . sprejeli na znanje. Po po- slovniku o delu skupščine to- krat ná šlo za glasovanje in odbomiški da ali ne, marveč samo za dejstvo, kajti vsak odbornik ima pravico, da sam odloča o svojih fmkcá- jah. Tovarišica Vrabičeva pa je že^ ob prevzemu fimkcije predsednika celjske občinske skupščine dvomila v to, če bo lahko vzdržala do konca. Odborniki so izrekli tovar rišicii polno priznanje za nje- no delo, hkratd pa želeli, da se bodo z njo še večkrat srečaOd pri delu skupščine. Tovarišica Vrabičeva bo na- mreč kot odbomica občinske skupščine delala naprej. Po sklepu iste seje bo fimkcijo predsednika skup- ščine do uvedbe kandidacij- skega postopka in do i2ívolit- ve novega predsednika op- ravljal podpredsednik inž. Dušaomočni- ca Sp. Kraše. HRASTNIK Alojz Hafner, strugar, Dol in Marija Šketako, delavka, Trbovlje ter Friderik Pire, Skale, delavka, oba iz Hra- stnika. LAŠKO Jože Kranjc, kmet, Mariji- na vas in Alojzija Verbovšek, poljedelka, žigon. SLOVENSKE KONJICE Rudolf Tič, 24, kamnosek, Lačna gora in Ema Korošec, 19, kuharica. Planina na Po- horju ter Dominik Slapar, 27, šofer Velenje in Štefanija Pukl, 20, šivilja Konjiška vas. ŠENTJUR PRI CELJU Anton Šolinc, 19, delavec. Drami j e in Dragica Vodu- šek, 19, uslužbenka, Vodule; Jožef Straže, 67, upokojenec, Luterje in Frančiška Ferlez, 45, poljedelka, Ostrožno pri Ponikvi. ŽALEC Martin Ježovnik, 22, kmet, Amače in Zofija Kos, 20, Studence ter Herman Dolin- šek, 28, Migojnice in Eva Ko- rent, 20, Pongrar CELJE Adolf Rode, 88, Celje; Kon- rad Tumšek 73 Podvrh; Jo- žef Zupane, 67, Proseniško; Anton Nerat 49 Nazarje; Šte- fanija Jenčič, 31, Celje; Alojz Arlič, 62, Tmovlje; Pavla Ra- ta jc, 75, Celje; Marija Top- lak, 76, Celje; Angela Povšič, 48, Trščina pri Sevnici in Viktor Smrekar, 24, Gorica pri šmartnem v Rožni dolini. HRASTNIK Marija Krajšek, 60, upoko- jenka, Hrastnik. LAŠKO Mirjana Radosavljevič^ 59, upokojenka. Laško; Jože Cot, 67, kmetovalec, Gor elee. SLOVENSKE KONJICE Martin Matavšek, 84, Lju- bnica; Ferdinand Leva, 73, Vitanje; Jurij Višnar, 59, Te- panjski vrh; Stanislav Jan- čič, 23, Bresen; Franc Kme- tec, 63, Raskovec; Alojz Ba- bor, 20, Konjice; Angela Pe- trič 59, Gabrovka; Ana Cu.g- mas, 32, Dobrava; Marija Pu- čnik, 67, Dobrava in Marija Kerbeu, 75, Konjice. ŠENTJUR PRI CELJU Konrad Les jak, 73, kmeto- valec, Slivnica. ŠMARJE PRI JELŠAH Jožef Regoršek, 71, Globo- ko m Kozalija Duh, 1, Rako- vec. ŽALEC Marija Drolc, 77, Dobriša vas; Fračiška Ulaga, 58, upo- kojenka Ločica; Jakob Baš, 88, kmet, Sp. Gorče; Franc Turk, 71, kmet, Tmava; Anto- nija Kailer, 61, upokojenka. Založe in Katarina Ograjen- šek, 80, soc. podpiranka, šmatevž. CELJE 26 dečkov in 15 deklic. HRASTNIK 1 deček. LAŠKO 2 dečka. SLOVENJSKE KONJICE 3 dečki in 2 deklici. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 2 deklici. UNION: do 3. novembra ameriški barvni film »Quo vadiš«. METROPOL: do 29. novem- bra ameriški barvni film »Do- bri in slabi fantje«; od 30. oktobra do 2. novembra an- gleški barvni film »Oh, kako lepa vojna!«; od 3. do 6. no- vembra ameriški barvni film »Vetrovi Jamaike«. DOM: 28. oktobra še ame- riški barvni film »Zanka za nedolžnega« od 29. oktobra 'do 2. novembra italijanski barvni film »Afera na Ažur- ni obali«; od 3. do 8. novem- bra ameriško-angleški barvni film »Tarzanov izziv«. DOBRNA: 30. in 31. okto- bra ameriški barvni film »Zanka za nedolžnega«. Predstave v kinu Union (samo za film Quo vadiš«) ob 16. in 19. uri, v Metropo- lu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Domu ob 16. 18. in 20. uri na Dobmi pa v soboto ob 18. v nedeljo pa ob 16. uri . SLG Petek, 29. oktobra ob 19.30 uri Lawrence: »Snaha« — iz rudarskega življenja. Premi- era za premierski abonma in izven. Predstava je pod po- kroviteljstvom republiškega sindikata delavcev industrije in rudarstva. Sobota, 30. oktobra ob 19.30 uri »Snaba« za torkov abon- ma in iaven. Torek, 2. novembra ob 19.30 uri »Snaha» za torkov abon- ma in izven. Sreda 3. novembra ob 15.30 Eliot: »Umor v katedrali« za II. mladinski abonma in iz- ven. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 30. oktobra je dežurna"" lekarna Center, Vo- dnikova 1, od sobote od 12. dalje pa Nova lekarna, Tom- šičev trg 11. RIBOLOV Dovolilnice za ribolov v Sa- I vinji izdajajo Goričar Bruno, I Mozirje 73, Cajner Miha De- I blina 56, Miklavžin Anton ' Šempeter 33. PROSTE KAPACITETE Prostor je na vsem celj- skem območju, tako v hote- lih, zdraviliščih in pri privat- nikih. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Planinske koče v Savinjsko- Solčavskih Ali>ah so zaprte, zaepkrat je odprta le koča pod slapom Savinje Rinka, vsi gostinsko-turistični obrati pa so stalno odprti. Zaprt je tudi hotel z depandansami na Golteh tudi žičnica ne obra- tuje, Odprta je Mojîirska ko- ča, Planinski dom v Logar- ski dolini. Koča pod Olševo, Andrejev dom na Slemenu, dom na Resevni je odprt sa- mo ob nedeljah. Celjska ko- ča, Dom na Svetini, dom na Gori Oljki. DRSALIŠČE Drsališče v celjskem Mest- nem parku je odprto dopol- (toe od 11. do 13. ure in si- cer ob sobotah in nedeljah, popoldne pa vsak dan od 14. do 16.30 ure, ob nedeljzah pa do 17. ure. ŽIČNICE žičnica na Golte vozi za- enkrat samo ob sobotah in nedeljah. KOPALNI BAZENI Odprti so pokriti termalni bazeni na Dobmi, v Laškem in kopalni bazen v Velenju ter bazen v Podčetrtku. RAZSTAVE Do 30. oktobra bo v Celju v Likovnem salonu odprta razstava grafika Zvesta Apol- lonia. ... da se bo nova nata- karica v bifeju Intihar v Levcu prav kmalu naučila slovensko, da ne bo imela več podobnih težav kot pred dnevi, ko je zjutraj vstopil v bife gost in po- vedal, da bi rad zajtrk. Ne vedoč, za kaj gre, ga je vljudno vprašala, če je to, kar je naročil, za jesti aH za piti. da pripravljalni odbor za postavitev spomenika skladateljem, Ipavcem v Šentjurju m sprejel po- moči, ki jo je ponudil moški pevski zbor iz Zreč. Pevci so sklenili, da v Šentjurju brezplačno priredijo tri koncerte in so za ta namen naš tudi- rali štiri Ipavčeve pesmi. Stroške prevoza pa je bi. la pripravljena poravnati občinska skupščina Ko» njice. Vemo, da pripravljalni odbor za postavitev spo' menika Ipavcem nima pre- tirano denarja, zato je tembolj čudno, da pomoč odklanjajo. ... da je predstavnik Smučarskega društva Iz- letnik v Celju pred dnevi dvignil pošto, ki so jo imeli na Občinski zvezi za telesno kulturo od maja dalje. »Zlobneži« (ali pa tudi ne) to »hitrost« po- vezujejo z začntkom smu- čarske sezone Pa še prav imajo! Tudi v Celju samoprispevek ? SICER PA JE TO EDINA POT ZA REŠITEV PEREČIH PROBLEMOV V ŠOLSTVU IN OTROŠKEM VARSTVU v sjedišču pozornosti zad- nje, štiriintridesete, skupne seje članov obeh zborov skupščine občine Celje je bila prav gotovo informacija o pregledu mvesticijskih po- treb na področju družbenih dejavnosti od 1972. do 1976. leta. Razprava o' tem vprašanju ni bila nak]yučna, narekovala jo je ugotovitev, da v šol- stvu, zdravstvu, otroškem varstvu, kulturi, telesn: vzgoji zaostajajmo in da za razširjeno reprodukcijo na tem področju ni nikioli dovolj denarja. Z izrednimi najpor^ je uspelo v preteklih letii'i zgradit: nekaj ni/vih objeK- tov, toda, razvoj- gre tako ni- tro naprej, da je zaostanek prevelik. Najtežje ;e vsekakor v šolstvu, zlasti srednjem, nič lažje pa na drugih pod- ročjih. Občinska skupščina je pri- pravljena za ргл-^о iazpravo o tem vprašanju mlj prvi pre- gled investicijskih potreb na področju dmžbemh dejavne, sti. Potrebe in zabteve so ve- like. Vsega skupaj bi po tem prvem in informacijskem na črtu potreboval v naslednjih petih letih v občim 127,6 mi- lijona dinarjev, od tega za šolstvo 85 milijonov, za zdra- vstvo 25,7, za otroško var- stvo 13,7, z-a 'r;lturo 3,1 milijoina itd. Tako se je na seji nujno pojavilo tudi vprašanje, ka- ko naprej in kje dobiti de- nar, da bi rešili na.nujrjejše. Na vsak način Je rešitev iska- ti v podaljšanju sedanjega dmž!>enega dogovvjra. K vse- mu temu pa bo tJ'eba dodati še draga sredstva, ne samo deleže prizadetih mteresniii skupnosti, marveč prav tako delež občanov. To še posebej velja za financiranje ofsno-vnih šol in otroškega varstva. Od- borniki so podprli evka. To je iikrati tudi edi- na možna pot za h-trejše re- ševanje najbolj tjolečih ran v šoiLstvu in otroškem varstvu, itstih, ki bolijo skr»raj sleher- nega občana. Tako pot so ubrali tudi drugod, in mora- mo reči, da nad'/se uspešno- O tem govorita zlasti vedenj- ski in žalski primer. BOŽIČ št. 42 — 28. oktober 1971 UO\f\ TEDNIK 3. stran Osnovna slalisca SKUPNE SEJE KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS CELJE IN PREDSED- STVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE Na iieji sta oba formna ob- ravnavala polletna gospodarska gibanja v Celju in aktualne idejno-politične in ekonomske probleme v celjski občini, sprejeta so bila tale osnovna stališča- . . 1 Oba foruma ocenjujeta, da je Celje glede na svojo gospodarsko in populacijsko sirukturo sredina, ki je izred- no ol>čutljiva za določene spre- niembe. Pri tem pa moramo upoštevati dejstvo-, da je to^ sredina z bogato tradicijo. Za občino je značilno, da je to staro industrijsko sredi- šče z zastarelo tehnologijo in velikim deficitom na področ- ju strokovnih kadrov. V takš. nem kontekstu razmišljanja je tudi razumljivo, da so splošni družbeni procesi dobili svojo konkretno obeležje prav , v takšni sredini. Situacijo oce- njujemo kot izredno kompleks- no, zato imajo lahko vsake poenostavljene ocene za po- sledico negativne učinke, ker gre za prestruktuiranje na vseh bistvenih področjih. Sedanje dogodke v Celju oce- njujemo kot rezultat šdrših družbenih "gibanj, pomembno pa je, da 2inamo v okviru splošnih tokov oceniti тагоке in nakazati pot za razrešitve, pri ocenjevaaju konkretnih problemov smo prišli do ugo- tovitve, da moramo na osno- vi poglobljenih spOKnanj pra- vočasino ukrepati, da pojavi ne dobijo takih razsežnosti, kot se je to zgodilo sedaj. 2. Zelja po hitrejšem eko- nomskem, socialnem in kul- turnem razvoju Celja postav- lja v ospredje potrebo po več- jem prilivu strokovnega kad- ra, večji integraciji vseh ust- varjalnih sil v Celju in maksi- mainem iakoriščanju intelek. tjualnih potencialov, ki jih je potrebno združiti na samo- upravnih načelih, razvojnih konceptih in dolgoročnih in- -teresih delavskega rsereda Ce- lja. 3. Sedanja politična situaci- ja v občini in v nekaterih de- lovnih organizacijah zahteva, da zaostrimo vprašanje poli- tične odgovornosti ölanov ZK. Zveza komunistov v občini in delovnih organi?acijah se mo- ra upreti vsem poskusom po- sameznikov, ki v svojem po- litičnem delovanju ne upoš e- vajo stališč Zveze komimistov, ki zaradi osebnih ali prestiž- nih interesov naetalih proble- mov ne rešujejo na^ osnovi argumentov demokratično, strp- no in odgovorno ter v okviru samoupravnih in političnih do- govorov. Komite obvezuje or- ganizacije. oddelke in člane ZK, da o vprašanjih politične odgovornosti spregovorijo na Tolilnih in delovnih konferen- cah ob pregledu realizacije ak cijskih programov, ki so bili spreleti po 17, seji Predsed«:- TO ZKJ in 20 seji CK ZKS. 4. Ugotovitve, da znotraj Ziveze komunistov nismo bili vedno uspešni pri uresničeva- nju nalog, ki smo jih sprejeli na delovnih konferencah ZK in sindikatov, in da tudi v primerih EMO in Aero nismo bili dovolj enotni, kažejo, da » Zvezi komunistov še vedno nismo v celoti uresničili na- čela akciiske enotnosti. Komi- te in Predsedstvo izpostavlja- ta. da moramo razumeti akcij- sko eno-n ost kot osnovo za polit'ćno delo ne samo pri ob- likovanju dogovorov in skle- pov, temveč da zahteva na- čelo akciiske enotnosti tudi usklajevanje in dogovarjanje v akciji sami. v konkretnem re- ševanju problemov. Zveza ko- munis'ov mora z doslednim analfeiranjem in spremljaniem družbenih pojavov in proble- mov. z opredeljevanjem do nji- hovih razsežnosti in z odprav- ljanjem niihovih vzrokov ter po.sledic združevati vse subjek- tivne dejavnike v občini in v delovtiih organizacijah za enot- no in stalno angažiranje ko munistov pri razreševanju na. sprotij in pri uresničevanju spreje'ih dogovorov. Pomanj- kanje akcijske enotnosti ko- mimistov onemogoča odgovor- no reševanje problemov in da- je možatosti za politično de. javnost protisocialističnih in protisamoupravnih sil. Za po- litično platformo sprejemamo stali.šča B. in 23. seje CK ZKS in II. kongresa samoupravljal- cev ter sklepe konferenc ZK iai sindikata v Celju. 5. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in občinski komite ZKS ugotavljata, da so konfliktne situacije pa tudi prekinitve dela' realnost na se- danji stopnji rásjvojia naših materialnih in družbenih od- nosov. Socialistična družba ni brez konfliktov. Ta nasprotja pa so izraz nerazvitih samo- upravnih odnosov v ^konkretnih delovnih sredinah in pomeni njihovo razreševanje novo ka- kovost v nadaljnjem ra^.voja samoupravljanja. Ob tem se oba foruma izre- kata za takšno razreševaaje konfliktov T delovnih organi- zacijah (in zunaj njih I, ki je zasnovano izključno na samo- upravni, demokratični osnovi. Pi-ekinitve dela ne morejo biti pot za reševanje problemov in težav kot tudi ne za rešcanje konfliktnih situacij. Zaradi tega pozivamo vcxiil- ne in strokovne delavce, sa- moupravne organe, družbeno- politične organizacije v doiov- iiih organizacijah in v občini, naj preprečijo kopičenje pro- blemov s tem, da sproti lešu- jejo pereča vprašanja. 6. Komite in Predseds-tvo sprejemata stališča in ugoto- vitve, ki jih je sprejela osnov- na organizacija ZK EMO ra zadnji konferenci. Le-ta zago- tavlja normalizacijo odnosov pri urejevanju najbisfenejših odprtih vprašanj in so osnova za oblikovanje skupnih izho- dišč za konstruktivno ielo pri reševanju življenjskih .n laz- vojnih vprašanj v EMO. Samoupravni organi, poli ič- ne organizacije in vodstvo pod- jetja so dolžni, da zagot.)vijo polno enotnost do reševanja ključnih problemov na pod- ročju razvoja samoupravnih odnosov in poslovne ^er raz. vojne politike v EMO, Odločno odklanjamo poizktis uvedbe disciplinskega postop- ka zoper politične funkci >nar- je zaradi njihovega politične- ga dela. Polno politično odgo- vornost pa le-ti nosijo pred svojimi organizacijami. Discip- linski postopek je mogoče vve- 5ti le proti posameznikom, če so v skladu s statutarnuni do- focili kršili delovne dolìnosti. Poudarjamo pa, da bo Zveza somunistov dosledno izpost-fcv- Ijala vprašanje moralno-oiujtič ne odgovornosti članov ZK ne glede na njihovo funkcijo in ooložaj. 7. Komite in Predsedst-o Ga- jeta polno podporo politiSiim organizacijam in samouprav- nim organom v Aeru, da tudi vnaprej organizirano -ešujejo îsnovna vprašanja samouprav- nih odnosov, tekoče poslovne in razvojne politike v Aero. Doslèdno mora biti feaiiiiitan program, sprejet na zboru de- lovne skupnosti, Poli'-ióno od- govornost za njegovo rea-ya- njo nosijo subjektivne sile ir íamoupravni organi. Spreje'a je- ocena osnovnih oroblemov. ki so prisotni v Wo. Z^eza komuni.stov je za- gotovila demokratično azp.a- v« o njih TJgotavljamo ua. da je bilo v procesu analiziian.;a vzrokov in razčiščeva-nja pre- Tialo strpnih dialogov 'n st)-.''- štovanja sprejeMh desovorov. 8. Oba foruma ano/arjata na pritiske, ki se v pra.-isi po- javljajo in niso v skladu s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi in cilji. To med dru- gim dokazuje orekinitev dela v Topru Takšnim pojavom se moramo kot dobri samo- upravljalci upreti, ker nas taki primeri zadovoljitve trenutnih interesov oddaljujejo od pri- zadevanj za realizacijo dolgo- ročnih ciljev oziroma íav'i^.l- 10 vplivajo na oos-nešsni taz- voj delovne organizacije. 9. Uooš-evaioč snreiete doku- mente Zveze komunistov, ustav, na dopolnila, sklepe samo- Lipravljalcev in politično oceno trenutnih razmer smatramo, da moramo imeti pred očmi druž- beno-ekonomski položaj Celja v Sloveniji, zlasti v zvezi s programiranjem dolgoročnega in srednjeročnega razvoja SRS Komite in Predsedstvo zahte- vata dosledno realizacijo že sprejetih' akcijskih in stabili- zacijskih programov v občini in v delovnih organizacijah. Oba foruma pa še posebej po-. udarjata uresničenje naslednjih nalog: krepitev samoupravnih odnosov v skladu z us+avnimi dopolnili in s stališči o decen- Talizaciji samoupravljanja, iz. delava srednjeročnega progra- ma občine in regije, izdelava razvojnih programov delovnih organizacij, pristop k sistema- tičnem urejanju odprtih vpra- šanj na področju šolstva in otroškega varstva, zdravstva, kulture in telesne kulture, po- spešitev realizacije ekonomsko utemeljenih integracij, zagoto- viti primerne razdelitve dohod- ka in osebnega dohodka v skladu s sprejetimi samouprav- nimi sporazumi s posebnim poudarkom na učinkovitejše reševanje problema zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki. 10. Predsedstvo oibčinskega sindikalnega sveta in Komite občinske konference ZKS Ce- lje sta potrdila sedanjo poli- tično aktivnost in akcijsko us. merjenost obeh organizacij. OÍDa foruma bosta izdelala konkretnejšo analizo gi-adiva in razprave na skunni seji in te ugotovitve vključila v svoje delovne programe in programe organizacij ZK ter sindikata i- delovnih organizacijah in krajevnih .skironostih. Celje. 18. 10 1971 COMITE OBČINSKE KONFE- RENCE ZKS CET.JE SINDIK-AI.NBGA SVETA OEiLJE NUJNA JE MODERNIZACIJA Nesporno dejstvo- je, da doživOja celjsko gospodarsko letos pravzaprav i/redne re- zultate. Ukrepi v íXidjetjih ш določena konjunktura na trži- šču so spodbùdtll hitro rast obsega proizvodnje, dohodka in ne nazadnje tudá skladov. Res je, da delovne organiza- cije še vedno stoje pred ko- pico težkili pro-blemov. Toda trenutno stanje vsekakor o- hrabraje. Da bi zvedeli kaj več o nekaterih najpomemo- nejših gospodarskih vpraša njih, ?mo za.prosili za kratek razgovor ing. DUŠANA BUR- NIRÀ podpredseinika skup- ščine občine Cel.;-3. 1. Poskušajte podati zgo- ščeno oceno tr5nutne,ga sta- nja v celjskem gospodai^st™. Katere so osnovne značilnv)- .sbi in kakšni so letošnji do sežki? ODGOVOR: Če primerjamo znane rezultate gospodarskih gibanj v naéi ob(';ìni ob pol- letju tega leta 2 najnovejšimi podatki, to je s podat'ki za devetmesečno obdobje poslo- vanja, lahko ugotovimo, da so še naprej zado'^oljivi in v znaku konjunkture. Obseg in- ckistrij:ske proizvodnje je v enakem porastu še naprej, bo je nekaj več kot 6 odstot- kov. Brez upoštevanja Cin- karne, kjer se pi bil porast proizvodnje za 14 odstotkov. Ugodnejši so rezultati zlasti pri izvozu, kjer sino v šestih meeecih ugotovili znatno za- ostajanje; v zaidi\iih treh me- secih pa se je vrednost pro- izvodnje za izvoz močno po- večala, tako da lahko raču- namo da bo letošnji plan do konca leta dosežon 2. Na nedavni seji zbora delovnih skupnosti ste opo- zorili na problem moderniza- cije v œl'jsikiJi podjetjih. Kakšno je stanje na tem iz redno pomembikioTi področ- ju? ODGOVOR: Ob obravnavi polletnih gospodaa-skih gibanj na ziboru delovnih skupnosti in svetih зва gospodarstvo smo opozarjali na to, da na še delovne organizacije vse premalo mislijo na moderni zaoiyo in hitrejši razvoj. Za- starele proizvodne naprave, visok delež živajja dela v stro ških proizvodnje zahtevajo v celjskem gospodiistvu hitrej- šo preusmeritev na rentabil nejšo proizvodnjo. S tem zvezi pa nujno čdmhitrejšo modernizacijo. Povedati je treba, da je v zadnjem mese- cu več podjetij predložilo svoje sanacijske ala razvojno Lnives'icijs.ke programe. Gre za konkretne projekte, ki so v postopku obravnav pri raz- nih finančnih instdtucijah. Tudi naš sklad skupnih re- zerv v občini je prejel in tuda že obravnaval nekatere za- htevke sofinanciranja. Po- sebno za tiste primere, kjer gre za sanacijo ali preventiv- no sanacajo podjetij, ki po- siluijejo v cefloti ali delno na meji rentabibiositi. Lahko tr-, dimo, da se je na področju razvojnih prograniov in kon- ceptov problem le premaknil naprej. 3. Gospodarski krogi in tiu (Љ mnogi občani se sprašuje- jo, kako je s si-ednjeročnim programom raavoja celjske občine. Kaj lahko poveste o tem? ODCK)VOR: d¡m priče- njamo z javno 'aapravo o srednjeročnem pxCitramu raz- voja naše občine. Osnova za bodoči razvoj so izhodišča v gospoda rskih ti en dih, ki iščejo čimveč j o ¡7-koriščeno.>t razpoložljivih z.niogijivosti in primerjalne pradnisitd posa- meznih gospoda/skih podro- čij. Ocenjujemo, ia bo po rast družbenega proizvoda v gospodarstvu letno za 10 od- stotkov, v industriji za 10,."i odstotka in trgovini za 11,.") odstotka. Tudi v bodoče bo- sta industrija in trgovina pre- vladujoči področji gospodar- stva, zato je njun razvoj to- liko pomembn.^jSi. Težišče rastd družbenega proizvoda industriji se bo v naslednjih letih moralo prenesti na pre- delovalno industrijo. Trgovi- 'па je v zajdnjüi letih dosegla poseben razvoj. Vendar je še vrsta njjjzkoriščenih možnosti tudi na tem področju, in to v gostinstvu in turizmu v po- vezavi z industrijo, obrtjo m transportom. Pogoj za pred- videno rast tako v industriji kot v trgovini pa so integra- cijski procesi, ki bodo т zdiruževanjem kapitala in zna- nja omogočili dominantnim nosilcem nadpovprečen raz- voj. B53RNI STRMÒNIK Zareče oči zreških kovačev Ф Kovači v Žrečah so pretekli teden sloves- no odprli novo, V enem letu zgrajeno avtomati- zirano obdelovalnico ročnega orodja in s tem zaključili drugo fazo rekonstrukcije tovarne. Ф Na novi hali se upravičeno blešči napis UNIOR-EXTRA, saj v njeni notranjosti izdelujejo najboljše orodje, ki lahko konkurira tudi tujemu. Tudá kolektiv Kovaške in- dustrije v Zrečah so prizade- li hudii reformski in pore- formski ukrepi ter dvignili na -površje vse notranje sla- bosti tega kolekiiva. Temeljita analiza tržišča je pokazala, da v držaivi ná pro izvajalca visokokvalitetnega avtomehanskega orodja in da za potrebe našega tržišča to orodje uvažajo i-ir tako tro- sijo devizna sredstva. Tako so se zreški kovači pred dobrim letiim odločili, da gredo v rekonstrukcijo ce- lotnih obratov :n v izgradnjo nove obdelovaUiice orodja. To je danes 23 "ajena m opremljena z deloma uvoženi- mi, deloma pa doma nareje- nimi stroji. Slednja investi- cija jih je stala 11,000.000 di-^ narjev. Kolektiv se je ves čas pol- no zavedal, da laliko prodire in konkurira na tujem tržišču le z visoko kvaliteto. To mu je tudá v novih avtomatizira- nih obratih uspdlo. Včasih so porabili aa izdala""«) kombi- nirk 45 minut, danes porabi jo aa boljše klešče kombinir- ke le 6 minut, evropski čas izdelave taikih k'esč pa je 10 do 15 minut. Velike usipehe dosegajo tudá z drugim orod- jem. Letošnja vi>3dnost pro- izvodnje bo znašala 100 mili- jonov, izvoz pa bo dosežen v vrednosti l,000.r»00 dolarjev. Nedvorhno je, da moderne t-ehnologija proizvodnje vnaša v celoten kolektiv nov delov- ni ritem in v po'zitivnem smi- slu spreminja odnos do dela. Da je kolektiv zdrav, nam govore nasmejani in ponosni obrazi delavcev za novimi stroji. Za velikim modernim avto- matiziranim nakovalom je stal delavec SL.WKO POD- GRAJŠEK, ki nam je .dejal: »Tu sem zelo zadovoljen in delam v Kovaški industriji, z vmesnim iz!poi)4)lnjevanjem v Nemčiji, že de.^et let. Za- služim 1350 dinarjev, bo pa še bolje«. Tovarna, ki je v zadnjih treh letih povečala proizvod- njo za trikrat pcmeni tudi trden temelj za nadaljnji raz- voj kraja samega ¡n zreških prebivalcev. Notranjost nove proizvodne oMelovalnice ročnega orodja. »V svetli hali je laže delati,« pravi bnisitka ključev. Vinko Jordan če boste v Žalcu ali oko- lici poprašali ix> Vinku Jor- danu, gradbenem tehniku bo vsak o njem vedel pove- dati vsaj nekaj podatkov: »Л, to je pa tisti, ki poma- ga pri puvanju.« »Ja^ ja, se spomnim, Vin- ko Jordan, seveda. V Gotov- Ijah stanuje. Pr:íd komčijo zavijete levo m prva hiša zraven transformatorja. Tam stanuje.« »Jordan? Seveda ga po- znam. Starine zl>ira. Vedno brska po zemlji m podstreš njih^ pa vedno kaj najde. Tudi ljudje mu veliko prine- sejo. In kupuje tudi^ stare predmete navire":.« »To je tisti, ki je žalsko pokrajino prelazil poprek in povzdolž zaradi poklica in zbirateljske žilice.« »Tistega, Jordana mislite, ki je lovec?« »Ali tistega, ki je gasilec?« Tako. Zdaj че pa znajdi v tej godlji, ki je bolj temna kot noč sama, ko jo zapusti jo zvezde z mesccem vred. Kaj Vinko Jordan sploh ni? To mi je rojilo po glavi, ko sem nek večer zapeljal po vi- jugasti cesti skozi prijazno naselje Gotovl}e pri Žalcu. Transformator sem hitro na- šel in hišo ob njem tudi. Da sem prišel prav, mi je »po- vedal« kamnit lev sedeč ob vrtnih vratih. Pot je vodila po stopnicah, in ko sem pri šel skoraj do zgornje, sem pogledal skozi okno, na levi vpleteno v starinsko hišo. Skromna luč^ ob mizi pa tri- je možje. Roke so jim nestrp- no brskale po sta-^ih novcih, ležečih v starinskih skrinjah in šatuljah. Eden izmed njih je skozi povečeimlnik opazo val novec in ga primerjal s tistim narisanim v numizma- tični reviji. Torej sem prišel prav! Po običajnih pozdravih je Vinko Jordan zapustil prija- telja in me popeljal v svojo muzejsko sobo. V nosnicah sem začutil pravi muzejski vonj, oči pa sem imel kot dve češnji na nenaoaino dolgih pecljih. Starinsko orožje, slike, ke- ramika, kipci knjige, sve- tilniki, vaze, razno orodje itd. itd. Sicer pa o tem več in podrobneje prihodnjič. Danes samo: kdo je Vinko Jordan? Da je bil rojen v Gotovljah pred 72. leti, ni treba pose bej omenjati. Da je njegov rod zidarjev, to j s že omem- be vredno. »Moj stari oče se je preselil v Gotovlje iz Fnrlnnije^ kje»- še danes živijo Jordani, Bil je zidar. Tu se je poročil ter 2 materjo imel mojega očeta, tudi zidarja. V začetku sem tudi sam bil zidar in šele na- to sem se vpisal na. srednjo tehniško šolo ter jo tudi kon- čal kot gradbeni tehnik.« Kako ste začeli zbirati sta- rine? »I^ta 1930 sem prt danes že pokojnem urarju Lečniku v Celju kupoval dalinogled. Neka ženica je jjrinesla pro- dati lep kupček tarih srebr nih tolarjev in dvajsetic. Me- ni so se zasvetile oči in pro sil sem Lečnika, naj mi jih odstopi in da jih bom kupil od ženice. Tako sem začel zbirati stare novce.« v Prihodnjič: še o novcih in za- nimivostih spod.}je Savinjske doline. TONE VRABL 4. stran NOVI TEDNIK §t. 42 — 28. oktober 1971 KOZJE Ce bi se na besede obesili plodovi Nič kaj prijetno ni bilo tistega mrzlega dne, ko sem prišel v Kozje. Zoprn mrzel veter je pihal sem od bohorskih host, jaz pa sem se ustavil najprej pri Karleku Bračunu, frizerju, ki ga že dolgo poznam. Karlek je v Kozjem tisti, pri katerem izveš vse O vsem, skratka: kozjanski živi leksikon. Če hočeš izvedeti, kako in kaj je s kozjansko krajevno skupnostjo, potem vprašaj Karleka. Sicer bo najbrž dejal: »Zakaj pa prav mene?« Ne smeš se pustiti zmesti in že si na konju. šel sem torej v njegovo frizeri j o, da bi povedal, kako žive Kozjani in seveda tudi, če Je koleraba dobro obrodi- la. No, koleraba je kozjanski narodni sad in svoje čase so bili Kozjani sila jezni, če jim je kdo sponesel kolerabo. Ne- kako tako, kot če si Hlštanj- čancm nedaleč vstran govoril o drnuljah, ki jih je veliko po tistih rebreh. Koleraba ni oorocuia naj- bolje, pa tudi bolj nialo jo sejejo, zato se o tem s Kar- lokcim nisva ve¿ pogovarjala. Na Kozjanskem pa je taiko, da sta dva sicer dovolj za po- govor, za pijačo pa premalo Ш ko je Karlek svojo obrt za tisti dan zaprt, smo z milić- nikoni Biažičšm in občinskem Marjanom odrajžali k Olgi. Saj jo poznate, Olgo Resniko- kov. To je natanko tisca, pri kateri je bil preid leti maršal Tito. Olga ima namreč go- stilno in prav v njeno gostil- no se je napotil prvi držav- ljan Jugoslavije in menda tu- di spil dva deci virštanjčana- Olga rade volje pokaže sliko, na kateri sta maršal in ona. Tudi v gostilni visi. Ta dan pa ni imela preveč časa. Odšla je v svoj vino- grad in nas prepustila usodi. Natakarico je pustila doma. Nismo še prav odprli ust, ko sta nas prišla »obiskat« še Franci Bizjak, ravnatelj os- novne šole v Kozjem, in pa Miha Kolar, trgovec, predsed- nik zveze borcev in še kaj. Sicer pa, da ne bd delal ško- de drugim: v Kozjem jê že tako, da imajo fantje po d"^, tri funkcije, opravljajo pa ркз več stvari. Na kratko bi se te- mu reklo, da so si vse orga- nizacije v žlahti. če je na pri- mer gasilska veselica, potem dela s polno paro tudi turi- stično društvo, prosvetno dru- štvo, kozjanski »Partizan« in kaj vem, kdo še vse. Z roko v roki. Tudi mladina. Kozjani, tako so mi pove- dali pri mizi, na kateri je stal še ves nedolžen liter mo- šta iz Olginega - stranskem sodelovanju Slo- venskega ljudskega gledališča in gledališčnikov-amaterjev je postela resničnost. Že vr- sto let so režiserji-amaterji gojili tiho željo, da bi smeli »pogledati za kulise« poklic- nega gledališča. Radi bi spo- znali profesionalno gledali- ško delo, ki lahico še kako koristi tudi njihovim prizade- vanjem. Praktično delo in razprava o njem bi jim ko- ristila bolj kot šablonsko or- ganizirani seminar i. Vse to se jim je uresničilo z »novim vetrom« v poklicni gledališki liiši. Odprli so nov abonma: gle- dališki amaterji. To bi ne bi- lo nič posebnega, če ne bi gledališko vzgojo razdelili v tri dele; dramaturški uvod, ogled gledališke predstave in razgovor z ustvarjalci dram- skega dela. Med nastajanjem sleherne uprizjoritve Ixxio smeli zainteresirani amater- ski gledališčniki obiskovati tudi vaje in spremljati nasta- janje vsake nove uprizoritve. Nov abonma je relativno dobro zaseden. Tako si je preteklo soboto ogledalo predstavo »Umor v katedra- li« neka^ manj kot 200 gle- dalcev. Tudi poizkus razgo- vora po ogledu dela je po- vsem uspel. Udeležili so se ga poleg režiserja Francija Križaja tudi dramaturg Ja- nez Zmavc, igralci Sandi Krošl, Janez Bermež, Marija Goršičeva in Borut Alujevič. Strokovno razpravo je vodil Franci Križaj ob sodelovanju predstavnikov odbora za gle- dališko dejavnost pri občin- skem svetu ZKPOS. To je prvi primer takega tesnega sodelovanja na Slo- venskem, zato zasluži vso pKDzornost in pohvalo. Podob- na sodelovanja bi morali do- seči tudi na ostalih kultur- nih pK>droô.,ûi. Pogovarjati se z mladimi o idolih je mnogo težje, kot bi kdo mislil. Ne za to, da no- čejo govoriti o njih, temveč zato, ker je mnogo mladih ljudi, ki nimajo idola, všeč pa so jim razne slavne ose- be. Zelo zanimivo je, da se skoraj nihče ne odloči za znana imena naše zabawne glasbe, čeprav si naši estrad- ni pevci večkrat domišljajo, da so idoli jugoslovanske mla- dine. Pred dnevi smo obiskah podjetje Elkroj v Mozirju, kjer je od zaposlenih pol mla- dih in to večinoma deklet. AGICA GORENC, krojačica, :z Mozirja: »Moj idol je — kljub temu, da ga m već med živimi — John Kennedy. Bil je mlad, lep in odločen. Še bolj pa sem navdušena nad njim, ker se je tako vztrajno boril proti rasizmu. Bil je eden tistih, ki so mnogo na- redili, da se je življenje črncev izboljšalo. Med športniki pa mi je všeč Krešimir čosič.« NIKO MLAKAR, doma v Mozirju: »Rembrandt je za- me idol, ker je bil eden naj- bolj vsestranskih slikarjev na svetu. Morda celo najbolj- ši, kar mu mnogi kritiki pri- znavajo. Slikar je moj idol zato, ker se sam ukvarjam s slikanjem. Imel sem že več razstav v Celju, Slovenjem gradou in Velenju. Ostala po- dročja me ne zanimajo pre- več. Edinole še šp>ort, brez razlike za panogo. Med športniki so mi všeč Dra- gan Džajič in Boby Fischer.« MIRA ŽEHELJ, krojačica, doma v Bočni: »Nimam po- sebnih idolov. Rada poslušam popevke in gledam filme, kjer nastopajo znani igralci. Všeč sta mi Mišo Kovač in Liz Taylor. Za šix>rt se zanimam, kadar so tekme na TV. Naj- bolj za košarko in hokej.« M. S. — T. V PRIHODNJIČ: MLADI V ALPOSU V ŠENTJURJU Idol: »V prenesenem po^ menu stvar, oseba, ideja, ka- teri se izkazuje izredno spo- štovanje, strastna ljubezen In sirva privrženost«. Iz enciklopedije Agica Gorenc Niko Mlakar \Iira Žchclj št. 42 — 28. oktober 1971 UO\f\ TEDNIK 5. stran Kljub težavam - dosežki • Gospodarstvo celjskega območja dosega lepe rezultate, celotni dohodek vseh delovnih organizacij se je v prvem polletju povečal za 37%, kar je izredno visoko. Močno je porasel tudi dohodek in sicer za 31%, po pričakovanju so se povečala tudi porabljena sredstva, in sicer za 39%, kar je rezultat stalnega povečevanja cen repro- dukcijskega materiala. • Da bi si podjetja zagotovila potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo, so v večini podjetij določili višje stopnje amortizacije, kot pa je z zakonom določeni mi- nimum. Sredstva iz tega naslova so se povečala za 44%. • Največ težav in preglavic povzroča gospodarstvu stalno prisotna nelikvidnost in občutno pomanjkanje obratnih sredstev. Oboje vpliva negativno na tok gospodar- skih gibanj, vendar rešitev teh težav v glavnem leži zunaj podjetij. Letošnjih gospodarskih do- sežkov celjskega območja nikakor ne kaže pripisovati zgolj povečani konjukturi, ki vlada na tržišču. Takšna oce- na bi bila preveč enostranska in bi zavajala v napačna za- ključevanja. Konjunktura, po- sebno še v nekterüi pano- gah, nevdomno obstoja, ven- dar je kot pomemben dejav- nik upoštevati tudi dejstyo, da je gospodarstvo v minu- lem obdobju doseglo lepe dosežke predvsem na osnovi tržnih raziskav in tem ugo- tovitev prilagojeni proizvo- dni usmeritvi. Mnogi kolektivi so pravoča- sno ugotovili, v kaj je potre- bno usmeriti osno'vTia proiz- vodna prizadevanja in zato uspehi tudi niso izostali. U- gotovitve kažejo, da so se podjetja hitro vključila -.v nastale tržne razmere in da so prilagodila asortiman tr- žnim razmeram. Vse to pa je terjalo mnogo naporov, katerih rezultati so več kot očitni. Gospodarske organiza- cije so močno povečale ce- lotni dohodek, povečal se je tudi dohodek, zelo močno pa je narastla amortizacija. Ne na koncu velja zapisati to, da so se sorazmerno povečali tudi osebni dohodki zaposle- nih delavcev. Le-ti so na ce- lotnem območju porastu v prvem polletju za 25 odstot- kov in so v stalnem porastu. Prav gotovo pa iz gornjih ugotovitev ne kaže zaključe- vati, da je naše gospodarstvo brez problemov. Upoštevati je namreč treba, da so tak- šne ugotovitve pač knjigo- vodska stanja, medtem ko je situacija v mnogih podjetjih izredno težka. Kazalci gospo- darskih gibanj so v mn<3^ih podjetjih izredno ugodni, ven- dar pa se ravno mnoga med njimi borijo s problemi, ki izvirajo predvsem iz dveh razlogov. Vsesplošna nelikvi- dnost je še vedno osrednje vprašanje, katerega dolgotraj- no reševanje prinaša iz dne- va v dan več težav. Razlike med obveznostmi do dobavi- teljev in terjatvami do kup- cev so takšne, da se resno postavlja vprašanje kako re- šiti ta problem. Res je, da si nekatera podjetja s selekcijo kupcev, s preusmeritvijo na določeno proizvodnjo, ki se takoj plača (predvsem izvo- zni artikli) In z drugimi u- krepi delno lahko pomagajo, vendar pa v celoti tega pro- blema ne morejo rešiti sama. Vse pa kaže, da tudi novi predvideni ukrepi problema ne bodo rešili v celoti, kaj- ti zadevajo v glavnem samo gospodarske organizacije, ki pa prav Ejotovo niso edino žarišče vse večje nelikvidno- sti. Nedvomno bi bili gospo- darski dosežki na celjskem območju še večji, če bi pod- jetja razpolagala z zado.stni- mi obratnimi sredstvi. Pro- blem jé' že star, vendar ga v pod j et jh nikoli niso obču- tili bolj, kot ravno v seda- njem obdobju. Samo z več- jim koeiicieptom obračanja sredstev problema prav goto- vo ni moč rešiti in brez u- streznih kreditnih sredstev v bodoče ne bo šlo. Priti do potrebnih kreditov pa je po- glavje zase, saj vodijo banke izredno selektivno p>olitiko, poleg tega pa se intenzivno vključuje v restriktivne u- krepe, ki jüi izvaja zvezna vlada. To pa celoten pro- blem Se zaostruje. Skratka — dosežki gospo- darstva celjskega območja so dobri in ohrabrujoči, žal samo na papirju, konkretno stanje pa je marsikje'zaskr- bljujoče. Brez ustreznega an- gažiranja družbene skupnosti mnogi kolektivi prav gotovo niso v stanju problemov raz- rešiti sami, čeprav je razu- mljivo, da bo največ breme- na slej kot prej ostalo še ve- dno na njihovih ramenih. BERNISTRMČNIK Kdo je bil Heinrich Him- mler? Bil je SVOJ čas perutni- nar in razpečevalec umetnih gnojil, pri tem pa eden najzgodnejših pristašev Adol- Ja Hitlerja. V nacističnem rajhu je postal državni vodja SS in vrhovni poglavar tajne državne policije — zločinske- ga gestapa in s tem fiihrer- jeva desna roka. Leta 1943 je postal tudi še notranji mi- nister rajha in kot tak go- spodar pokončevalnih tabo- rišč in zaplinjevalnic. V funkciji šefa centralnega urada za utrditev nemštva je določil načela za preseli- tveno akcijo v delih Slove- nije, okupiranih po Nemcih. Ta načela je podpisal z da- tumom 18. aprila Ifjil v Ma- riboru. Seveda je bila pre- selitev desettisočev Slovencev sklenjena že prej, saj je de- legacija petokolonskih kultur- bundovcev iz Slovenije že L 1938 to predlagala na spre- jemu pri Hitlerju, ko je ta fibiskal Gradec, že tedaj so bili sestavljeni poimenski seznami Slovencev, ki bi se utegnili upirati ra^narodo- valnemu delu nacistov na na- ših tleh in hi jih bilo treba vnaprej onemogočiti. In tako so se aretacije teh pričele že v prvih dneh okupacije. Potem ko je Himmler do- ločil glavne smernice za od- stranitev tisočev Slovencev na štajarskem. Gorenjskem in Koroškem, ie graški gau- leiter dr.Uiberreither izdal podrobnejša navodila. Za do- ločitev krajev, kamor naj bi bili deportirani, pa so bili potrebni še dogovori s kvis- linškimi oblastmi na Hrvat- skem in v Srbiji. Pod vodstvom gestapa so policisti in žandarji s sprem- stvom domačih petokoloncev v noči od 16. na 17. äpril 1941 po domovih polovili nad 300 celjskih občanov in jih strpali v šest sob tret- jega nadstropja mestne vo- jašnice. Bili so nameščenci, obrtniki, delavci, trgovci in drugi. Že dan potem, ko je v Mariboru podpisal splošna navodila za nasilno izselitev »rajhu nevarnih« Slovencev, se je državm vodja SS z avtomobilsko kolono pripe- ljal v Celje. Želel se je pre- pričati, kako tpoteka po njem odrejena akcija v svoji prvi fazi — z aretacijami za- znamovanih Sovencev. Na tej poti je pri Frankolovem iz vozila opazil tamkajšnjega župnika Sunčiča, ki je peša- čil po cesti. Velel je ustaviti avtomobile in ie v svoje vo- zilo vzel župnika, da ga je oddal v celjske zapore. Prav ta dan, 19. aprila po kosilu, ki so nam ga z do- mov prinašali svojci, je vo- jašnico zajel nemir. Pripor- niki smo pod nenehno kon- tr.ilo pospravljati po hod- nikih in sobah — ležišč v njih m bilo. Potem sino po- strojeni čakali, pripravljeni na neznan obisk. Končno! Okrog štirih po- poldne se naša sobna vrata sunkoma odpro. Na nervozni klic »Achtung!« obstanemo negibni Vstopa skupina uni- formirancev in naperi v nas mrzle, sovražne poglede. Sredi skupine stoji sam mogočni Heinrich Himmler! Spoznali smo ga po znanih nam slikah v časopisju. Vi- sok človek, grižasto bled, s črnimi brčicami pod topim nosom z očali na njem. Ode- Va ga zelena uniforma obo- rožene SS, kapa na glavi mu je srebno obšita. Obdajajo ga gauleiter iz Gradca in še neke osebnosti. Premeri nas s trdim, kru- tim pogledom. Na zunaj zna prikriti zadovoljstvo nad tem, kako se njegova volja tukaj zvt sto izpolnjuje. Mi pa se zavemo, da гшт novo uso- do kroji daljna, surova sila. Po vrsti moramo povedati priimke m priznati narod- nost. Mož sliši, da smo vsi SltJenci, in malomarno za- mornija v nas: »Ločili se bomo v miru. V neko slovansko deželo pojde- te, »bratsko in demokratično«, samo tja spadate. Spodnja štajerska pa je bila, je in bo Nemška.« Skupina nadaljuje obhod. Mi pa razmišljamo o pomenu izgovorjene napovedi. Kam? Je to grožnja ali še kaj več? Precej razburjenja je obisk povzročil v sosednji sobL Tam je pred državnega vo- djo SS stopil Josip Rajh- man, koroški Slovenec,- pre- dmetni učitelj v Celju, г be- sedami: »Vdovec sem s petimi ne- preskrbljenimi otroki. Pro- sim, izpustite me!« Morat je povedati svoj pri- imek. Himmler ga je vpra- šal za narodnost. Ko je sli- šal, da se trmasto priznava za Slovenca, se je pozanimal še za njegove davne predni- ke. Ko tudi s tem ni uspel, je vzkipel: »Vi ste narodni izdajalec! Z vami bomo nekaj drugega ukrenili!« Na vrsto je prišel primarij celjske bolnišnice dr. Franc Steinfelser. Ko je Mimm- ler slišal njegov priimek, ga je premeril z zaničevalnim pogledom in vprašal za na- rodnost. Na zdravnikovo pri- znanje, da je Slovenec, je pobesnel: »Vi niste Slovenec niti Ne- mec niti Volksdeutscher! Vi ste pravi izdajalec nemškega naroda in izmeček človeštva!« Dr. Steinfelser mu je sku- šal odgovoriti: »Ekselenca, prosim ...« »V rajhu nimamo ekselenc, imeli ste jih samo vi v Srbi- ji!« (Ime te dežele je izgovo- ril z zaničevalnim pačenjem.) A dr. Steinfelser ni popu- stil: (Konec prihodnjič) NOVI DOPISNIK star sem 14 let in obiskujem 8. razred osnovne šole Biba Rooka v Šoštanju. Ukvarjam se tudi s fotografijo. Rad bi postal vaš dopisnik. Ali lahko objavite članek o shodu mladine v Mozirju? BORIS MLINAR, Cankarjeva 31, Šoštanj ODGOVOR: Dragi Milan, piši. Piši nam o delu pionir- jev m mladine v Šoštanju, članek o Mozirju si prepozno poslal. Drugače pa se kar oglasi. ZAHVALJUJEM SE Zahvaljujem se za prisrčen sprejem v uredništvu m za kolo, ki sem ga dobila kot izžrebanka Nagradnega globusa. Tednik bom odslej še rajši brala. Rada bi tudi, d» bi o naši vasici Teharje še več pisali. Ali bi ne bila zanimiva i>ovest o iVllinarje\-em Јапеии? Morda bi celo slikali naš stolp sre- di vasi? REGINA œDEC, Teharje ODGOVOR: Za povest smo se že odločili, draga Regina. Veseli smo, da ti bo kolo koristilo. Na Teharjih pa se tudi kdaj vidimo, seveda. POZDRAVILA BI VAS RADA Zelo sem bila vesela nagrade, ki sem jo dobila v na- gradni križanki. Tega ne bom pozabila. Rada bi, da bi me kdo od novinarjev kdaj obiskal. Saj vem, da nimate veliko časa, a upam, da se boste kdaj oglasili. Res vas vabim, vse. STEFI FAJS, Uniše 11 Poniikva -ZAPRTA ČAKALNICA v Šmarju pri Jelšah sem bil 17. oktobra 1971 ob 9. uri zvečer na železniški postaji, čakalnica je bila zaklenjena, otroka pa je zelo zeblo. Skoraj dve uri smo čakali na pro- stem. rudi bife ni bil odklenjen. Rad bi vedel, komu je namenjena čakalnica. Potnikom? Ali pa je zaradi lepšega. ANTON KOSI ZA KOGA VEČ? Oglašam se kot stara naročnica- List prejemam od prve številke do danes. A moram reči— zdajšnji tednik je bolj za mladino. Za nas, stare, pa ni mnoga v njem. Ni vec povesti, ni več gospodinjskih nasvetov, ne poročil s celj- skega trga, le športa je več kot dosti. Ne vem, ali bom še ostala naročnica. Naj bo to v dobro vzeto. ANA ROZMAN, Migojnice 51, Griže, Žaiec ODGOVOR: Veste kaj, draga Ana, seveda je v dobro vzete! Ml v uredništvu sploh nismo zamerljivi ljudje! Radi imamo taka pisma. Zdaj pa poglejte — povest že imamo. Je res? S Celjske tržnice tudi lahko preberete. АЦ ne? Tudi gospodinjske nasvete bomo spet uvedli, že razmišljamo o njih. Torej — bralce želimo razveseliti z vsako številko tednika, športa jMi res ni veliko. Vidite, pa se zanj drugi zelo zanimajo. Pišite nam še, pa povejte, ali vam bomo kaj kmalu bolj všeč. ŽREBANJE Ali mi lahko poveste, če boste v Novem tedniku obja- ^li izide žrebanj vstopnic IV. sejma obrti. In kdaj? VINKO KRUSIČ, ZidanšJtova ul., Celje ODGOVOR: V Agensu so rekli, da žrebanja ne bo in tu- di niso nikjer objavili ,da naj bi bilo. ČIŠČENJE LISTJA zdaj na jesen odpada listje na pločnike, ne odstranjuje pa ga nihče. Ne stanovalci, ne hišni sveti. Ali ne bi bilo prav, če bi vsak odstranjeval listje talco, kakor to delamo pozimi, ko odstranjujemo sneg? Zvesta bralka PRVIKRAT SODELUJEM Vse priznanje! Tednik postaja čedalje zaninuvejši. Pr- vič vam pošUjam kupon za nagradni globus, čeprav vem, da nimam sreče. No, ko že pišem o sreči, pa vam pošiljam tu- di odgovor na vprašanje, kaj je sreča. MARIJA ČUJES, Trgovina Mcrx Prevorje pri Celju PISALI SO NAM ŠE Anonimni delavec iz podjetja EMO, ki direktorju očita nepravilnosti (to pa ni točno in so o tem že govorili v podjetju), pa Peter Kotnik iz Vojnika, Drago Poznič iz Po- stojne. Mina Podgoršek iz Vrbnega pri Šentjurju, Frece Ju- lijana iz Zidanega mosta in Edo Loga iz Celja. Vaš urednik 6. stran NOVI TEDNIK §t. 42 — 28. oktober 1971 Ali upamo govoriti? PRAVILOMA, VEDNO NE • ODNOSI NAS DELAJO HINAVCE • ŠE VEDNO SE BO- JIMO OSEBNE ZAMERE • O NAPAKAH DA, O KRIVCIH PA LE REDKO Ф Obiskali smo delavce v nekaterih podjetjih širom našega območja in se z njimi pogovarjali o tem, ali si upajo govoriti odkrito o vsem, kar jim v okviru podjetja leži na srcu. Ugotovitve nikakor niso ohrabrujoče. Strah je še vedno prisoten in delavci se boje posledic, boje se zamere. Ф Mnogi bi upali govoriti o napakah in nepravilnostih, nikakor pa ne, ali zeit) redko, tudi o tistih, ki so krivi^za posamezne nepravilnosti. Ф Mnogi so smatrali, da sindikat °he odigrava tiste vloge, ki bi jo v sistemu samoupravljanja moral imeti. Delavci ga vse premalo občutijo. Zdi se jim, da se preveč ukvarja z nepomembnimi zadevami, premalo pa se angažira takrat, kadar so v ospredju neposredni interesi delavcev. RAJE SE UGRIZNEM V JEZIK Raznüi poklicev so boli de- liivcd s katerimi smo govorili. Bili so med njimi tudi čla- ni samoupravnih organov, vt>dsiev družberao političnih organi2iacij in tudi öland Zve- sse komimistov. Pogovori so tekli odkrito, neposredno, saj smo se dogovorili, da ne ibomo pisali v katarem podje- tju smo bili in s kom smo go. vorili. Hoteli smo zvedeti re- snico. Kaj smo ugoio^ili? Pred- vsem to, da si delavci, kljub dvajsetdetnemu obdobju sa- moupravljanja Г-0 uipajo go- voriti. Bolje se je ugrizniti v jeziik, kot pa poлl'edati kaj misliš, nam je povedala neka delavka, ki je že dolga leta v podj©l^'ju. Mnogi go zatrjeva- li, da bi upali povedati kaj v podjetju ni v redu, kaj je narobe, v čem so napake, ne bi pa povedali kdo je za to kriv, čeprav bi tudi točno vedeli. Boje s<=ï posledic! Kakšnih smo jih vprašali? Možnosti je veliko so nam po- vedaâi, öe drugega ne, pa ti potem dajo takšno delo pri katerem boš manj zaslužil, je izjavil delavec v nekem pod- jetju, kjer ima proizvodnja taik zsnačaj, da je dohodek predvsem odvisen od tega kaj konkretno delaš. Bolj kot vodilnih v podjet- ju, se delavci praл'2!aprav bo- je zamere neposredno pred- ipostavljenih. Delovodij^ ab- ratovodij in mojstrov. Ti so nevarnejši, bolj maščevalna, medtem ko drugi bolj razu- mejo naše težave, so nam re- kiU. Zakaj, smo se zanimali? Večji vpliv imajo na naše de- lo. Njdihova beseda veliko za- leže in poeledice lahko obču- ti vsak, GOVORITI — STVAR POŠTENJA ALI KORAJŽE Vfei so nam rekli, da je od- krito govoriti o določenih za- devah predvsem in zgolj srtvar poštenja, če gledamo načel no. Konkretao pa je to stvar korajže. Odnosi nas delajo hinavce, nam je povedal teh- nik v nekem p^^dietju. Kako to mislite, smo ga vprašali? Kako? Preprosto tako, da je hinavec pravzaprav vsakdo, ki nekaj ve, pa tega iz oseb- nih interesov ne pove. Tudi sam sem z tijitni, ker bi marsikaj moral povedati, pa sem laje tiho. Naj dirugi, so bolj poklicani. Pa vendar je vaša dolžnost, da poveste, smo ga pobarali. Ne, sem že in še dolgo ne bom več, na- meisto raaumevanja za rešitev Problema, sem bil obdolžen ambicij, ki pa jih nisem imel. Mlad sem in prepričan, da se bodo stvari kmalu zasu- kale. Takirat bom tjudi jaz snel krinko in ponovno, kol nekoč, govoril o vsem, kar mislim, da je potrebno pove- dati. Ni bil sam. Tudi drugi so razglabljali tako. še več. òlan delavskega sveta v ne- kem podjetju nam je na vprašanje ali bi upal kon- kretno pokazati »Ta nosilca, oztiroma povzročitelja dolo- čenih nepravilnosti, na seja delavskega sveta, odgovori' takole: veste, jaz imam dru žino in sam sem, ki zaslu- žim .... Torej strah, bojazen pred zamero in skrb z;).radi more- bitnih posledic! Ljudje govo- re sami med seboj, na se- stankili in drugih ollikah ko- lektivnega razrešs'v'-anja teko- čih problemov, so raje tiho. Molče in z!opet molče. Za- kaj? Zaradi strahu! Pred kom in zavoljo koga? Pred tistimi, ki lahko bistveno л-plivajo na njihovo delo in zaradi sebe. Raje moiče, kot pa bi se iz- postavljali ... KJE SI — SINDIKAT? Dobro, pa vendar je tu sin- dikat in druge politične orga- nizacije, kaj delajo te? Te morajo imeti polno mero po- sluha za slleherni problem. Sindikat? Da, imamo ga in veliko si prizade^'a. Sodeluje pri ik>sameaniji odločitvah, vendar čefstokrat samo na ni- voju vodstva, manj pa s ce lotnim članstvom. Fremalo je sestankov po obratih, kjer bi sleherni lahko rekel (če bi upal?!) kar mi.si!i. Sindikat? štiri mesece sem že v pod- jetju pa ne vem če sem član. Menda sem, ker sem na pla- čilni listi videl, da mi trgajo članarino. O ostalem ne vem nič! Tako nam je povedal tehnik v nekem podjetju ... Delavce marsikaj teži, veli- ko vidijo in veliko vedo. Ra- di bi povedali pa ne upajo. Sindikat jim tegi ne omogo- ča, kaj jim potem še pre- ostane, praktično nič. Da molčijo? Ne, to ne! Govorili je vendar treba, nujno je opozoriti na napake in nepra- vilnosti, toda kdo, če pa tudi največja reipubMšika središča se jih ne bi sramovala. Tako so letos prizadevni kulturni delavci v Ločah pri- pravili dve veliki kultumd manifestaciji. V marcu so Ločani in okoličana slectold ciklusu kulturnih prireditev z naslovom »Mesec kulture na vasi«, letne počitnice pa so jim obogatile kulturne prireditve m revija sodobnih jijgoslovanskih filmov. Dober mesec dni po zaključku te manües'-acije laliko uoenimo .njen uspeh, zanumávo pa je tudi poročilo o finančnem efektu, saj loško prosvetno društvo s prireditvami zbira sredstva za obnovitev povsem dotrajanega kulturnega doma. V okvir kulturnih priredi- tev so organizatorja uvrstili nastop folklorne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovec, premiere novih slovenskih fümov Na klancu in Rdeče klasje, predstarvi'jev glavnih ustvarjalcev filma Na klancu, koncert zabavne glast>e z Otom Pestnerjem, ki ga je spremljal New Swing Quar- tet, koncert tria Slak in Fan- tov iz Praprotna — za zaklju- ček pa še gostovanje Šentja- kobskega gledališča iz Ljuolja- ne, ki se je predstavilo z Miklovo Zado. Skupaj si je te prireditve ogledalo 2700 gledalcev, naj- več jáh je bik» na predstavi . Mifclove Zade (skoraj 1000). ' Te zanimive, a za taJo) vSiS vsekakor predrage prireditve, so omogočila nekatera pod- jetja, kd so znala praviJno ооеп1*л vrednost kulturnih gibanj na vasi. Pravilno je, da se jám javno zahvalimo in jih tudi imenujemo. So- delovala so tale podjetja: Ljubljanska banka — podim žnica (3elje, Tkanina Celje, Mene Celje, Tehnomercator Celje, Zlatorog Maribor, In- tes Maribor, Koloniale Mari- bor, Konus Slovenske Kon- jice, Trgovsko podjetje Dra vonja Slovenske Konice, Ope- kama Loče, Kostroj Sloven- ske Konjice, (Osnovna šola Loče, Radio klub Slovenske Konjice, drLi».'i>enohpolitične organizacije občine Sloven- ske Konjice m nekatere or- ganizacije. Prispevek teh or- ganizacij je omogočil, da je v b 1 gajni prosvetnega dTuštva ostalo nad 20.000 din. Prireditve so naletele na velik odmev v našem dnev- nem časopisju (Večer, Novi tednik), radiu (Ljubljana, Cel- je, Šmarje) in TV (Ljublja- na), nobenega interesa zanje pa žal ni pokazal dnevnik Dedo. Pobudnik prireditev, Eimil Zupane želi, da bi poletne kulturne prireditve postale tradicionalne. Vendar bo to možno le, če bodo podjetja še vnaprej pomagala. Pohva- lil je tudi izredno prizadevne člane prosvetnega društva Franja Frima, Filipa Beš- kovnika, Adolfa Klokočovm- ka, Rudija Furmana, Fran- cija Gumzeja, Maro Praárá- karjevó, Vüija Kovačiča, Iva- na Podkuboška in druge, ki imajo večino zasl-ug za to, da je ta velika akcija uspela. In za konec: morda bi mo- rali tisti posamezniki in dru- štva, ki samo govorijo o kul- turi, priti v Loče in se nauči- ti, kako se kulturno poslan- stv/ v resnici ' opravi ja. Torej čas'.itamo prosvetnemu dru- štvu iz LočlFRANCEK IvIALI Jutri v petek, 29. oktob- ra bo tretja premiera v tej sezoni. Uprizorjena bo igra iz rudarskega živ- ljenja angleškega pisate- lja D. H. Laivrenca (avto- rja romanov Sinovi in ljubimci ter Ljubimec la- dy Chatterley) SNAHA. Režira jo gost žarko Pe- tan, igrajo Pa Nada Bo- žičem, Marija Goršičeva, , Jadranka Tomažičeva ter Janez Bermež in Marko Simčič. Lawrence je prvi angle- ški pisatelj delavskega po- rekla. Oče mu je bil ru- dar, mati učiteljica. Do- mala vsa svoja dela je irpal iz svoje mladosti, osrednja téma pa je vse- lej na relaciji moški-žen- ska. SNAHO je napisal 1912. leta, v času velikih rudarskih štrajkov. Šrajk ie pravzaprav samo ozad- je igre, čeprav odločilno poseže v razrešitev konfli- ktnih situacij, ki se ro- dijo iz matriarhalnih od- nosov v družim. Mati ve- ze nase sinova, veseljaš- kega Joa in Luthra, ki pa ie nesrečno poročen. Saj zdi se, da tišči v brez- izhodni situaciji, prepad med zakoncema se neneh- no poglablja, do rešitve pa lahko prideta le sama. D trenutku, ko se sin do- končno veže le ria lju- bezen svoje žene. Rudarski ambient igra v tem delu odločilno vlo- go. Priteguje nas realizem dela, zaporedje vsakda- njih hišnih prizorov. Pri- tegujejo pa nas tudi vred- note, ki jih v zmehanizi- rani družbi, v svetu se bičnega potrošništva in zasebnosti skoroda ne po- znamo več. Iztrgani smo iz soseščinee, zazidani v bloke, nesreče drugih nas ne brigajo, s svojimi se užaljeni zapiramo vase. V SNAHHI smo spet po- stavljeni v soseščino, to- plota doma je odprta za vse, nesreča enega je ne- sreča vseh, smola druge- ga vredna pogovora in i- skanja skupne rešitve. Ljudi drži odkrita, in- stiktivna govorica, ki je ne bremenijo konvencio- nalnosti in predsodki. Igra, ki bo prvič na Slovenskem in sploh v Jugoslaviji, je posvečena - slovenskim rudarjem. Po- kroviteljstvo nad uprizo- ritvijo je prevzel republi- ki odbor Sindiakta de- lavcev industrije in ru- darstva Jugoslavije. Sve- čan prevzem pokrovitelj- stva bo na dan premi- ere ob 18. uri v gledali- škem foyer ju. J. ž. Pesem Korošcev razvnela Lašcane v nedeljo so imeli Laščani v gosteh koroške Slovence iz Radiš piri Celovcu. Pet- intridesetčlanski zbor slo- venskega prosvetnega druš- tva i2 tega kraja je vrnil obisk laškemu upokojenske- mu zboru, ki je lani v istem času pel v Radišah. Stiki med radiškimi in laškimi pevci so že stari in koroški pevci niso bili prvikrat v Laškem. Pevce s Koroškega je v nedeljo ob pirihodu toplo po- zdravil predsednik občinske ziveze kultumo-prosvetnih društev Tone Knez, prav po- sebej pa še župana iz Radiš, gospoda Ogriza, ki je eden od redikih Slovencev v Avstri- ji, ki bi bili na čelu občin s slovensko večino. Pevsdd koncert, ki je pri- vabil Laščane, da so do zad- njega kotička ' naipolnili dvo- rano doma »Dušana Pažene- la«, je vseboval predvsem koroške narodne in umetne pesmi. Mešani zbor jih je p>od vodstvom pevovodje go- spoda Vruliha zapel izredno ubrano, med posameznimi nastopi pa je član zbora, učitelj po poklicu, v kleni koroški govorici razčlenjeval vsebino, pomen in rabo pesmi. Koroška pesem, ki je toli- kanj priljubljena med Slo- venci, je zagrela srca Lašča- nov, posebej še zato, ker je vrela iz grl mladih pevcev in bila živ dokaz, kako globoko ljubijo naši zamejski rojaki ¿ovensko besedo, kako trdo- vratno jo branijo pred pri- tiskom ponemčevanja. Pevci s Koroškega so ostali med Laščani ves dan, pripo- vedovali o življenju Sloven- cev v Avstriji, se zanimali za razmere in razvoj v matični domovini. Zlasti sta si imel^ veliko tehtnega povedati žu- pan gospod Osriz in predse- dnik laške skupš'Mne Miha Prosen. Ko so odhajali, so se po- slavljali z vabilom: »Na pomlad, ko se svet spet ogreje, na svidenje v Radišah!« J. Kr. Celjska kronika Pravkar bo v mariborski založbi Obzorja izšla CELJ- SKA KRONIKA, delo neznanega avtorja iz srede 15. sto- letja, ki nam je še danes osrednji vir pK>datkov o celjskih grofih. Iz srednje visoke nemščine ga je zdaj prvič pre- vedel v naš jezik in ga opremil s potrebnim uvodom ter p-^^isnil v opombah Modest СЗоИа. Založba Obzorja bo Celjsko kroniko izdala v sodelovanju s skupščino občine Celje v reprezentati-vnl in ilustrirani izdaji. FILM Quo vadiš Režiser: Mervyn LeRoy Igrajo: Robert Taylor, De- berán Kerr, Peter Ustinov, Leo Genn Ta biblijsiki spektakl so posneli po znanem romanu Henrika Sienkiewicza. Zgod- ba na filmskem platnu pred- stavlja nekatere bistvene do godáce v zgodovini nastajanja krščanstva (vidimo svetnika Petra in Pavla, pa malega Nazarenca idr.) v nemoral- nem Rimu. Obdobje Nerono- vega carstva in nj^ov glav- ni junak Neron s požigom Rima vred pa vendarle iz- sluipata iz skork>ti'uii'ane ro- mance med lepim vojščakom in prikupno kristjanko, poh- čerjeno sužnjo. Ljubezensko prepričevanje je neprepričlji- vo, rimski ljubimec (R. Tay- lor) pa ves čas postaja se- bičen. Tudi na konou filma, ko stoji v vrstah nesrečnega ljudstva, vemo, da je zadnji korak storil iz čustvenih na- gibov. QUO VADIŠ uvrščamo med pravljično-egodovinsko-biblij- ske stvaritve med filmske spektakle, ki so čarobna pa- ša Ha oči, pa skoraj nič več. Naravnost nenadkriljiv pa je PeteiT Ustinov kot Nei'oa. 8. stran NOVI TEDNIK §t. 42 — 28. oktober 1971 Skrivnosti iz zemlje Prepričan sem, da prav vsakega Celjana zanima, koliko je star njihov grad, kaj je nekoč bil in kaj se danes dogaja z njim. Najbrž nikomur ni vseeno, kako je s Friderikovim stolpom, kako s tremi zvezdami in z vsem, kar spada v burno celjsko zgodo- vino. K vsemu temu bi rad dodal še nekaj zanimivosti, ki bodo prav gotovo zanimale marsikoga, ki mu je Celje pri srcu. Te dni na celjskem gradu zaključujejo izkopavanja, ki jih vodi Ivan Stopar iz Zavo- da za sipomeniško varstvo v Celju. Z njim sem prehodil grad, stoletje zgodovine in kot tolikokrat znova začutil nekdanjo celjsko veličino in njen tragični propad. Celjski grad kot središče moči in veljave Celjanov je bil cel vse do leta 1750, ko ga je grof GEISRUCKH raz- kril, kamne klesance pa upo- rabil za zidavo Novega Celja. Sledilo je obdobje, ki je tra- jalo slabih sto let, v katerem so grad zavestno uporabljali kot kamnolom, šele 1846 leta je graf WICKENBURX^ od- kupil razdejani grad od kme- ta Goriška in ga podaril šta- jerskim deželnim stanovom ki so grad sicer hvaležno sprejeli, naredili pa zanj niso nič. Leta 1871 je grad prešel v last Olepševalnega društva, kasneje pa še muzejskega društva. Začelo se je redno vzdrževanje sicer zelo poško dovanega objekta, bolje reče- no ruševin. Po dmgi svetovni vojni, ko je bil lastnik gradu celjski pokrajinski muzej, pa je zanacijska dela finan- ciralo olepševalno in turistič- no društvo, ki ima nedvomno velike zasluge, da je grad vsaj kolikor toliko ohranjen in da ni sploh popolnoma propadel. Na gradu se je marsikaj na- redilo. Kljub temu so se po Celju širile govorice, češ da stvari na gradu strokovno niso potekale v redu. Kako je z resnico? »Marsikaj res ni bilo v re- du, krivdo pa v celoti nosi spomeniška služba, ki ni bila niti kadrovsko, še manj pa materialno dovolj močna, da bi postavila stvaren program, na katerega bi se tisti, ki so si prizadevali, da bi bil grad takšen, kakršen naj -bi bil, oprli,« mi je deja, na moje vprašanje Ivan Stopar. Celjski grad je prvi na ob- močju nekdanje stare Avstri- je, za katerega so se zavest- no odločili, da ga rešijo. Ni torej čudno, da je v razdobju zadnjih sto let nastala vrsta več ali manj ustreznih osnut- kov sanacije. Ni slučajno, da je prvi načrt gradu star preko sto let. Izdelal ga je takratni deželni arheolog Karei Haas iz Gradca. Pozneje so bili narejeni še drugi načrti in danes jih poznamo vsaj i>et ali šest, brez dvoma pa več, kot za katerikoli grad v Slo- veniji. Zadnji načrt gradu je naredil pred približno petnaj- stimi leti okrajni konzerva- tor Jože Curk. Načrt je bil objavljen v Cel>kem zbor- niku in je do nedavna veljal za najbolj primernega, saj so se nanj opirali prav vsi, ki so imeli z gradom opravka. »Ko je vzel zavod v reke sa- nacijska dela na gradu,« je nadaljeval Ivan Stopar, »smo začeli sistematično zbirati gradivo in vse načrte, ki so nam bili na razpolago. Po- kazalo se je, da ' ti načrti v marsičem odstopajo. Neka- teri kažejo zidove, ki jüi da- nes ni več, tloris je drugačen kot današnji. Potrebno je bilo vse predloge preveriti in jih uskladiti.« Pri preverjanju načrtov so ugotovili, da načrti ne kažejo dejanskega stanja. Spomeni- ška služba je torej stala pred pomembnim vprašanjem: kaj sploh vemo o gradu in kaj od tega, kar vemo, sploh dr- ži. Namen izkopavanj pa ni- kakor ni do konca odgovo riti na vsa vprašanja, pač pa pokazati na kritične točke, ker bodo potrebne še dodat- ne raziskave. Zaenkrat pa so dosegli, kar so hoteli, vsaj tako mi je zatrdil Ivan Sto- par. Dokazano je, da o graxiu precej manj vemo, dokončno pa je znano, kje bodo še po- trebne raziskave. »Grad, kakršen je danes,« je še povedal direktor Zavo- d"a, »ru rezultat nekega enotne- ga koncepta, pač pa kaže, dsi bomo morali njegove najsta- rejše sestavine postaviti v do, kaj zgodnejšo dobo, kot smo domnevali.« Celotna akcija izkopavanja je stala dva stara milijona, financirala pa jo je kulturna skupnost. Izkopavanje na gradu je privabilo precej Celjanov, ki so si ogledali, na kakšnih za- snovah je postavljen njihov grad, ki ga dan za dnem vi- devajo na svojih poteh. MILENKO STRAŠEK Zid se je pokazal. Torej se jo predvidevanje uresničilo 4a Lisci gori! Kot zlovešči znaaiilci nesre- če so v nedeljo -.p moči drvela številni gasilski avtomobili proti Lisci. Prihajali so z vseh krajev saj je bila vest, da se zaradi vetra izredno na- glo širi gozdni požar na Lisci in dobiva obseg največjega požara v zadnjih desetih letih na območju laške in sevni- ške občine, zastrašujoča. Na pomoč so poklicali tudi eno- te JLA, vendar niso interve- nirale, ker je 110 gasilcem z nekaj minut po 17. uri. Po- žar je bil izredno nevaren, ker se je raizdehl ua tri dele in zato ogrožal izredno veliko površino. Gasilci .«e pred iz- redno močnim ognjem delali pasove in tako pacasi zajezili plamene, ki so švigali metei in pol visoko. Logar IVAN OCVIRK iz Poljane je dejal, da so gasil- ci zaradi izredne požrtvoval- nosti preprečili še večjo ško- do, kot je že. Močan veter vrnili ali pa jih preusmeriL v Boštanj. Največjo smolo so imeli gasilci iz Vo.inika, ki so v želji, da bi bili čimprej na kraju požara, zapeljali na ostrem ovinku s ceste. Kaj je vzrok tega izredno l*ade.ga gozdnega požara? Za- radi lepega vremena je gozd- na površina prekrita s suhim listjem. Majhen ogenj, iskra ali cigaretni ogorek povzroči- jo, da se v nekaj trenutkih vnamejo velike površine. Ko- ()b požaru na Lisci, se je na kraju pogorišča zbrala tudi posebna komisija UJV iz Celja, ki je ugotavljala vzroke požara. Prisotni so bili tudi predstavniki gasilcev, ki se na take stvari dobro spoznajo. (Foto: Berni Strmčnih) iErednimi napori 'ospelo pra- vočasno omejiti požrešne rde- če ziublje. Kljub «■/лпи pa je odšlo v nič približno petnajst hektarjev gozdne površane, k sreči predvsem podrastja' v mešanem gozdu. Požar je prvi opazil učitelj FRANC JONTES S Henine. Videl je dim v Vidm9.rjevem gozdu. Kmalu zatem je laška p.)staja mUice stopila v akci jo. Komandir SANDI ZALO- KAR nam je povedal, da so takoj alarmiraU okoliška ga- silska društva ш prav hitra reakcija gasilcev je" rešila gozd na lisci še pred večjo katastrofo. Prvi gasdiloi so prispeli že bd laäxko raznesel plamene na tako šdroko območje, da bi trajalo nekaj dni preden bd lahko zajezdU untčojočl pla- men. Na Lisci je büo 110 ga- silcev iz Celja (zavod za po- žarno varnost), Laškega, Ra- deč, Rečice, Sevnice, Vrho- va, Loke, Zidanega mosta, Jurkloštra, škofje vasi in Rimsldh Topldc. Požar na Lisci šc nI bil po- polnoma omejen ko je pri- spela vest iz Boštanja, da tu- di pri njih divja silovit ogenj v gozdu. Zanetila ga Je iskra lokomotive. CTasilske enote Gaber ja, Žalca In Polzele, ki so prav tako hî^V.e pomagat na Lisco, so med potjo za- mišlja UJV Celje jC ugotovi- la da je v nedeljo popoldne v Selah iizstopila iz avtobusa večja skuipina mariborskih iz- letnikov in se po bližnjici na- potila na Tončkov dom na Li-sci. Pot jdh je vodila tik kraja, kjer so pozneje ugo- tovili, da se je požar pričel. Verjetno je kdo od izletnikov neprevidno odvrgel tlečo ci- gareto. Uro ali dve zatem je bil goz-d v plamenih. Naj nas ta velikanski požar opoaori na to, da bomo v gozdu v tem času mnogo bolj previd- ni. In še enkrat hvala požrt- vovalnim gasilcem. Tekst: M SENICAR Foto: B. STRMČNIK št. 42 — 28. oktober 1971 UO\f\ TEDNIK 9. stran Ted ni ko va akcija Gospod alkohol za volanom Je prometni miličnik na cesti resnično strah božji? V šesturni akciji 43 pijanih voznikov in 45 brez izpita »Mater, zdaj bo šlo pa kot nikoli,« je zavpii Matevž in pognal avto. »Prva postaja pri Kajčnici, ima domačega«, je še zavpii. Ovinki so švigali. Cesta se je vijugala in bleščala pod močnimi žarometi. Drevesa, drogovi, tu in tam hiša. Nato pa oster ovi- nek. Tresk in vpitje. Matevž bolečin ni čutil. Z alkoholom prepo- jeno telo je počasi obmirovalo. Sopotnika sta lezla iz razbitin. »Vožnja pod vplivom alko- hola neprestano leze v vrh lestvice vzrokov najtežjih pro- metnih nesreč na celjskem ob- močju. Se posebej hudo je v jesenskem času, ko povsod preizkušajo novo vino. V ne- deljo, 17. oktobra se je zgo- dilo dvanajst prometnih ne- sreč, od tega šest oaradi al- kohola. Ljudje, vozniki ne po- znajo mere,« sta dejala glav- na organizatorja nedeljske prometno preventivne akcije v okviru velike republiške ak- cije »Na cesti nisi sam«, in- špektorja ■ za cestni promet UJV Celje FRANC SALOBIN in FRANC ŠTIHERL. Nedeljska akcija se je pri- čela ob 15. uri in je trajala do 21. ure. šest ur. Dvajset kontrolnih točk z miličniki na območju Celja, Vranskega, Gornjega grada, Velenja, Loč pri Slovenskih Konjicah, Ro- gaške Slatine do Bizéljskega. Porazni reaultati. 43 vinjenih voznikov, kate- rim so takoj odvzeli dovolje- nja in jim preprečili nadalje- vanje vožnje. 45 ljudi, ki so bili za volanom brez izpita. Trije vinjeni kolesarji. 117 mandatno kaznovanih vozni- kov zaradi prekrškov. 89 pred- logov sodniku za prekrške za- radi večjih prekrškov in 144 opozorjenih ■ voznikov zaradi manjših nepravilnosti. Vse to v pičlih šestih urah. In koli- ko je še bilo vinjenih voani- kov, ki so vozili v koloni in jih je bilo nemogoče izločiti iz dolge vrste vozil? Koliko je bilo potencialnih kandida- tov, da povzročijo hudo ne- srečo in ogrozijo svoje ter tuje življenje? Koliko? Mar nedeljski šoferji resnično ne zmorejo vožnje bresj alko- hola? Za primer prekrškov samo nekaj »cvetk« z nedeljske ak- cije. * Ob cesti je bilo samo eno drevo. Hruška. Ponoči. In Prav v to se je zaletel vinjen in brez izpita, človek, ki si je malo prej »izposodil« to- vornjak. Nikomur nič, razen avtomobilu. In kaj če bi na- sproti pripeljal osebni avto- mobil? Izstopil je in rekel miličniku: »Pa zakaj ravno v hruško?« * Fičko raznih bai-v, spošt- ljive starosti je moral na mi- ličnikov znak ustaviti. V njem mlad voznik, njegova žena, pletenke in obleke. Pravkar sta se i>oročila. Vozita že iz Radgone. Prvič so ju zausta- vili v Celju. »Žal mi je, nimam iîjpita. že tri leta vozim brez dovo- ljenja. Kako ste me ravno vi zaustavili,« ni šlo v glavo fan- tu. Ni smel nadaljevati poti. Po treh urah je našel vozni- ka, ki je sedel za volan nje- govega avtomobila in ga od- peljal v Ljubljano. • Mati in hči v avtomobilu. Petnajstletnica za volanom. Takoj za ovinkom patrola. Daleč pred njo iiaustavita, kot da je okvara na avtomobilu. Zamenjata sedeže. Ostro mi- ličnikovo oko opazi zamenja- vo. »Kako lahko dovolite hčer- ki, da vozi brez izpita? Veste, kaj bi se lahko vse zgodilo?« Materi je hudo, hčerka se smehlja. * MAKS RAJGEL, SRETEN STANOJKOVIČ in IVAN PUN- GERŠEK, mozirski miličniki, so zjaustavljali vozila na kri- žišču v Letušu. Poi>oldne, v dveh urah, so »odkrili« tri vinjene in tri brez izpita. Pripeljal je tovornjak, na- ložen z rezanim lesom. Brez kakršnekoli dokumentacije o Lavoru ali plačilu lesa. »Se bomo pozanimali,« mu Obljubi miličnik. Vsakdo od zaustavljenih se je ustrašil. Kljub temu, da je bil trezen in avtomobil v re- du. Zakaj? Ali ni jasno, da takšne akcije zagotavljajo predvsem varnost večini voz- nikov? Miličnik ni strah bož- ji. Poleg tega, da opravlja službo, skrbi za varnost nas, naših sorodnikov in prijate- ljev. • Akcij še bo. Posebno ob so- botah in nedeljah. Prometniki 'pričakujejo, da bodo rezultati manj porazni. Upajmo! M. SENIČAR T. VRABL Vinko iz Lesičnega pa zna! Kakšne četrt urice hoda je do Vin- ka Koželja po prašni in zvijugani cesti, ki te lahko pripelje, če se podaš še naprej v prašni pekel, naravnost na Planino, odtod pa naprej v širni svet. Jaz nisem šel, pa tudi prahu nisem užival; kar preko travnika sem jo uda- ril, naravnost proti majhni hišici ob gozdu, kjer živi Vinko, ki ne šteje dni v brezdelju. Naša majhna deželica je že od nekdaj slovela po posebnežih in tudi Vinko je nekaj takšnega. Izpod nizko zavezane rute majhne ženice pred ljubko kočo je do mene priplaval čisto pri tleh odgovor^ da Vinka ni doma, da je menda šel po mleko k sosedu in pa v bližnjo trgovino. V jutranji meglici, ki jo je cefralo sonce, sem se obrnil in preko polja odšel Vinku na- sproti. Po cesti se je premikala majhna postava in zvonila s kanglico. Kapa s ščitnikom je skrivala oči in oblačilo, napol uniforma na pol nekaj, čemur se ne da točno določiti porekla, sta mi najprej udarila v oči. Kmalu sva se srečala na tej dolgi, prašni in izmu- čeni cesti in najini koraki so se ustavili. »Motorji in tehnika nasploh so me že od nekdaj zanimali, zato sem po malem vedno kaj delal doma. Prva večja stvar, ki mi je prišla na pamet. je bil moj mlin na nemške čelade. Saj veš, takrat^ leta petinštiridesetega, je bilo tega dovolj. Nekaj sem jih dobil na Pilštanju, nekaj pa ob britofu v Kozjem. Vseh čelad je bilo 38. Nabil sem jih na mlinsko kolo, bile so na- mesto loput. Prekrasno so gnale mlin. Med vojno je Vinko tu in tam tudi kaj naredil za partizane, kakšno pošto prenesel tja gori v bohorske gozdove. Danes mirno živi v hišici ob gozdu, vsa- ko jutro vzame kanglico in gre v do- lino po mleko. Voda še teče, mlinskega kolesa pa ne žene več. »če rrie bo prijelo, bom še naredil kaj,u pravi Vinko. Počasi, s premišljenimi koraki je- odšel. Spomnil sem se, da je tudi har- moniko naredil in z njo igral na svat' bah. Milenko Zmetal pet im. pn ipga, doMI tri Naš globus se je vrtel tudi tisto megleno ponedeljkovo popoldne, ko so se v naši redakciji zbrali štirje srečne- ži, ki se bližajoče zime sploh ne bojijo. Sodelovah so v naši igri, bili izžrebani in trgovsko podjetje ERA iz Ve- lenja jim je podarilo po tri tene premoga. Ob kavi smo sedeli: Marija Pinter, Maks Stadler, Pepea Rupnik In Martina Hlastec. ■ 21 'eli smo z razkazovanjem naših prostorov, kjer nastaja NOVI TEDNIK, рорШ 'kavo in izžrebali nove srečneže, katerim je darila pripravil Kmetijski kombinat Hmezad. Seveda smo se povmild tudi našim gostom. Maks Stadler: »Dan pred tem, ko sem zvedel, da Sem v vaši nagradni igri dobil tri tone premoga, sem ga v klet zmetal pet ton. Kam bom dal tega, ki sem ga dobil v »glcbusu«? Poskušal se bom zmeniti, da bi ga vzel pri- hodnjo zimo ali pa ga bom prodal. Sem pa nagrade iz- redno vesel. Vrsto let sem že naročen na Novi tednik, všeč mi je in vedno bom rad z njim sodeloval.« Marija Pinter: »Nikoli ni- sem imela te sreče, da bi pri kakšni nagradni igri kaj do- bila. Tokrat sem izredno ve- sela. Premoga za letošnjo zi- mo še msem naročila in mi bodo te tri tone izredno prav prišle. Kaj mislim o Tedni- ku? Rada ga prebiram. Iz- boljšujte ga Ršite več o novi rubriki zdravilna zeli- šča.« Pepea Rupnik in Martina Hlastec sta prišli iz Rimskih Toplic. Vsaka 'bo dobila po tono in pol premoga. Kako? Pepea: »Točno. Mož mi je vedno pravil, da je to osla- rija, če pošiljaš nagradne ku- pone, zato tudi sama nisem poslala, ampak Martina. - No, zdaj sva i>a obe srečni in še toplo nam bo pozimi.« Smeh! Razšli smo se s stiskom roke prepričani, da bo naše sodelovanje v prihodnje še pristnejše. Pa veliko toplote ob dobljenem premcigu! Glasba po Sredozemlju Da smo Celjani dobri glasbeniki z dovolj poslu- ha za glasbo, komponira- nje, petje in komercial- nost, smo že večkrat do- kazali. Mladi fantje, ki so se glasbeno izšolali, in tisti, ki se niso, pa so sa- mouko prijeli Za glasbilo, so to tudi že večkrat do- kazali. Ustanavljajo itove an. samble, takoimenovane ad hoc skujñne, ki sklenejo določene aranžmaje in po- tem nastopajo. Vse sku- paj je podobno muham enodnevnicam. Tako je v Celju ali njegovi okolici razpadla že cela vrsta aru samblov, ki je mnogo obe- tala in malo naredila. Fantje vse bolj težijo pro- ti Ljubljani, kajti od nje, oziroma od njene glas- bene sredine jpričakujejo več. Na podoben način je bil sestavljen celjski ansam- bel, ki trenutno potuje z ladjo Dalmacija po Sredo- zemlju in še dalj. Glasba pomeni fantom več kot samo konjiček. Pomeni jim to in še delček za- služka. To so Andrej Ko- ren, igra na trobento, Igor Nerast, igra orgle. Jože Ratej, kitara, Jure Schultz, kitara. Jam Gor- šič, bobni. Vsi so dobri glasbeniki, samouki ali s formalno glasbeno izobra- zbo. Pred tem so že nas- topali v najrazličnejših ansamblih, med drugim tudi v tujini. Tokrat so si izbrali malce simbolično ime »Mavrica«, kajti ostx)- jiti hočejo ljubitelje dobre glasbe, želimo, da bi čim- dlje nastopali skupaj in se kdaj pa kdaj predsta- vili tudi mestu, od koder so izšli. Morda bo tudi tako prijetno, kot na dol- gem potovanju z ladjo ... Vprašuje: Drago Medved Odgovarja: Vinko Pevcin V âtorah gradijo slikarsko galerijo, edinstveno na tem področju, saj je dobro znano, da so v Celju dolgoletne tež- nje zanjo, a je še danes me- sto nima. Pobudnik in »gonil- na sila« celotne akcije všto- rah je Vinko Pevcin, slikar samorastnik, ki je do nedav- nega domoval v Kompolah in se pred tremi meseci preselil v štore, kjer s še večjo in- tenzivnostjo posveča ves svoj prosti čas slikarstvu, pouku na osnovni šoli in seveda ga- leriji. Kaj vam pomeni slikarstvo? Slikarstvo je zame osebna iz- poved, se pravi, pomeni mi vse. Lahko bi rekel da je sli- karstvo način mojega življenja. Sodelovali ste že na mnogih i'azstavàh, pred kratkim pa ste tudi sodelovali v »Taboru slovenskih samorastnikov«, v Trebnjem. Kako ocenjujete to sodelovanje? To sodelova- nje je zelo pozitivno. že zaradi ".ega, ker se vsi zbe- remo, se spoznavamo, raz- pravljamo o svojem pozivu in seveda slikamo. Prepričan sem, da je to izredna oblika sodelovanja in delovanja na tem področju sploh. Pri svo- jem delu uporabljate zelo ra- zlične tehnike... Da, vendar se mi zdi to zelo važno. Na- mreč celoten duh, modula- cija dela nekega umetnika je približno enaka. Tudi tema. Mene so 'vedno privlačevali ljudje in problemi, s kateri- mi se ljudje srečujemo, zato mi je zelo dragocen ciklus, ki sem ga delal še na Kompo- lah in tako je zdaj tudi s slikami, ki sem jih prinesel s sabo v Store, del Kompol prisotnih na teh stenah. Teh- nika sama, pa je samo iska- nje in stremljenje k čimbolj- šemu izraznemu poudarku. Mislim, da je to težnja vsa- kega umetnika. In zdaj, kako je z galerijo? Na mojo po- budo smo se lani zaradi sred- stev najprej obrnili na žele- zarno. Takoj so se odzvali našim predlogom. Odobrili so nam dva stara milijona. Od tega smo porabili nekaj . za načrte, katere nam je nare- dil po zelo nizki ceni dolgo- letni strokovnjak Jagrič. Ga- lerija bo zadovoljevala vse sodobne zahteve in pogoje, ki se pojavljajo pri takih ob- jektih. Stene bodo brez oken, svetloba bo prihajala nepo- sredno skozi steklen strop. V načrtu še imamo knjižnico. Mladi likovniki so zelo aktiv- ni, še posebno pri delu s plastikami in mislim, da bo- do sedaj le dobili dostojno mesto. AKTIV MLADIH KOMUNISTOV v Ingradu bodo ustanovili aktiv mladih članov ZK. V programu dela bodo uresni- čevali predvsem tele naloge: usposabljanje za družbeno- politično delo, sprejemanje novih članov, uveljavljanje mladih v samoupravnih or- ganih in aktivnost članov ZK v mladinskd organizaciji. Go- vorila pa bodo tudi o uresni- čevanju stabilizacijskega pro- grama, o razvitosti samoup- ravljanja, o fluktuaciji zapo- slenih in o učencih v gosipo- daratvu. V teh dneh bodo 1- meli razgovore z vsakim mladim komunistom o nje- govi dosedanji dejavnosti, GIBANJE ČLANSTVA ZK v letu 1970 je büo na celj- skem območju sprejetih v ZK 528 članov ali 21 odstotkov od vseh novosprejetih v Slo- veniji. V Celju so jih spireje- Id 256, v Laškem 33, v Mozir- ju 4, v Slovenskih Konjicah 33, v Šentjurju 12, v Šmarju 27, v Velenju 92 in v Žalcu 71. Na celotnem območju je büo lam izklju"čenih 38 čla- nov, izstopilo jih je 119, čr- tanih pa je bilo 127. Med vsemi sprejetimi je bilo 38,9 odstotka delavcev. V pr\'em polletju tega leta pa so na celjskem območju sprejeli v ZK 230 novih čla- nov. Izključenih je bilo 54, izstopilo jih je tudi 54, črtanih iz članstva pa je bilo 58. Na celjskem območju je bilo v prvih šestih mesecih v ZK 7414 članov. PRVA NAGRADA ZDRAVKU BOŽIČNIKU Celjska pK>družnica Ljub- ljanske banke je v mesecu varčevanja, oktobru, razpi- sala tekmovanje za ureditev izložbenih oken na temo var- čevanja. Pozivu se je odzvalo petnajst aranžerjev iz Celja, Žalca, Laškega in Brežic. Strokovna komisija je prvo mesto priznala izložbi celjske Tkanine, ki jo je uredil Zdravko Božičnik. Drugo na- grado bo prejel Karel Kolar, za ureditev izložbe Manufak- ture v Žalcu in tretjo Florjan Roje za Merxovo izložbo v Celju. Organizator tekmovanja pa bo podelil še kolektivno na- grado Merxovim aranžerjem, ki so v tem času uredili kar sedem izložb. • Slavnostna razglasitev re- zultatov bo jutri, v petek, 29. tjn. v Šempetru. DOHODKOM VSO POZORNOST Letošnja gospodarska giba- nja v Mozirski občini so ze- lo ugodna. Vse delovne orga- nizacije povečujejo dohodek, kar je predvsem rezultat po- večanih naporov kolektivov in določene konjunkture, ki vla- da na tržišču. V občini ni no- bene delovne skupnosti, ki bi poslovala z izgubo. Nasprot- no, precej podjetij jé, ki do- segajo lepe gospodarske do- sežke iznad plansko postav- ljenih nalog. Poleg problemov, ki peste gospodarstvo tudi v tej ob- čini in so splošni pogoj v našem gospodarstvu, pa ob- stoji v mozirski občini še poseben problem, ki se kaže v relativno nizkih osebnih dohodkih zaposlenih delav- cev. Na pvodročju gospodar- stva je znašal povprečni a izplačani osebni dohodek! zaposlenega delavca v leí njem prvem polletju le Л din, kar je najnižje povpj je med vsemi občinami danjega celjskega okraja, gj traj tega povprečja so sd da velike razlike med p^ meznimi delovnimi orgajij cijami, kar pa probleme rešuje, saj je večina delavi v tistih kategorijah, ki j jemajo sorazmerno zelo 'j ke osebne dohodke. Spričo takega stanja je zumi j ivo, da si mnogi de niki v občini prizadevajo, bi se skladno z gibanji gos darskih dosežkov, gibali t osebni dohodki zaposle delavcev in bi se le-ti t ustrezno p>ovečali. Da je 1 stanje v prvem i>olletju t šno, kot je, je bü del krr tudi v tem, ker niso bili trjeni samoupravni spors mi, saj so imele nekatere lovne organizacije možtv ustrezno korigirati osebne hodke, pa ^ to morale ( lašati zaradi nepodpisai samoupravnih sporazumov. Osebnim dohodkom v« torej posvetiti vso pozon« Saj nenehno povečevanje ( in s tem rast življenjsk stroškov resno ogroža st dard zaposlenih delavcev, občini pričakujejo, da se stanje v drugem polletju, okviru možnosti seveda, m nekoliko izboljšalo. B. STRMČN SEJA KONFERENC ZKS Mozirski komunisti se j pravljajo na sejo občins konference ZKS, ki bo pri vidoma 5. decembra, dnevni red bodo postai ■pregled in oceno dela or] nov in komisij, ki delujf pri občinskem komiteju ZK Pred sejo konference se sestal tudi občinski komi ki bo dokončno obdelal gi divo, ki bo prišlo na dna red seje občinske konferera Poleg omenjenih vpraša bodo na seji konference volili tudi delegate v Zvez konferenco ZKJ. SEMINAR SEKRETARJEV Pred nedavnim so se Logarski dolini zbrali selu tarji aktivov in krajevn organizacij ZKS mozirske ( čine na enodnevnem semini ju, na katerem so obravi vali priprave na letne koii renče. Poleg tega so čla vodstev organizacij ZKS p slušali tudi informacijo nekaterih zimanjepolitiči dogodkih zadnjega obdol), Seminar sekretarjev spada redne oblike dela organii cije ZKS v mozirski obči in je po mnenju udeležene zelo uspel. VODOVOD POD BOČEM Občani Cerovca .pod Boče so si zgradili manjši vodov« Komunalni sklad je iz njil vih prispevkov nabavil P trebni cevni material in op vil strokovna dela. Vredne objekta je ocenjena na 50.(1 din. KNJA NA CESTI cesti Plavić — Sedla- , ki je bila zgrajena v ¡titev pohoda XIV., hkra- njo pa tudi most čez na kraju, kjer je slavna janska enota prekorači- jko, je velika luknja, iiprav ugreznina. Opa- ) šele, ko prideš skoraj je. Cesta je sicer na hr- i strani, vendar niti na jski ni na hrvatski stra- nobenega opozorila na varnost. Z avtomobilom «ba to past obvoziti po iku in pri vsem tem •e posebej previden, da učajno kaj ne z^odi. )o bi bilo, če bi to od- 11 ali pa čimprej kon- dela na cesti Miljana — rovec. Cesta namreč slu- >t zasilni obvoz. LOČE PRI POLJČANAH osriovni šoli Ljuba Ser- so v lanskem letu usta- i planinski krepek. Zelo !0 se ogrevali tudi za itacijski šport, ki sodi krožek. Prav zato so se jeseni udeležili repub- jga orientacijskega tek- «ja za mladince in pio- , ki ga je mladinska ko- ija pri planinski avezi nije organizirala na čakih pod Snežnikom, ientacijska pot je bila na, in ker je vodila le ozdu, sta jih iz težav ala le kompas in karta, ina iz Loč pa se je zeÄ) ) odrezala. Pionirji so ili tretje mesto v repub- mladinski ekipi pa sta Ijili šesto, oziroma sedmo blALNO PODPO- RO POVIŠALI Igovomi organi pri ob- iti skupščini v Sloven- Konjicah so sklenili, da šajo socialne podpore od najnižje — 9.000 starih rjev, na 19.000 starih di- Ev kot najnižji znesek fine podpore, öe pa je flna podpora edini zne- za preživljanje, pa od danjih 25.000 na 40.000 rjev. ičina ima 106 jxxipiran- in prav v tem času jih tervno obiskuje socialna ba, da na terenu preuči nsko stanje in jim ustre- nudi pomoč. BNI AMBULANTI !ELJU IN VELENJU PREGLEDANI taiunalni zavod на social- lavarovanje v Celju je že iedal zobozdravstveno de- ost zdravstvenega doma flju in Velenju. Pregled Pravila posebej za to ime- "na skupščinska komisi- ^ sestavu dveh zdravni- — specialistov stomato- ' in enega višjega zobo- V 67 zobnih ambu- ft je bilo pregledanih 580 •Ivanih oseb, katere &o predhodno skrbno izbra- Vseh zavarovanih oseb, iitn je zobozdravstvena ^ nudila usluge v zad- njem letu, ni bilo možno pre- gledati, ker bi tak pregled predolgo trajal in bi bil pre- drag. Ugotovitve so bile sproti posredovane odgovornim de- lavcem zdravstvenih domov v Celju in Velenju, a zahte- vo, da se napake popravijo in poslovanje v bodoče ure- di. Pregled je ugotovil in opozoril na dva sistemska problema: 1. Organizacija, zla- sti periferna, zasedenost in opremljenost zobozdravstve- ne službe ne zadostujejo se- danji! potreban. .e pojavljajo hibe v strokovnem delu in črna zobozdravstvena praksa. 2. Opravljeno deio . o":: evidentirano ali i>a je zelo povrino in različno med po- sameznimi organizacijskimi enotami. Komisija je predlagala uk- repe Za odpravo pomanjklji- vosti in jih je posredovala prizadetim zdravstvenim or- ganizacijam. FRANC KEGU — RIBIŠKI CAR Pod Grobeljskim mostom med Šempetrom in Latkovo vasjo je bilo zadnjo nedeljo še posebej živahno. Komaj je velika zlata krogla zlezla izza baročno obarvanih goz- dov, že so se začeH pri go- stišču Sabine Plevčak zbirati ribiči. Zaželeli so si srečo in odšli. Nekateri so se ustavili kar na jezu pod Grobelskim mostom^ drugi pa so se raz- vrstili tja do Petrovč. Ob Sa- vinji je bilo tisti dan šestde- set ribičev, članov ribiških družin Šempeter in Celje, ki so pripravili tradicionalno tekmovanje za »Ribiškega carja 71« združeno s prijet- nim družabnim srečanjem. Prvemu se je sreča na- smehnila Marjanu Helodeji, ki je na suho potegnil 1,16 kg težko ribo. Zmagal bo tisti, ki bo ulovil najtežjo ribo. Ob 11,30 uri so končah. Ve- lika skupina ljudi je nestrpno čakala, kdo bo prinesel naj- večjo ribo. To je bil Franc Kegu, član ribiške družine Celje,' ki je v Petrovčah ujel 1^,52 kg težko mreno. »Lovim že vrsto let, najtežjo mreno pa sem ulovil lani prav tako v Petrovčah. Tehtala je tri kilograme«. Okoli vratu so mu obesili zlato medaljo »Ribiški car 71.« Reaultati: člani RD Šempe- ter: 1. Ivan Fale, 2. HalodeJ, 3. Randl itd. Člani RD Celje: 1. Kegu, 2. Nidorfer 3. Oštir itd. T. Vrabl ' naš kuhar je ne pri- ^^Ija rad.« mk. Nedelja, prav tako v ^hru. Tokrat na Pa- ^ Kozjaku, kamor se do lepe planinske ^^ojanke pripeljete celo "î^tomobiZom. bi lahko dobil sko- delico mleka?« »Ga nimamo!« »Kaj pa morda sadni sok?« »Ga nimamo!« »Potem pa mi prosim prinesite steklenico piva!« »Ga nimamo!« Molk. Molk na kvadrat! In naj èivi... ! -an 2 ALEC: v Se o referendumu Torkova seja občinske skupščine Žalec je potekla v obravnavanju dveh osnov- nih problemov: izpeljave po- daljšanja referenduma o sa- moprispevku za izgradnjo šolske mreže in o rezultatih javne razprave kmetov glede uvedbe starostnega zavaro- vanja kmetov. Odborniki so se prav tako, kot že na prej- šnji seji, zdaj s¿ jüi podprli še Občinska konferenca S^DL, ZMS, sindikat ter nekatere krajevne skupnosti, odločili, da je treba referen- dum izpeljati, kajti le tako bo do. leta 1974 v žalski občini vsa šolska mreža ob- novljena. Odborniki so raz- pravljali tudi o problematiki urbanizma, gradbeništva in stanovanjske izgradnje ter gospodarjenju s stanovanj- skimi hišami v družbeni la- stnini. tv Marjan Orožen in Vinko Jagodic kandidata za delegata na konferenci ZK Jugoslavije Na ponedeljkovi seji med- občinskega sveta so navzoči potrdili predloženo kandida- turo dveh delegatov za sejo svezne konference ZKJ, ki bo v Beogradu. Predlagali so, da bi poleg stalnega člana konference tovariša Kristjana Hrastelja na konferenco kot delegata odšla še MARJAN OROŽEN, podpredsednik slo- venske skupščine, ki ga pre- dlaga revirski svet ZKS, in sekretar občinskega komiteja iz Šentjurja VINKO JAGO- DIC. O kandidaturi obeh predloženih bodo odločale še občinske organizacije ZKS na svojih volivnih konferencah. ek Lašcani na svečanostih v Trsteniku Pred dnevi so v občini Tr- stenik v Srbiji proslavljali ob- činski praznik v spomin na osvoboditev večjega ' dela osrednje in vzhodne Srbije v letu Ì944. Trstenik je bil z okoliškimi kraji pribežališče večine Izseljencev s področja laške občine. Zato, od takrat med občani obeh občin obsta- jajo topli prijateljski stiki, ki so se v zadnjih letih razvili v široko sodelovanje, letos pa so podpisali listino o pobra- timi j enj u med občinami La- ško, Trstenik v Srbiji in Vrbo- vec na Hrvaškem. Svečanosti v Trsteniku so bile priložnost, ob kateri so tudi v Srbiji proglasili akt o pobratimljenju. Iz Laškega je na oktobrske svečanosti od- šla močna skupina predstav- nikov občinske skupščine in vseh družbenopolitičnih orga- nizacij, poleg tega pa še pred- stavniki krajevne skupnosti iz Radeč, radeške papirnice ter osnovnih šol v Laškem ter Rimskih Toplicah. Otroška kulturna skupina je v bratski republiki priredila dva nasto- pa, enega v Trsteniku, druge- ga pa, v Medvedji, Prireditve v Trsteniku so se vrstile nekaj dni. Skupina iz Laškega je bila sprejeta s tradicionalno gostoljubnostjo. Predvsem pa so bili globoko impresionirani tisti udeležen- ci, ki so se udeležili enake proslave lani. Takrat so v Tr- steniku položili temelje za no- vo hladilnico (podobno kot je v Celju), letos pa so jo po preteku enega leta že pognali v obratovanje. -ec. Kozjancem voda ne tece v grlo Ko so Se Kozjanci po vojni vrnili na svoje razrušene in požgane domove, so se spoprijeli z novimi problemi, pričela se je nova bitka, bitka za elektriko. Danes je skoraj vsaka vas elektrificirana. Bitka pa še ni končana. Na vrsti je voda. Kdaj bodo kozjanske vasi in trgi izbojevali svojo zadnjo veliko bitko, se ne ve. Obeti so veliki in vsakdanji. Menda ne mine na Kozjanskem dan, ki bi ne bil prepreden z nejevoljo in hudimi besedami. Vse zaradi vode. Povrhu vsega prihaja zmia, kj bo ves problem zaostrila do kraja. Kaj pravijo Kozjanci, ki jim voda vsekakor ne teče v grlo, kakor se re-če po domače? Odgovori so iz dveh krajev: Pilštanja in nekoliko nižje ležečega Lisičnega, vode pa nimajo daleč naokoli. To, kar ob pomanjkanju najosnovnejšega za življenje čutijo Pilštanj- čani, kjer je problem še najbolj pečer, čutijo tudi ljudje v Virštajnu in še kje. Štefka šuflaj, gospodinja, Pilštanj: Vode ni že celo po- letje in kaže, da je 't^udi se- daj ne bo. Cisterna v trgu je prazna. Sicer pa tudi pol- na ne more biti, ker pač ti- stih nekaj nalivov ničesar ne pomeni. Stanujem v nekdanji pilštajnskii šoli in z drugimi strankami vred hodim pod trg po vodo, kjer je izvir, ki je vedno poln, pa tudi voda je dobra. Vsa sreča, da mi po vodo hodijo otroci, ker je pot do nje zelo s':>rma. Drago Turšič, tajnik kra- jevne skupnosti, Pilštanj: Tudi mi hodimo pod trg po vodo. To traja že več kot tri mesece. Ni lahko, nositi vo- do v takšno strmino, kot je pilštajnskii breg. Sedaj še gre, toda kaj bo pozimi, ko bo pot ledena? Poleti smo jo vozili kar s samokotoico. Mi- slim, da bodo to kmalu re- šili, saj nam gre občina zelo na roko, pa tudi načrti so že menda izgotovljeni. Toni Zakošek, šef bifeja v Lesičnem: V tistih treh mese- cih, ki so bih najbolj kritič- ni, je bil včasih celo problčm, kje dobiti pitno vodo. Imela jo je samo dolina, ostali kra- ji daleč naokoli pa ne. Zato smo vodo Za najnujnejše vo- zili s cisternami, če smo ho- teli, da so pralni s'xojri dela- li kot običajno, da sm¡o lah- ko gradili, zalivali izsušeno zemjo itd., itd. Tista voda, M je ostala v zasebnih vodnja- kih, pa Je bila le za. kuhanje. Lojzek Senica, kmet iz Le- sičnega: Pomanjkanje vode je bilo in je še kritično, da prihaja med ljudmi celo do sporov. Vodo vozimo s cister- - nami in vse kaže, da jo bomo še naprej. Najbrž vse do ta- krat, ko bo stekel toliko ob- ljubljeni kozjanS'ki vodovod izpod Fužine. Tako je na- mreč s to stvarjo: doslej je še nekako šlo, ker pač ni bi- lo toliko pralnih strojev, ker se ni toliiko uporabljalo vode. Povrhu vsega pa je büa še st."ša, ki je stvari postavila na glavo. Tončka Str gar, gospodinja iz Lesičnega: V dolini je vo- da bila, vsaj mi smo je ime- li dovolj. Ne bd se mogla pri- toževati. Tu spodaj je iavir, ki ima vedno vodo in nas zal a di tega ni strah. Je pa res, da je vsi naokoli niso imeli in da je voda na Koz- janskem dejansko velik pro- blem. Skoraj gotov<» pa je, da bi morali imeti večji vo- dovod, če bi poraba vode le malo poskočila. Do 29. novembra naj bi bilo končano zajetje vode pod Fužinami. Tistih petintrideset litrov na sekundo naj bi se razlilo po kozjanskih domovih. To pa Je tudi" vroča želja Kozjancev in njihovih veliki up — najbrž poslednja bitka. MILENKO STRAŠEK 12. stran NOVI TEDNIK §t. 42 — 28. oktober 1971 Vedno toplejše je cuprijsko sonce »Sodelovanje, katerega korenine segajo tako globoko v naše najtežje dni, med našima mestoma postaja vedno bogatejše preko številnih novih oblik. Veseli in srečni bomo, ko bomo prihodnje leto v karavani bratstva in enotnosti sprejeli čimveč tovarišev iz ČL>irije v našem mestu,« je med drugim dejal vodja celjske delegacije JANKO ŽEVART 13. oktobra, na dan čuprijskega občinskega praznika, na svečani seji družbeno političnega zbora Ćuprije. V delegaciji sta bila še Franc Petauer, odbornik, in Stane Kokalj, predstavnik ZZB NOV. Vsi trije so prenesli tople pozdrave Celja- nov občanom mesteca ob Moravi. Ćuprija, ali še bolje ljudje Ćuprije so sprejeli vse goste ÚZ Celja s široko odprtimi rokami in srœm. Ne gre, da bi zopet podpisovali izredno gostoljubnost, saj jo kot bi- ser v srcu hranijo mnogi Celjani. Gre za to, da se pri teh ljudeh in na njib0"/-ih domovih počutiš tako, kot da si prišel domov. Izredno živahne ulice, po- nekod še vedno urejene z okroglimi rečnimi kanmi — kaldrma — številni mladi ljudje, nove stavbe med star rimi, vse to spominja na bratsko mesto Celje. Ljudje tod ne pozabljajo hitro, nič koliko znancev in prijatelj- ev se je spomnilo drobnih veselih dogodkov izpred os- mih let. V živem spominu jim je ostala skupina celj- skih mladincev, ki je leta 1963. predstavila v dveh ve- likih zabavnih prireditvah življenje in delo celjske mla- dine. Danes s pronosom po- kažejo nove pridobitve, od čudovite medicinske šole, naj- modernejšega hotela do iz- rednega razvoija njiihovega največjega podjetja Kmetij- sko industrijskega kombina- ta. Tako kot se razvija sa- mo čuiprija kot mesto, se spreminjajo tudi njihovi do- movi. Standard je vedno vi- šji, ljudje iz leta v leto laže živijo. Toda kljub vsem os- tanejo prav tako odprtih src do vsakogar, ki jim je pri- jatelj in brat. čupoTija se je spremenila, spremenili pa se niso ljudje, še vedno so ta^ ko dobri, odkritosrčni in željni, da ti ponudijo vse, kar imajo sami. Tako kot je mnogokje večji standard uničil gostoljubnost, jo tu ni. In danes je standard v ćupriji precej višji, kot pred leti, zato ne pravijo zaman, da je čuprijsko sonce vedno toplejše. Občinski praznik so slavili povsod, najsrečnejši pa so bili tisti, ki so prejeli leto- šnja najvišja priznanja — oktobrske nagrade. Predlogov zanje je büo preko sto, dali pa so jih delovni kolektivi, družbeno politične organiza- cije in otröani. Kar dve le- tošnji nagradi sta odšla v kombinat — PIK — ćuprija. Prejela sta јШ obrata »Koo- peracija« in Tovarna keksov ter bonbonov. Zanimivo je, da ni dobil priznanj celoten kolektiv, ampak tisti obrati, ki so se v preteklem ob- dobju najbolj izkazali. Po- leg obratov so dobili spomin- sko plaketo še Vidan Mar- janovič, Božidar Antič, Si- niša Jovanovič, Straja Guja- ničič in Ljubislav Ilič. De- narno nagrado pa so podeli- li Kulturno umetniškemu društvu Senj in rudarju Mi- hajlu Cviiiču za izredno hu- manost, ko je nekemu deč- ku rešil življenje. PIK ćuprija postaja vedno večja delovna organizacija z izredno moderno proizvod- njo, zato ni čudo, da so do- bili kar dve oktobrski nag- radi. Letos so prvič v zgodo- vini tovarne — drugi v Ju- goslaviji — pričeli pridobivati sladkor iz sladkornega trsa s Kube, saj je sladkorne pe- se premalo za potrebe tr- žišča. Letos bo dal PIK na trg približno 1.700 vagonov sladkorja. Modemzacija pro- izvodnje je omogočila, da daje PIK 50 ton sladkorja dnevno. Tekoči trak fran- coske firme jih je stal 10 miüijonov ND, vendar danes opravlja sedem delavcev ti- sto, za kar jih je bilo potre- bno prej dvesto. 1.300 zapo- slenih bo ustvarilo 266 mili- jonov bruto prometa, sta nam povedala generalni di- rektor inž. Slavoljub Mrkič in njegov pomočnk Dragutin Markovič. Tovarna keksov beleži izredne rezultate, saj prodajajo kar »vroče kekse«. To pomem, da je povpraše- vanje na trgu tolikšno, da se proizïvodi pravzaprav še ne ohladijo. V naslednih letih bodo proizvodnjo še bolj modernizirali. Pred dobrim mesecem ije PIK pripojil tudi močno gostinsko podjet- je s štrinajstimi obrati, pred- videvajo pa tudi integracijo s polj edel jsko zadrugo iz so- sednje občine. PIK je tlpdčen primer, ka- ko naglo poteka razvoj v Cupr4ja> našem bratskem mestu. Ljudje v njem so nas prosili naj preko našega ča- sopisa prenesemo tople poz- drave bratom Celjanom. Tekst: M. SENIĆAR Celjani z domačini pred čudovitim samostanom Ravanka KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA TEHNO-MERCATOR CE- LJE POKLANJA BRALCEM NOVEGA TEDNKA ROMAN: Januš Goleč I. POGLAVJE V dobi naše povesti sta stala navpično nad potokom Bistrica na Pilštajnu na dveh skalah dva lepa gradova. Pilštajn in Hartenštajn, od katerih ne stoji danes skoro niti kamen na kamnu. Oba gradova sta bila dvenadstropni stavbi. Utrdbe je tvorila narava sama. Edina nevarnost bi jima lahko grozila iz Bistri- ške doline. Zaradi naravno ugodne lege sta bila brez običajnih srednjeveških jarkov in utrjenega obiádja. Gradova sta bila nekaki letovišči za tedanjo gospo- do, ki se je rada mudila v skritem zavetju na oddihih po vojnih naporih, tviliaj se je lahko mimo vežbala v orožju in pripravljala za viteške borbe po večjih krajih. S stolpa Hartenštajna je moral bdti diven razgled po mični dolini Bistrice do Kozjega. Bila sta prvotno last z ogromnimi posestvi vred pilštajnskih grofov. Že blažena Ema, rojena pilštajnska grofica je zapustila leta 1042 pilštajnsko posest z gradovi vred tedaj ustanovljeni krški škofiji na Koroškem. Pilštajnski kmetje kot podaniki škofov so bili v vsakem oziru na boljšem kot drugi, katere je tla- čila posvetna gospoda. Osovraženi so bili ravno na Pilštajnu nekateri najemniki, upravitelji in valpeti. V letih zadnje kmečke vstaje je bil grad Hartenštajn v najemniški posesti Janeza pleimenitega Helfenberg. Grad Pilštajn je bil nekaj let v precej slabem stanju in ga je pozidal ter temeljito popravil krški škof Urban Sagstetter leta 1570. Pod pilštajnskim trgom ob Bistrici je vas Lesično s podružno cerkvijo Sv. Urlika na jezeru, ki se omenja v listinah že leta 1394. Kraj se je imenoval Na jezera, ker je morala biti cela zgornja dolina Bistrice nekoč pod vodo, dokler se ni gorski potok prejedel skozá skalnati pilštajnski hrib in si priboril odtok proti Kozjem, Podsredi ter št. Petra pod Sv. gorami, kjer se izteka v Sotlo. Cerkev sv. Ulrika bi naj bila pozidana zaradi močvirnatih tal na pilotih. V I.esičnem so bile v časih naših dogodkov velike grajske kovačnice na kladiva z vodnim pogonom. Podjetje je bilo na slovesu daleč na okrog za go- spodarske potrebe in kot izdelovalnica orožja ter viteških oprem. Treba je pomisliti, da so bili tedaj neprestani boji s Turki in tudi posamezni graščaki so se bojevali med seboj. Kakor danes so obstojale tudi v srednjem veku tovar- ne za izdelovanje orožja, bojne opreme, smodnika in topov. Izdelovalnice orožja so moralp biti kje na skritem in v dobro zavarovanem kraju, da sovražnik sploh ni zvedel zanje. Orožje je bilo dragocenost, ročno delo, katerega so tudi dobro plačevali. Vodje tovarne so bili po večini Nemci, pomočniki kmečki si- novi, ki so že bili večkrat na vojnih pohodih kot spremljevalci grajske gospode. Nove bojne opreme so naročevali graščaku le iz večjih tovam, kjer so jih morali takoj plačati. Pri nakupu orožja ni šlo s silo. Leta 1571 je zavladalo po celi Bistriški dolini med podložnim kmetskim pre- bivalstvom veOiko veselje, ko je prevzel vodstvo grajskih kovačnic domačin Pavel šterc. Bil je iz žusna, kjer je bü njegov oče uslužbenec na tamkajšnjem gradu, že v mladosti se je izučil kovaštva ter ključavničarstva. Pozneje je bil vojak konjenik in se' je udeleževal pod poveljstvom Franca Tahija na Ogrskem bojev proti Turkom. Ko je spoznal Tahi njegove ključavničarske sposobnosti, ga je nastavil za nadzornika orožarne v Kaniži, kjer je imel dovolj posla s popravljanjem starih in z izdelavo novih viteških oprem. Pri Tahiju na Stat- tembergu šterc ni bil dolgo, ker mu ni plačeval obljubljenega zaslužka in ga je celo oplazil z bičem, ko je odločno zahteval zasluženo plačilo. Iz bojazni pred ječo v grajskem stolpu, je orožar utekel iz Slov. Bistrice, pribežal v ožjo do- movino in bil sprejet z odprtimi rokami od posestnika pilštajnskega gradu Hartenštajn Janeza plemenitega Helfenberg. Novi gospodar ga je poznal kot izvrstnega orožarja in ga je namestil za vodjo kovačnic v Lesičnem. Ob prihodu v Lesično je bil Pavel šterc star 32 let, visoke, lepe' ter krepke postave in prijazno prikupljivega obraza. Že na zunaj se mu je poznalo, da je služil vojake in da je imel posla z najbolj imenitno gospodo. Kljub samozavest- nemu obnašanju ni bil ošaben, ampak nasprotno — gostobesedno postrežljiv napram vsakemu, ki je imel opravka v grajski delavnici. Ker je bila lesička orožarna obenem tudi kovačnica, je bil njen vodja v stalnem stiku s tamkajšnji- mi kmeti, ki se niso mogli načuditi njegovi neprisiljeni domačnosti. Vsakemu kmetiču je segel v roko, mu obljubil popravilo ali novo naročilo in še izpraševal ga je, kako se mu godi in kako je kaj zadovoljen z grajsko gospodo. Kmalu si je pridobil zaupanje podložnikov daleč naokrog. Lesička kovačnica je bila polna ljudi, ki so dali zaslužka, a zvedeli marsikatero novo iz bojev s Turki in iz tedaj že živečega kmečkega gibanja dragod. Prijazni grajski kovač je znal ter videl veliko, bil je precej daleč po svetu in je znal podati doživ- ljanje revnim domačinom kot rojen žusemčan v njihovem materinem — slovenskem jeziku. Radovedni Pištajnčani so kar migali z muštacami, če jim je pripovedoval Pavel, kako so podili Turke po Ogrskem in Bosni in kaj je sktisil v veliki državni orožarni v Kaniži. še bolj kot s pripovedovanjem o po- divjanih Turkih, si je znal prikleniti nase srca tlačanov s slikanjem prebridke usode Tahijevih kmetov iz območja Stattenberga pri Slov. Bistrici in zagorske- ga Podsuseda. Pri poslušanju zgodb so kmetje škripali z zobmi, dvigali pesti in prisegali, da bi bili oni že davno zaplesali s Tahijem, 6e bi bil njihov grajski gospod! Po celi dolini Bistrice so pripovedovali ljudje od osebe do osebe, kaj poče- nja s tlačani krvolok Tahi, ki mora imeti volčje srce ter vražjo glavo. Staro in mlado je večkrat jokalo na glas, ko so poročali kmečki gospodarji po povratku iz Lesične, kaj jim je zaupal grajski kovač o Tahiju, katerega je sam služil več let kot vojak in gledal na lastne oči, kaj in kako ravna lintver v človeški podobi s podložnimi kmeti. Za Pavlovo slavo priljubljenosti je še skrbel enooki Belakov Andrej. Dolga leta je bil kovač v grajski orožarni. Pri obsekovanju žarečega želeizja na nako- valu mu je odletel kos v levo oko in ga oslepil. V zahvalo za tolikoletno zvesto delo so ga odpustili in klatil se je reva na starost okrog ter popravljal pri kmetih za hrano in stan poljedelsko orodje. Ko je zvedel novi delovodja za usodo starca, ga je poklical v delavnico, kjer mu je poveril službo hišnika. Pazil je na jez, pospravljal orodje, pometal, izpreizal konje strank in skrbel, da je bil red pri hiši. (Se nadaljuje) št. 42 — 28. oktober 1971 UO\f\ TEDNIK 13. stran Podpora razvoju v v SSI) Dobro desetletje je poteklo od takrat, ko je CK ZMJ na beograjskem kongresu o te- ligli kulturi posta,vdl pred- log o ustanavljanju šolskih j^ortniih društev (ŠŠD) na vseh vrstah šol. Od "^edaj do danes so ŠŠD postala najbolj jnnožična telesnokultuma or- ganizacija pri nas in pomem- ben činitelj pri oblikovanju naše temeljne telesne kultu- re in razvoju množičnega športa. Uspešno razvojno pot so te osnovne organizacije op- ravile tudi na celjskem po- du čju. Proces formiranja ŠŠD je več ali manj že za- ključen. Celo z;akon o osnov- ni in srednji šoli postavlja zahtevo, da je šola dolžna o- mogočiti mladim in jim nu- diti vso pomoč pri razvijanju svobodnih — interesnih de- javnosti, med katerimi je prav področje telesne kultu- re še posebej podčrtano. Od- več bi bilo v sedanjem času razlagati ркзтеп in vlogo SŠD v našem sistemu in živ- ljenju. Vse razprave in kon- ference na republjiških in e\'eznih ravneh o problemih telesne kulture postavljajo v ospredje prav organizacijo in delo v ŠŠD. Reden pouk te- lesne vzgoje uokvirjen v kla- sične šolske ure in utesnjen v predmetnih z majhnim številom tedenskih Or danes ne more zadovoljiti vseh po- treb mladega človeka na te- lesnovzgojnem in športnem področju. Trenutno ni na vo- ljo dovolj prostorskih in kad- rovskih kapacitet, da bi na šolah uvajali izbirni prog- ram, ki ga sicer učni načrti na srednjih šolah postavlja- jo in bi bil za mlade ljudi brez dvoma nadvse mikaven. Nagnjenje mladih do določe- ne športne veje in njihova ustvarjalnost pa lahko pri- dejo do pKjlnega izraza prav z vključevanjem v ŠŠD, u- stanavljanjem in razvijanjem interesnih krožkov, sekcij in klubov. Ob mentorstvu uči- teljev So mladi prav v teh oblikah udejstvovanja bolj sproščeni, motivirani za vad- bo, zadovoljnejši in srečnej- ši. Zato tudi smatramo, da je aktivno delo v ŠŠD vsaj enkra-. do dvakrat tedensko za vsakega mladega človeka izredno koristno in pomemb- no. Ta zvrst dela le dopol- njuje redno šolsko telesno vzgojo in ji daje trdnejše te- melje. žal je materialna os- nova šolske telesne vzgoje še dokaj slaba in marsikje še onemogoča množično in redno delo v ŠŠD. Deficiti nastajajo že pri rednem po- uku šolske telesne vzgoje. V določenih letnih obdobjih pa je le možno organizirati ne- katere aktivnosti, če le obsta- jata dobra volja in pobuda. V vrstah mladih pa je dovolj ognja za to delo. Treba ga je le smotrno organizirali in Usmerjati. Dolžni smo, da jim nudimo vsaj osnovne po- goje za delo v ššD. Ne le Šolska vodstva! To naj bi bila naloga tudi vseh tistih organizacij, ki so odgovor- ne za življenje naše mladine. Za zdravo rast naših mladih pokolenj pa je navsezadnje Odgovorna VSa naša сжја in ^irša družbena skupnost. Zato velja podpreti v tej iazi razvoja ŠŠD in naše te- lesne kulture stremljenja po bolj smotrni obliki organizi- i^nja in povezovanja ŠŠD v Okviru občin v centre ŠŠD, Iti bi trenutno še bila pove- dana v ObZTK, v kasnejšem obdobju pa v prihodnjih te- lesnokultumih skupnostih. K. JUG Za telesno kulturo nova obleka Ker seja Upravnega odi- bora Občinske zveze za tele- sno kulturo ni bila š'irikrat sklepščna zaradi neresnosti nekaterih članov, jo je se- kretariat še enkrat sklical, tokrat razširjeno sejo Uprav- nega odbora in kot »vabo« v dnevni red vključil tudi »pripombe na financiranje za letošnje leto in predloge za prihodnje leto«. To so na- redili zato, ker so pričakovali, da bodo tisti, ki hodijo samo takrat na seje, ko se deli denar, tokrat prišli. Pa niso. Vsaj VSi ne! Dnevni red je bij kljub temu izredno zanimiv m tehten, saj je govoril o bodo- či vidnejša in konkretnejši vlogi telesne kulture v našem prostoru. Gre namreč za to, da bi po zgledu kulturne skupnosti ustanovili tudi te- lesno kulturno skupnost. Tu pa se je zataknilo, saj so posamezniki za.govarjali raz- lične poti do ustanovitve "e skupnosti. Po novem naj bi v Celju kulturno skupnost sestavljali štirje odbori: od- bor za športne panoge, od- bor novoustanovljenega cen- tra ŠŠD, v fazi dogovora je ustanovitev odbora za rekre- acijo in oddih, priključilo pa se naj bi ' '.udi združenje učiteljev telesne vzgoje in sodnikov,- ki naj bi bili eden izmed nosilcev novoustanov- ljene kulturne skupnosti. V razpravi so sodelovali: Pavla Božiča je zanimalo, ka- ko se bodo štirje odbori v. I rževali in financirali. Jure Kislinger je govoril o neeko- nomičnosti tako zastavljene telesnokulturne skupnosti, saj b.»no že ^ako maloštevilne športne delavce še bolj obre- menjavali, opozoril pa je tudi na sistem financiranja kva- litetnega športa v tako za- stavljeni novi obliki vodenja telesne kulture. Jože Geršak se je zavzel za hitrejši pre- hod s standardnih oblik na sodobnejše, to pa je prav in samo ''elesno kulturna skup- nost. Le-ta bo zajemala vse dejavnike, ki so danes raz- drobljeni. Karel Jug je bil mnenja, da bi moralo Celje že pred ustanovitvijo telesno kulturne skupnosti preiti na takšno delovanje in poslova- nje'ter da bi morali še bòlj zainteresirati krajevne skup- nosti za gradnjo športnih ob- jektov v posameznih naseljih, kar bi omogočilo razna ma- njša tekmovanja in rekreaci- jo. Razpravo o organizaciji telesne koture v prihodnjem obdobju so zaključili z mi- slijo, da bi morali štiri no- silce telesne kulture zdiružiti v enem telesu, to pa je te- lesno kulturna skupnost. Po- samezni odbori naj bi za- čeli takoj delati. Mitja Pipan je tudi opozo- ril na slabo sodelovanje med Občinsko zvezo za telesaio kulturo in posameznimi dru- štvi, saj njihovi predstavniki (v večini. So pa tudi posa- mezne izjeme, kot n. pr. strel- ci in morda še kdo!) hodijo na seje upravnega odbora sa- mo takrat ko se delijo sred- stva. Posamezna društva ne odgovarjajo niti na najnuj- nejšo pošto, kar onemogoča normalno delo, poleg tega pa bi morala svoje vrste v ob- činski zvezi kadrovsko okre- piti z močmi, ki bi bile pri- pravljene delati in za.stopati intere-se društva, s tem pa tu- di interese celotnega področ- ja telesne kulture v Celju. Od drobljenja in »cinkarje- nja« ni imel nikoli nihče ko- risti pa jih tudi Celje ne bo. Ob koncu seje je dosedanji predsednik ObZTK Mitja Pi- pan dal ostavka z uteme- ljitvijo, da ne more oprav- ljati službe strokovnega tajni- ka pri Svetu za telesno kul- turo in predsednika ObZTK ter da je nezadovoljen z de- lom posameznih članov UO ObZTK, ki onemogočajo ce- lo sklepčnost sej. Medtem, ko se s slednjim lahko stri- njamo pa ne razumemo prve utemeljitve. Mitja Pipan je tajnika takrat, ko je bil že leto dni predsednik ObZTK in bi moral on ali pa tisti, ki so ga določili za to mesto vedeti, da obe fuknciji ne mo- re opravljati; ne zaradi ne- sposobnosti, temveč zaradi vzročnosti. Kakorkoli že, s tem se je občinska zveza рк)- novno znašla v situaciji, ki ni zavidljiva. Zastavljena pot je ostala na zastavljenem. Kdo bo ukrojil novo obleko za telesno kulturo? T. VRABL Trije naslovi v Celju Cel,fski dvigalci uteži so ponovno dosegli nov uspeh. Na republiškem prvenstvu po kategorijah, ki je bilo vzor- no pripravljeno v telovadnici druge osnovne sole v Celju so celjski dvigalci osvojili tri naslove republiških prvakov. Jože Urankar je v lahkote- teški kategoriji zmagal s 405 kg, njegov brat SJavko je bil v težki kategoriji s 375 kg in mladi Papotnik, 1?! je zmagal v srednji kategoriji s 342,50 kg. Omeniti pa moramo Mar- jana ,Papotnika. Po zadnjih uspehih in osvojitvah repu- bliških naslovov in rekordov je tokrat kot drugi Celjan dosegel tudi državni rekord. V srednji kategoriji je v tez- nem dvigu dvignil 123,5 kg in s tem postal najboljši Ju- goslovan. Mimo te trojice pa moramo pohvaliti še Snirečnika, ki je bil tretji v srednjetežki kate- goriji s 317,50 kg in je s tem popravil svoj rezultat za 7,50 kg ter Gašperlina, ki je kljub boiezni bil peti z 295 kg. Žal pa je po pomoti celjska vr- sta nastopila brez nekaterih najboljših in brez mladincev, če bi nastopili še ti, bi mo- štvena zmaga bila sigurno v rokah Celja. Tako pa so med moštvi po številu osvojenih točk Celjani drugi. Celjski tekmovalci — Jože in Slavko Urankar in Papot- nik pa lahko pričakujejo so- delovanje v finalu državnega posamezničnega prvenstva, ki bo 10. decembra v Ljublja- ni. V finalu nastopa v vsaki kategoriji po sedem najbolj- ših tekmovalcev. Upoštevajo pa se samo rezultati z re- publiškega prvenstva. Zaradi tega pa nam je odsotnost Gla- vača še bolj nerazumljiva, kajti ta nadarjeni tekmova- lec bi lahko dosegel na dr- žavnem prvenstvu velik us- peh. Л. KUZMA TESNA ZMAGA TITOVA PRIZNANJA Predzadnjo tekmo v jesenskem delu II. zvezne lige so celjski ro- kometaši igrali doma proti Splitu." Tekma ni bila kvalitetna in je spominjala na tekme v republiški ligi. Mnogi izmed sicer redkih obiskovalcev so se z žalostjo spo- minjali časov, ko so lahko gledali celjske rokometaše v borbi z naj- močnejšimi jugoslovanskimi ekipa- mi in pri tem prisostvovali tudi kvalitetnemu rokometu. Zdaj pa prevladuje anemična igra brez pravih prodorov, dinamike, ostre, do meje dovoljene igre v obram- bi. Izjema na zadnji tekmi je bil mladi Miha Bojevič, ki je sam vodil večino tekme, medtem ko ostali igralci, ki imajo nesporne dispozicije za kvalitetne rokome- taše, tega ne znajo izkoristiti. Razliko šestih golov, ki so jo z veliko težavd nabirali skozi vso tekmo, so potem v eni sami zadnji minuti uspeli zaradi neprevidno- sti zapraviti. Rezultat 15:11 (8:4). gole pa so dosegli: Levstik 7, Miha Bojevič 3, Vlado Bojevi^ 2 ter Metličar, "Lubej in Pevnik po ene- ga. V zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja igrajo Celjani v Ljubljani proti Slovanu. V pri- meru zmage imajo še vedno real- ne možnosti, da osvojijo eno iz- med prvih treh mest. tv Pred dnevi je skupina 106 slovenskih športnih delavcev in športnikov dobila za dolgo- letno delo v telesnovzgojnih organizacijah in športne do- sežke odlikovanja predsed- nika Tita. S širšega celjskega področ- ja so odlikovanja prejeli: Pavla Trogar iz Mozirja, red dela z zlatim vencem; Pavla Karče iz Mozirja, red dela s srebrnim vencem; Ivan Pavlic iz Šmarja pri Jelšah, red dela s srebrnim vencem; Majda Peperko is Rogaške Slatine, red dela s srebrnim vencem; Alojz Pe- terka in Franc Urbajs iz Šentjurja medaljo dela. Naslednji dan so podelili priznanja tudi petdesetim de- lavcem, ki delajo pri inva- lidskih društvih na področju športa in rekreacije. V množici priznanj pogre- šamo priznanja za celjske športne delavce in delavce pri invalidskem društvu. NEODLOČENO PROTI POMURJU v nadaljevanju zvezne lige v hokeju na travi so celjski igralci imeli v nedelj» idealno priložnost, da osvojijo v Miirski Soboti obe točki. Kar dvakrat so povedli, to- da na kraju je bil rezultat neodlo- čen 2:2. Zadetka za Celje sta do- segla Bon in E>rago Kolenc. Sicer pa smo opazili, da se igra celjske enajsterice popravlja. Ostra igra domačega moštva in pristran- ski sodniki pa so 4' tudi tokrat opravili svoje. Celjani .so sedaj z dvema točkama na razpredelnici na osmem mestu. i k PORÀZ V PTUJU v IV. kolu I. republiške lige so celjski šahisti gostovali v Ptuju, kjer so povsem nepričako- vano izgubili z domačo Dravo 4,5:3,5. To je tudi prva zmaga Drave nad Celjem. Če bi pri go- stih Bervar zmagal povsem dob- ljeno partijo bi bil rezultat obra- ten, torej v korist Celjanov, za katere so točke osvojili: celo toč- ko Jazbec in Užmahova, polovico pa Pešec, Studnička in Bogadi. Izgubili so Štrajher, Bervar in Bogadi. Prihodnjo soboto igrajo Celjani v Murski Soboti. Od tega sreča- nja bo odvisno, če se bodo še lahko potegovali za prvo mesto. Zdaj so na tretjem mestu, vendar z dvobojem manj, ki ga še mo- rajo odigrati. S. PEBTINAČ Nogomet PORAZ ŠMARTNEGA V BREŽICAH v nadaljevanju prvensbvMiega tekmovanja v I. skupini celjske no- gometne podzveze. se je odigralo 7. kolo. Vodeča ekipa Smartnega je gostovala v Brežicah in izgubila srečanje z 3:0. Žalec je na domačem igrišču bil poražen od Papirničarja z istim rezultatom. Rezultatii 7. kola v I. skupini: Brežice — Šmartno 2:0, Celuiozar — Ljubno 5:1, Žalec — Papimičai- 0:2, Straža — Vojnik J:l, Senovo — Zreče 5:2 in Osankarica — Opekar 1:0. Lestvica I. skupine po 7. ko'lu: LEPI NAČRTI ODPLAVALI PO DRAVI Nogometaši Kladivarja so nas ponovno razočarali. Tokriu bi lah- ko rekli zadnjič. Zakaj zadnjič? Zato, ker so po porazu proti Dravi 1:5 is^ubild prav vse mtónosti, da bi se lahko še ,letos re.sno pote- govali za boljša mesta na razpredelnici. Očividci so nam povedali, da je bila celjska ekipa ob razigrani vrs-bi Drave v Ptuju, kot razbi- ta vojska, ki se ima zahvaliti samo vratarju Baumanu, dn ni t>T-ela vsaj deset zadetkov. Težak poraz 1:5 proti povprečni vrsti Drave pa nas je ljubitelje nogorneta v Celju postavil ponovno na trdna in realna tla. Potrditev za to pa je mesto na razpredelnici, ko celjski vr.sti grozi trenutno ce- lo nepriča.kovano zadnje mesto. — jk. SAMO TRIJE ZADETKA Nogometaši Olimpa .so vknjižili na svoje dobro dve naslednji toč- ki. V srečanju proti Akumulatorju, iz Mežice so zmagali Celjani z 3:1 (1:1). Toda po prikazani igfi ne moremo biti zadovoljni s pri- kazanim nogometom. Cöljani so bili sicer mnogo boljši, toda med celjskimi na.padalci imamo preveč »profesorjev«, ki so v nogometu doma. Tako so od številnih priložnosti izkoristili samo tri in še te boli tK) sreči kot znanju. Drusače na ie celjska ekioa Olimpa v po- lju še kar zadovoljila. Na razpredelnici pa so Celiani malo napredo- vali. Zadetke pa so tokrat dosp«^!!: Gorjuh, TTb^.vii* ^n m'n'li Martim. jk KOVINARJU SAMO TOČKA Kovinar iz šbor je doma iztržil .«amo toíko. Proti Rakičanu smo videli srobo in nezanimivo tekmo. Rezultat srečanja: 1:1. Zadetek za dom.pčine je dosegel igralec eostov Sedonja, ko je nesrečno zadel svoja vrata. Ko\-inar je vložil protest in poizkuša nadoknaditi zamu- jeno za zeleno mizo. Neiportno?! jk 4» Kegljanje voni СЕШ P^^FD HMELJARJEM Odigrali so peto in šesto kolo prvenstva celjske tekmovalne skup- nosti v borbenih partijah. Peto kolo so odigrali v Selcah, zannalo ie Celje s 862. keglji, silediio Aero, Hmeljar Žalec. Kovinotehna itd. šesto kolo so odigrali v štorah. kjer je orav tako zmagalo Celje S aio. keglji, sledijo pa Kov-notehna, Hmeljar, Žalec. Vransko itd. SlDiT>ni vrstni red po dosedaniih nastopih: 1. Celje 67 točk. 2. Hme- Hîïr žaleo 54- 3. Aero .'>3, 4. Partiz-n.n Kovinar Štore 40. 5. Kovinoteh- na 4<) točk itd. Zadnji dve koli bc^o odigrali v soboto v Celjü in prihodnjo so- bo'to v Žalcu. J. LUB-EJ Odbojka ZMAGA V ZADNJEM KOLU Fantje Gaberja so osvojili v jesenskem delu tekmovanja odlično četrto mesto v republišiki ligi. V zadnjem kolu so premagali Novo mesto 3:1. Po odlični igri v prvem setu 15:3, so popuštali in že sO araetije izenačili. Toda fantje prof. Zupančiča so potem vzeli zadevo resno in sigurno zmagali. " V tem srečanju in v prvenstvu so uspeh za Gaberje dosegli: AS- Vere, Golner, žilnik, Jager, Kajtner, Vodenik, Trbuc, Pipan, Griàolt in vodie ekipe prof. ,Iože Zupančič. jk ETA TRETJA K MRTVIM NOČEM Igralke Partizana Celje so zaključile letoSnjo sezono. V zaostali tekmi so premagale v 43 minutah Brestanico 3:0. Igra je büa zado- voljiva in na momerrte zelo dobra. Toda kljub temu moramo ome- niti, da hi morale biti celjske Igralke prve. Nesrečen poraz na Jese- nicah pa je povzročil, da so sedaj đcupaj s Fužinarjem in Jesenica- mi v vodstvu. Zaradi slabše set razlike pa so druge. Spomladanske prven.4tvo in tekme na Ravnah, loubljani in Novem mestu pa bodo (jdločale o prvaku. Za celjsko vrsto so letos nastopale: Planteu, Jukič — Jager, Al- kerc. Kolar. Hvala. Pečovnik, Stojkoviö, Leeijaic In Kaslelčeva, M je to športno zvTBit opustála. 14. stran NOVI TEDNIK §t. 42 — 28. oktober 1971 Jens OtLo Krag, 57-letni voditelj danske socialnode- mckralc-ke stranke, in ministrski predsednik v letih 1962 do 1968, Je Po zadnjih volitvah spet dobil mandat za sestavo nove vlade Zdaj se bo pokazalo, ali bo novi predsedîilk prav tako varčen, celo skop pri državnih fivancah kot je pri svojih čevljih. Baje iščoi nekega kurjega tatu, je policija v Mexico Ciíyju naletela na največjo javno hišo, kar so jih do- slej odkrili. V stavbi kot garaža so na 10,000 kvadrat- nih metrov našteli 3.50 sob. In v njih 342 prijateljic no?i. In zraven ,še 509 iiupljivih užitkov željnih mo- ških. Hišo so zaprli, jasno. Morebiti bodo poslej tod res garaže. ■v Ceden smrček, mocan zadek Ker se je jugoslovansko »ljudsko vozilo«, 101 zgledo- valo jjO o'.movnem modelu, fiatu 128, se za hip ustavimo šc 0Ò tej.e fotograjiji, ki kaže športnega brata. Gre za fiat 128 coupe Štirlsedežno vozilo z velikim prtljažni- kom, ki ima čedno izrisan smrček, z dvema paroma luči in zaradi varnosti masiven zadnji del. Po nastopu na torins-kcm avtomobilskem salonu bo naprodaj v štirih ve'-zijah, motor pa bo i^odisi 1100 kubični od finta 128 ali 13004rahičm od fiata 128 Rally (67 konj, 160 km na uro) Hitro odkriti, hilro pozabljeni Nizozemec Hendrik Nikolas Theodor Simons, sicer znan z imenom Heintje desetinam, najbrž stotinam milijonom poslušalcev, je doslej zaslužij. osem milijonov mark. S svo- jimi uspehi je sprožil val oponašavcev, ki jim je ime Sohorschi, Hansi, Ricky, Hu bert in Manuela. In tako na- prej. Ti fantiči in dekleta snemajo gramofonske plošče in nastopajo v fiknih. Nji- hovi starši pospešujejo njiho- vo kariero, pripravi jeni so na vse, samo da b: njihovi otro ci postali zvezdniki. Toda te sanje se uresničijo le maJo- katerim. »Po poreklu sem zelo re- ven. Veliko sem moral pre- jokati in se nikoli nisem mo- gel ukvarjati z muziko in čem podobnim. Za kar sem '.■»il prikrajšan, torej za moje ri; kot natakarica. Heintje, (dobesedno) zlati fant, je spodbudil to obse- denost s čudežnimi otroki s svojimi 35 zlatimi gramofon- skimi ploščami in osmimi milijoni mark v mošnjičku. Tako rastejo super mladi po- oevkarji kot gobe po dežju: Petletni Franzi iz Frankfur- ta, ki najraje poje o pogum- nem krojačku; 11-letni Ricky, čigar mati je pripravljena obesiti sinovo redno šolanje na klin, samo da bi šlo; osemletni Nicky, ki poje o svojem bolnem pa spet zdra- vem poniju. Dalje: 14-letni Hubert, ob katerega pesmici »Mamica, mamica« zlobneži pravijo, da se razjoče celo Heintjova mama. In za na- meček še 11-letna Tina iz Berlina, ki poje o kopalkah. Toda ti imajo vsaj ime. mladostne sanj e ^ to naj dobi moj fant sin«, meni oče 14- letnega popevkarja Hansi ja Schwaiger j a s spodnje Вал^аг ske. Hansijev oče je pismonoša. Mesečno zasluži kakih 1.000 mark neto. Doslej so prodali 7000 kosov plošče s pesmimi njegovega sina. Zato je kot pravi sam — investiral 30.000 mark v Hansijevo kariero. Glede na ploščo si je vsaj del denarja moral izposoditi. Zadnje čase je malo bolje: nastopi na bavarskih slavjih, kjer teče pivo, 400 mark za nastop, nekaj prodanih plošč. Toda to je terjalo . dodatno naložbo: 10.000 mark za oja- čevalce in kar sodi zraven. In mati se je morala zaposli- kot se reče, pa čeprav še tako neznatno. Hkrati je na stotine staršev v Zahodni Nemčiji, ki vsak dan vtepajo v glavo sebi in vrlemu, nado- budnemu otroku^ geslo: »Kar zna Heintje, znaš tudi ti« A kaže, da ravno v tem grmu tiči zmota. Ti glasovi niso originalni. In tako vsi ti Huberti in Franziji še na- prej capljajo daleč zadaj. Glasu, ki bi bil nekaj poseb nega in ki bi zadel publiko v srce tako močno, da bo od- prla denarnico kot je to sto- rila ob Hendriku Nikolasu Theodorju Simonsu, Heintje- ju — takega glasu pa očitno še ni. In zlobneži pravijo: morebiti je pa tako tudi naj- bolj prav. pravi Zorka Sciič iz Šentjurja pri Ceijii. ki jc na lepotnem tekmovanju »Miss coekta Jupi — Slo. veni ja 71« osvojila tretje mesto in tako tudi uradno postala ena izmed mnogih slovenskih lepotičk. Prvič je nastopila pred mesecem ali d\T?ma v Celiu in osvojila prvo mesto ter se tako uvrstila v finale »Prireditev ,je bila v Mariboru in ni čudno, rta sta prvi dve roesti osvojili tekmovalk; iz obtîrav skega krajíí Sílbala sem. da ta vrstni red ni naj Polisi.« Bi se slekla pred fotografom za kakšno reklamo? »K.ie pa! Ni denarja za mojo goloto. Pomislite kaj bi bilo, če bi me videli srolo v časopisu, potem pa bi prišli v Kompasovo poslovalnico, kier proda iira kavo. Ne bi je hoteli kupiti, vsai 'tarejši no Tisi?, ki pa ima.io vedno premalo denar.ja za ohla reiip. pa se kar na.t slačijo.« Ti je delo pri Kompasu všeč? »Zelo turili hvpiP7na sem nm. da чо me spre i^li na delo.« Boš še nastopala? »Ver.iptno ne. morda samo, če bi me kam po- vahiM.« K MRTVIM NOČEM Hodim v obrtno šolo, st.^r sem šestnajst leit in imam rad šport. Bližajo se prazniki. Dan mrtvih bo prav kmalu tu in skupaj s starši bom moral obiskovati grobove sorod- nikov, ki jih komajda ali sploh ne p>oznam. Najožje so- rodnike imam še vse žive, a kaj ko mi ti pijejo kri in me silijo, da moram hoditi z njimi obiskovat grobove pokojnikov. Jaz pa bd ta dan tudi rad skočil na igrišče in se ne držal ves dan cmeravo. Je prav, da so starši tako strogi z mano in mi ne pustijo nič veselja? Sandi Draffi mladenič, nikar takoj ne kuhaj jezice in ne bodi užaJjen. Starši s tabo sploh niso strogi, kot ti misliš. Роулајо sarao utečena pravila, ki pravijo, da se na Dan mrtvih spomnuno po- kojnikov. Razumeš — spomnimo in če smo dovolj ugla- :j('ni. tudi obi.ščemo. Zato ne tarnaj, če boš skupaj s starši hodil po pokopališču. Nekoč boš hodil sam. Če se pa držiš pri tem cmeravo, je čisto tvoja stvar, »n kanšiia urica 1m) .so tudi ostala, da boš .šel metati pod koš! KAKO V BOLEČIH DNEH Z dekletom hodiva skupaj že precej časa m imava tudi sx>olne odnose. Dobro se razumeva, tako v postelji Icott sicer. Mene motijo samo »njeni« dnevi, ko je sitna j>i me ne pusti k sebi. Zgovarja se, da je to nespodobno Ш »ezdidvo. Je to res? Ш1ап Di-agi Milan, ti sicer iiraviš, da se z dekletom dobro razumeta, a sam ne kažeš prevelikega razumevanja do nje, ker bi jo vsaj v kritičnih dneh pustil pri miru. Pravijo, da je pri živalih to nrejeno. Samci se pri nekaterih vrstah živali samici takrat ne približajo .,. Sicer pa so si tudi seksologi glede tega različnega mnenja. Eni pravijo, da ni nespodobno in nezdravo, da je lahko obče\'anje med menstmacijo celo vabljivo, drugi pa trdijo nasprotno. Meni pa se zdi, da gre tu za vprašanje človekovega takta in ne nazadnje '.a — hîeieno. MIJA, POŠLJI NASLOV Ivot vidiš, Mi,ia, tvojega pisma ne objavljam. Žal pa ti ne morem takoj izpolniti tvoje želje za pismen odgovor, ker mi nisi poslala točne.ga naslova. Kmalu zatem, ko ga ho.š poslala, pričakuj odgovor. DEBELA SEM Siaia sem 14 let, visoka 163 cm, tehtam pa 65 kilo- gramov. Predebela sem za mojo starost. Moj problem je, kako shujšati. Ali .se dobijo kakšne shujševalne tablete? Kje? Pri zdravniku, v lekarni? In koliko stanej'>? Imam velik apeiit in vse mi tekne, karkoli i>ojem. Sem že po- polnoana obupana. Prosim, pomagaj mi! Obupcuoa Petra Glede na tvojo starost še nimaš vzr«)ka, da bi bila obupana. Najprej se skušaj posvetovati s svojim zdra*' nikom, povej mu, kaj te muči in on ti bo po preglecW najlaže odgovoril, če je kaj narobe. Tablete so včasii lahko nevarne, pomisli še malo na šptirt, morda se prfr malo giblješ in si zato nabiraš kilo.gram za kilogramoA Najprej pa se otresi občutka, da si strašansko debela Kosilu je lahko izdatno tudi, če ga ne poješ v neiznierniii količinah. Mnoge revi.ie prinaša,io posebne jedilne liste zi tiste, ki bi radi shiijš-iU! Preberi! Ne odloči se za preve< hitro shuj.ševalno kuro. ker ta lahko prizadene dekU tvo,ie starosti. In če boš naredila vse, da shujšaš, iiikal ne pretira\'aj in ne pozabi, da je veliko fantov, ki ima,»dličen pripomoček kisla smetana, kateri dodamo malo limoninega soto. Pri bolj mastni koži ga vzamemo ne- koliko več. S kosmičem vate, pomočenim v smetano, si dobro očistimo obraz in vrat. Ne pozabimo na vrat. Polt je potem čiščenju žametno mehka. ^ ŽE VESTE # da je bolje uporabljati dîx>ban premog kot pa de- belega. Tako hitreje zgori in da močno žerjavico, ki v za- Mi peči ali štedilniku dolgo ireje... # da mastne kuhinjske čopiče očistimo s toplo mil- Jiioo ali detergentom, čopiče Od oljnatih barv in laka pa s t«rpentinom ali s špiritom... # da iztepač po končanem delu obrišemo in obesimo, ^azanega pa umijemo v raz ''edčeni milnici... Ф da raste v Makedoniji in ^osni, začimba, pravzaprav Povrtnina, ki je dobra za *onega«. Ta koren-lečen ali ^ksi koren se imenuje ba- in jo pogosto uporablja- jo za pripravo različnih jedi. ^ je kateri od bralk za- ^ba dostopna in jo želi î^feiskusiti, naj piše v ured- •^ištvo kjer imamo recept Kmetijstvo Enotnost mnenj Javna razprava o tezah za starostno zavarovanje kmetov je zaključena. Po podatkih, ki jih je zbrala republiška konferenca SZDL, je v njej sodelovalo okrog 11.500 kme- tov. Povedali so svoja mnenja in želje. Te So po vsej Slove- niji zelo podobne, skoraj ena- ke, zlasti kako zbirati sred- stva za pokojnine. Od tez pa se precej razlikujejo. Kako bodo upoštevane, ko bodo pri- pavljali osnutek zakoná in sprejemali zakon v skupšči- ni? Večina kmetxwje predlaga- la, naj bi dmžba prispevala za njihovo starostno zavaro- vanje najmanj polovico sred- stev in naj bi ta sredstva zbi- rala iz /lekmetijskih dejavno- sti. Tako naj bi bilo, dokler se razmere v zasebnem kme- tijstvu ne bodo izboljšale. - Po predlaganih tezah bi se namreč precej sredstev, ki bi jih prispevala družba — re- publika in občine — za staro- stro zavarovanje kmetov, ste- kalo iz kmetijske dejavnosti- S 6-odstotnjm prispevkom od katastrskega dohodka, ki je letos namenjen za pokritje primanjkljajev v zdravstve- nem zavarovanju kmetov, pri- hodnje leto pa naj bi se za- čel stekati v sklad starostne- ga zavarovanja, bi bili obre- menjeni VSi lastniki kmetij- skih posestev. Tako bi zava- rovanci morali plačevati po- leg neposrednih prispevkov še posredne. S predlogom, naj družba zbira svoje prispevke za sta- rostno zararovanje kmetov iz nekmetijskih dejavnosti, so načeli vprašanje, odkod zbira- ti manjkajoča sredstva. Na nekaterih sestankih so pred- lagali več virov, пШсе pa jih še ni dovolj preučil. Večina kmetov predlaga, naj bi 1973. leta začeli izpla- čevati pokojnino vsem kme- tom, ki dopolnijo 70 let sta- rosti in ne 75 let, kot je bilo predlagano v tezah. To ni le socialno, ampak tudi gospo- darsko vprašanje. Iz kmetij- stva bo že v prihodnjem letu odtekalo veliko sredstev za starostno zavarovanje, ki se nekaj časa ne bodo vračala niti kot pokojnine. Za osta- rele, onemogle ljudi pa bo treba skrbeti. Kdo drug bo skrbel — razen občin s so- cialnimi podporam — kot ti sti, ki bodo delali na kmeti jah?! Kmetje se ne strinjajo, d« bi Si pokojnino zagotovili le takrat,, ko bj izročili posest- vo nasledniku. Z gospodarske plati bi bilo prav, da bi kme- tije prevzeli mlajši sposob- nejši za delo. Upravičen pa je tudi strah, kako bodo mla- di skrbeli za njih, ko bodo postali neomejeni gospodarji. Predlagana pokojnina je pre- nizka, da bi bili pOvsem ne- odvisni Od njih. Ko bo zado- ščala za preživljanje brez do- datnega »prevžitka«, pa ne bodo nasprotovali takemu po- goju. Mlajši in gospodarsko moó- nejši kmetje se zav^zemajo za možnost — uredili naj bi jo z zakonom — da bi se kmet- je kooperanti vključili v de- lavsko pokojninsko zavarova- nje Ce proizvajajo toliko za trg, da so sposobni plačevati prispevke kot delavci, jim te- ga skorajda ne bi smeli j^e- prečevati. To pa je sprožilo vprašanje, kdo naj bo potem v kmečkem starostnem zava- rovanju. Premožnejši kmetje bi se umaknili v delavsko, ker bi bUo za njih ugodnej- še. Ostali bi le revnejši in vsa vaška revščina. Ali bi Se tako zavarovanje še lahko imenovalo kmečko? če uvajamo kmečko zavaro- vanje, ga menda ne bi smeli razbijati, temveč bi morali iskati solidarnost delavcev z vsemi kmeti. JOŽE PETEK Partizanska Solčava je proslavljala v spomin na 24. oktober 1944, ko so Nemci požgali do tal vse hiše v ktolčavi, slave občakii te idilične vasice \ Zgornji Savinjski dolini svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje je bilo povezano s proslavo SO-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. V soboto zvečer je bil v tamkajšnji dvorani zadružne- ga doma koncert pevskega zbora »Z.'VRJA« iz Železne Ka- ple iz sosednje Avstrije. Ne- deljska, osredaja proslava pa je bila pred osnovno šolo, kjer se je zbralo več sto ob čanov Solčave in okoliških krajev. Otvoritveni govor, v katerem je orisal delež Solca, ve med NOB, je imel Anton Ikovic. Osrednji, svečani go- vor pa je imel KAREL PRU- SNIK-rxAšPER, eden izmei ustanoviteljev I. koroškega bataljona, član pokrajinskega komiteja KP in sedanji pred- sednik koroških borcev v Av- striji. V svojem govoru jc velik del posvetil problemom Slovencev živečih v .Avstriji in .se zavzel za dosledno izvaja- n.ie državne pogodbe, ki daje Slovencem določene pravice, ta pa se v praksi ne izvaja- jo dosledno. Njegova izvaja- nja so občani zelo toplo spre- .jeli ter ga čestokrat preki- njali s spontanimi aplavzi, (iovor, posvečen 30-letnici vstaje, ,je imel Rok Klemen- čič, navzoče pa je pozdravil tudi predsednik občinskega zbora ZZB NOV Mozirje, to- variš Košir. Ob tej p»nliki so na zgradbi osnovne šole od- krili spominsko obeležje »Par- tizanski Solčavi«, organizaci ja Zveze borcev pa je razvi- la SVOJ društveni prapor. Ob praznovanju krajevnega praznika so v prostorih os novne šole odjirli tudi raz- stavo, ki рг1кал1|је razvoj NOB v tem delu Zgornje Sa- vinj.ske doline in na Koro- škem. V kulturnem progra mu nedeljske proslave je so- deloval pevski zbor Prosvet- nega društva, učenci osnovne šole in godba na pihala iz Rečice oh Savinji. B. STRMČNIK Razbili so šest vrat Izredno predrzni so bili vlomilci, ki so pred dnevi ponoči oropali samopostrež- no trgovino TP Mene Celje v Rimskih Toplicah. Najprej so razbili vhodna vrata, za- tem pa še vrata petih pro- dajnih oddelkov. Ukradli so razne pijače, cigarete, ročne ure, aktovke. in razne druge predmete. Skupno škodo so ocenili na preko 7.000 dinar- jev. Za storilci poizA'edujejo. 16. stran NOVI TEDNIK §t. 42 — 28. oktober 1971 _ _ _ _ __ _ 'if MED NEBOTIČNIKI ^^^^ ^^ ^^^^ 3. Zgodi se vselej prav takrat, ko nam je tega naj- manj treba. Sredi New Yorka, sredi najprometnejše ulice je naš vrli, preizkušeni kabriolet klavrno crknil: Da, na- vaden, smrkav defekt. Kabriolei se je ustavil — in ustavil se je za njim ves orjaški velciok. Lepa zmešnjava je nastala. Med tisoče mrmrajotih motorjev, med nestrpne glasove siren in med brlizge policajev so se mešale sočne angleške besedice, ki jih zaman iščemo v slovarju. Paradižnik ni videl drugega izhoda iz zagate, kot da sleče suknjič, zaviha rokave in se s ključem v roki poda pod svoje vozilo ... Toda kakò se je zmotil, če je menil, da bodo i strpni» Američani čakali, da Paradižnik tu, sredi Ne Yorka razdere in spet sestavi svoj motor! Pritekli so se uprli v nagajivi kabriolet. Prav v tem trenutku pa je Paradižnik pod avtoj odvil prvi vijak — žal, nepravega! — in morje olja pljusknilo na asfalt. Stanovalci stoipdča Drapši- no.va 7 v Celju že od vse- litve poleti 1963 dalje opozar- jajo pristojne organe na od- padanje ometa, razpoke v in druge napake, ki se iiažCjO na objektu. Posle- dica Je büa, da so tu in tam obnovili omete ali pa na no- vo prebarvali stene, temelji- te analize vzrokov in stanja pa se nihče ni lotil. Dne 17. X. 1971 pa se je v stanovan- jL,- št. 7 pričela drobiti notra- nja predelna stena, ká se medtem še vedno ni umirila. Globalne ocene strokovnja- kov, ki so si stanje ogleda- li, kažejo da so nastale ok- vare na stavbi zaradi 1. posedanja tal in neprimer- nih temeljev 2. nepravilnih statičnih ve- zav v medetažah 3. neustreznega gradbenega materiala. Stanje ceilotnega objekta je tako, da so življenja sta- novalcev vsak hip ogrožena. Nosilni zidovi so ria vseh stenah razpokani od vrha do tal, razpokani so betonski tlaki, na predelnih stenah odpada omet, opeka v zi- dovju pa se drobi, že najma- njši premiiki tal zato lahko povzroče katastrofo — ogro- ženih je 73 človeških življe- nj. Spričo vsega tega zahte- vamo, da stanovanjsko pod- jetje v Celju takoj zagotovi potrebne raziskave stanja, ki jih mora opraviti poobla- ščena oseba, ter obenem po- išče krivca. O rezultatih naj obvesti hišni svet do 1-. XI. 1971. Od gradbene inšpekcije pri občinski skupščini Celje pa zahtevamo, da po opravljenih statističnih analizah javno v časopisju izjavi z vso stro- kovno in moralno odgovor- nostjo, da s'.anovalci v blo- ku niso ogroženi. Kolikor gradbena inšpekioiija občin- ske skupščine te izjave iz kakršnegakoli vzroka ne bo mogla dati, zahrtevamo, da stori ustrezne korake ter v skladi-' s svojimi pooblas- tili prepove nadaljno upora- bo objekta v stanovanjske namene. Hišni svet in stanovalci Drapšinova 7. Celje Okiii zkr Skupnosti ekonomskih šol Slovenije Prejšnji teden je bil v Ce- lju, v prostorih Ekonomske- ga šolskega centra Občni zbor Skupnosti ekonomskih šol Slovenije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. Mahierič, ravnatelj Ekonom- skega šolskega centra v Ma- riboru. št. 42 — 28. oktober 1971 UO\f\ TEDNIK 17. stran Tatice so prijeli Velenjski in mozirski miličniki ter celjski kriminalisti uspešno odkrili vlomilsko skupino Težko bi bilo napisati, ko- pčo jeze in skrbi tako mi- jiriikom kot lastnikom raz- pb gostišč, trgovin, plañin- ј^ domov in osebnih avto- mobilov so poviHTOČih FRANC 5ELEC iz Pesjega ter sta- ,ejša mladoletnika A. P. iz pesjega ter B. K. iz Velenja, lía vesti imajo namreč kar p najrazličnejših vlomov ozi- ^a tatvin. Večje in manj- jf. Nočne zasede velenjskih JI mozirskih miličnisov so le izplačale. Pred dnevi so ЈЈЦП na Upravi javne vamo- ¡ti povedali, da so predrzno lolipico odkrih. Serija vlo- oov v Velenju je tako kon- iana. Toda tolpica ni vianjala sa- po v Velenju. Njihova de- janja beležijo še v številnih jrugih krajih. Bili so veliki specialisti« za osebne avto- Jjobile in imeli svoj sistem »dela«. Vedno sta vlamljala le po dva skupaj. Kdo je vlomil tu, kdo tam, bo poka- zalo sodišče. Ena največjih vlomov sta bila v poslovalnico Novoteh- ne v Krškem, ko so odnesli 1.700 dinarjev gotovine ter razne tehnične predmete v vrednosti 8.000 dinarjev, m v poslovalnico Mode v Breži- cah. Tu so odnesli deset kr- znenih plaščev, tri navadne in čez sto ženskih jopic. Vlo- mili so tudi v trgovino v Do- bovi. Vlomov v Velenju in njegovi okolici je preveč, da bi našteli vse, zato naj omenimo- samo nekatere: zimski bazen; delavski klub, Elektrotehna, Samopostrež- ba, Nama, Rudarska restav- racija, Dinos Velenje in še in še, M. SENICAR lak na kra 11 nesreče Bilo je točno ob 21.30, ko Џ prenehalo biti srce komaj Џ let starega Franca Srebot- ^a ia Kamne gorice v ob- ¡ni Šmarje pri Jelšah, še ob 1.29 -je veselo koračil po ce- lti IZ Podplata proti Rogaški Batini. Začutil je silovit uda- lEC. Verjetno ni imel niti to- peo časa, da bi se zavedal, bj ga je udarilo. Obležal je mev ob nasipu. jSrebotnjak je hodü po de- Џ strani ceste, ko je pripe- jsl za njim s tovornim avto- Bobilom IVAN ŽERAK, 24, Wer pri SGP Rogaška Slati- la. Tovornjak je, zbil pešca z tesno prednjo stranjo in ga fcil ob nasip. Voznik žerak |e odpeljal naprej proti Ro- gaški Slatini. Toda ^ aaradi drobnih sledov so ga* nasled- nji dan odkrili. Na kraju nesreče so nam- reč ostali drobci laka, del kroglice pozicijske palice in sledovi blokiranja gum. Mi- ličniki so pričeli s široko ak- cijo preverjanja avtomobilov, saj je bilo možno, da je vozi- lo celo iz sosedne republike. Ko so žeraka izsledili, je p>ovedal, da je v trenutku ne- sreče vozil z zasenčenimi luč- mi zaradi srečanja a osebnim avtomobilom. Tako ni pravo- časno zagledal pešca, žerak je dejal, da je po nesreči za- ustavil in ker ni opazil niče- sar posebnega, se je odpeljal naprej. M. S, Vlomilci praznih rok v eni noči isti storilec ali dva trikrat vlomila »Videli smo dva fanta, ki sta se smukala okoli hiše,« so povedali domačim na Križnem vrhu v šmarski ob- čani, ko so jih kriminalisti iz Celja rn miličniki iz Šmar- ja povprašali, če so videli kaj sumljivega. Dva neznanaca sta dopol- dne našla ključ stanovanja ALBINA ŽUREJA na Križan vrhu, odprla vrata in odne- sla 5.800 dinarjev gotovine, ročno uro in nož. Povzem možno je, da sta ista dva ali eden od njiju zagrešila tri vlome v Celju še noč pred tavino na Križan vrhu. Ponoči je namreč nekdo vlomil v prostore česalnice Zora na Stanetovi ulici v Ce- laju. Iskal je denar, vendar ga k sreči v predalih ni büo. Očitno nezadovoljen se je vlomilec napotil naprej po celjskih ulicah in si izbral za kraj nasednjega vloma pisar- no podjetja Avtomotor Celje v Kocbekovi ulici. Ko so zjutraj udeleženci odkrili, da je neznanec naredil »nočni obisk«, je bilo razdejanje po- polno. Predali odprti, vse pa razmetano po tleh. Tudi to pot se je vlomilec uštel. Na- šel ni ničesar. Zato pa je imel več »sre- če« v gostilni Tlaker na Te- harju. Vlomilec se ze splazil skozi zračno okno nad vhod- nimi vrati in iz predalov po- bral za 200 dinarjev drobiža, z njim pa je romalo tudi šest litrov pijače, 130 zavojčkov cigaret in razna jedila. Svojo pot je verjetno zaključil na Križan vrhu. Sicer pa je na celjskem ob- močju vlomov vedno več. O njih poročajo tudi iz zasav- skih občin. -čar Sod ^a je poškodoval 69-LETNI JOŽE OGRIZEK IZ BELOVEGA UMRL V BOLNIŠNICI JOŽE OGRIZEK, 69, in ALOJZ SVETE, 31, oba iz Belovega pri Ločah sta se 20. oktobra zvečer vračala z dela v vinogradu proti do- mu. Svete je peljal motorno kosilnico, nanjo pa je pri- ključil enoosno prikolico, če- prav kosilnica ni namenje- na za priključke. Na prikolico, na kateri je bil že večji sod, je sedel tu- di Ogrizek. Ko je Svete pri- pelj'al do vzpetine v klanec, je prestavil, vendar mu to ni uspelo. Teža prikolice, so- da in Ogrizka je povzročila, da se je vse premaknilo na- zaj. Po nekaj deset metrih takšne vožnje se je prikohca prevrnila. Sod ' je padel na Ogriaka in ga močno poško- doval. Ogrizek je čez dva dni v bolnišnici umrl. Poznamo zdravilna 'l* v v Q zeliscac VINSKA RUTICA — RUTA GRAVEOLENS Vinska rutica je trajno ze- lišče z močno olesenelo kore- niko. Steblo je pokončno, do pol metra visoko, le pri dnu razraslo in v spodnjem delu pogosto olesenelo. Rastlina ima modrozelene, nekol'ikosoč- ne liste, ki so razdeljeni v lopatičastosuličaste roglje. Na spodnji strani so žleaasto pi^^- časti. Majhni, rumeni cvetovi so združeni v socvetje na vrh stebla. Plodovi So mnogose- menske glavice. Vsa rastlina je posejana s številnimi žleza- mi, ki vs^ujejo močno diše- če eterično olje. Cveti od ju- nija do avgusta ter raste po prisojnih, kamnitih pobočjih, vinogradih, gojijo pa jo tudi po vrtovih. Nabiramo v maju m joniju Uste, pozneje pa tudi celo rastlino ter sušimo v senci. V listih je eterične olje čre- slovina, grenčine, smole ter glikozid rutin. V domačem zdravilstvu u- porabljamo rutico pri .omo- tici, pri krčih v trebuhu, na- penjanju, pri živčni prenape- tosti ter tvKli pri kožnih bo- leznih. Za zdravilo uporablja- mo rutico v obliki čaja (dva do tri grame na skodelico vode) ali pa j o namočimo v žganju oziroima v vinu. Tako dobljeno tinkturo pa moramo uporabljati močno razredče- no za notranjo m zunanjo u- porabo, ker prisotni glikozid rutin v večjih koncentracijah povzroči hudo vnetje sluznic in mehurje na koži. BORIS JAGODIC INOOSTiilA ZREČE Zgorel v ^oztlii v soboto dopoldne se je 65-letni ANTON GMAJNIC iz Trepč na Kozjanskem odpra- vil v bližnji gozd nabirat drva oziroma suhljad. Prejš- nji dan mu je logar pokazal, na kateri parceli lahko na- bira'drva. Med 11. in 12. uro so domačini opazili na tem območju požar. Prihiteli so gasilci in bližnji kmetje ter pričeli 2 gašenjem. Poleg mesta, kjer se je požar pri- čel, so našli truplo Gmajniča. Predvidevajo, da je Gmajnič neprevidno odvrgel cigaretni ogorek ali pa zakuril ogenj, legel in zaspal. If. stran NOVI TEDNIK St. 42 — 28. oktober 197t 5 CELJSKE TRŽNICE Cene zelenjave so v tem tedlnu nižje od cen v prejš- njem «.ednu: Гако za kilo- gram solate izdamo 3—5 din, za špinačo 6—e dm, za mo- tovileč 15 din, za peteršilj 7 din, za korenček 4—5 din in za zeljnate glave 1—2 dinar- ja. Krompir, odvisno je od vrste, prodajajo po 1,20 do 1,50 din. Kilogram kislega zelja Stane od 4 do 5 din, ki- sla repa pa 3 dinarje. Od prejšnjega ctnina pa se je podražilo sadje. Ја1к>1ка prodajajo od 2 do 3 din, hru- ške od 3 do 5 in grozdje 5 du 6 din. Veliko je bilo na trgu kostanja po 4 do Г) din, ne- kaj pa tudi neluščenih ore- hov po 9 din. Luščrne pa so prodajali po 26 do 30 dinar- jev. Jajčka so bila po 1,10 do 1,20. Gobanov na trgu sko- raj fii, nekaj je bilo št.orovk od 5 do 10 din. Veliko pa je bilo v tem ted- nu naprodaj sveč za Dan mrtvih. ŠEST PRETEPAČEV V ZAPORU Vo25nik osebnega avtomo- bila MARTIN HODNIK v Krškem ni hotel zaustaviti na znak miličnika. Kmalu zatem ga je zaustavil drugi in odpeljal na postajo milice. Medtem ko je na postaji риз- tekal pogovor in so mu vzeli vozniško dovoljenje za- radi vinjenosti, se je pred postajo milice zbrala skupina sopotnikov Hodnika. Tu so pričakali miličnika DRAGA SLAPARJA. Eden od sopot- nikov ga je udaril v obraz. Slapar je šel na postajo in se vrnil med pretepače s ko- mandirjem. Toda fantje se niso pustili ugnati, ampak so napadli oba. šele ko so priskočili na pomoč drugi miličniki, se je pretep kon- čal. Slapar je bil v pretepu telesno poškodovan. Preisko- valni sodnik je odredil pri- por za voznika Hodnika, ADOLFA ZALOKARJA, 29, ALBINA VINTERJA, 21, LUDVIKA TAČKA, 22 ter brata JOŽETA in VINKA BRODARJA, vsi iz okolice Krškega. Seveda pa so jih na postaji najprej pridržali do iijtreznitve. št. 42 — 28. oktober 1971 UO\f\ TEDNIK 19. stran Oličani ¡áolcave so minulo nedeljo veličastno proslavili svoj krajevni praznik v spomin na dan, ko so Nemci do tal požgali vso vas. Na sliki: občani poslušajo govor tovariša Gašperja. (Foto: B. Strmčnik) SNAHA \ SLG — Jutri bo v SL(i Celje tretja premiera v letošnji-sezoni. Kot prvi v Slo. veniji bodo uprizorili delo angleškega dramatika Lawrenca »Snaha«. Delo je zrežiral Žarko Petan, igrajo pa Nada Božičeva, Marko Simčič, Marija Goršičeva (na sliki od leve proti desni), Janez Bemiež in Jadranka Tomažičeva kot Snaha. Pokroviteljstvo nad uprl. zoritvijo je prevzel Republiški otlbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. Standard naš vsakdanfi Je sedel v gostilni Fran- celj, pil svoja dva deci in čakal znanca, da se po- menita o nekaterih po- ilih. Znanec seveda ni bil točen, kar pa Fran- celjna ni kaj posebno mo- tilo, saj je bil pod stre- ho in na mizi je imel dva ded. No, in ker vsako ča- kanje enkrat mine ali po starem pregovoru »kdor čaka, dočaka«, je znanec prišel in že sta družno naročila novih dva ded. Potem je seveda stekla zanimiva »razprava« o tem in onem in omenjeni dialog bi. z veliko koristjo služil marsikateremu ne- ipretnežu, da se nauči, ka- ko in kaj je z določenimi stvarmi na tem svetu. In ko sta opravila formalnost okoli njunega posla, sta prešla na področje, ki je sicer nam vsem dobro zna- no, njima pa tudi in sta si toliko bolj dala duéka na račun našega standar- da. Francelj se nikakor ni mogel strinjati s cenami, ki čez noč naraščajo in bo enkrat pravo čudo, če bodo cene vsaj uro drža- le, kako ga »stara« muči s svojimi problemi na tr- gu in otroci v šoli in še je našteval, da joj. »Pomisli,« de Francelj, »kako rastejo cene! Zdaj se bo baje še bencin po- dražil, pa nafta. Kaj bom pa točil v svojega forda?« »In jaz,« pravi znanec, »kaj bom jaz napravil? Pomisli, letos si z ženo še mesec dni Švice ne bo- va mogla privoščiti. Pa hčerka se mi ženi. Kje bom pa dobil obleko za- ijo, če je v Trstu?! Pa avto tudi rabi svoje, saj audi ni kar tako. Sem ga mislil lepo obnoviti in ugodno prodati, pa bi si kupil kakšnega malega Mercedesa. Saj ni treba, ,da je eden tistih večjih, saj veš ... Pa*sin bo rabil novo smučarsko opremo. Pri nas tako nič prida ne dobiš, edino čevlji so še dobri, ostalo pa bom moral v Avstriji urediti. Da o ostalih nujnih po- trebah ne govorim! Mi kar slabo postane. Mica, daj liter ГШ mizo!« »Saj, saj,« povzame zna- nec, »pri nas človek res nikamor ne pride. Poglej mojo gradnjo. Lani sva z ženo vse živce pustila na hiši, letos pa sva s skrom- nimi sredstvi napravila lekak majhen vikendek, samo toliko, da imava z ženo prostor, in pa hčer- ka, če bo prišla kdaj ka- sneje z družino. Saj veš, na take stvari je treba misliti že vnaprej... pa majhna klet za sodček je spodaj, saj veš, kako je neprijetno v današnjih ča- sih, ko ne veš, kaj ti pro- dajajo v lokalih!« »Tako je, nič drugače, >se vrag jemlje,« je zatar- nal Francelj. »Res, človek nikamor ne pride, s po- štenim delom že ne! Z ženo sva oba v službi, pa sva komaj "prigarala avto, hišo in vikend, vse to za otroke. Kaj, če bi še kra- del, kot drugi delajo?« »Prav imaš, Francelj, ti si imel vedno prav! Danes ni nič. Tole še spijeva, potem pa moram iti. Po- iskati moram mehanika, da mi uredi avto, kajti hočem mercedesa!« medo Te dni so se tudi otroci razveselili nove ceste, ki pelje od Penka pri Šoštanju po Sentflorjanskem grabnu proti Belim vodam. Gre za 9 km ceste, od katere je 5 km dobilo asfalt, no prevleko. (Foto: MB) uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve! VREME še nadalje bo prevla- dovalo lepo in za ta letni čas toplo vreme. Okrog 2. novembra pričakujemo kratkO'trajne padavine ж ohladitvijo. NOVI raONIK - Glasno oWinsWli organizacij SociaüstiCne zveze delovnega ljudstva: Celje LaSko m Žalec - üredniátvo m uprava Celje Gregorčičeva S, poŠta predaj lei - Gl&vm in odgovorni urednik: Jože Voliand. Tehnltoi urednik: Drago Medved - Redak eija: Milan Božič, Jure Kraáovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Waienko Straáek, Bemi Strmčnik, Tone Vrabl. ^ 42 tobaja vsak Cecrtek — Izdaja ga CGP »Oelot — Tisk to kllàejl CGP »Delo« Ljubljana — Rokc^ifiov oe vračamo — Ceiia posamele Številke 60 par; letna naročnina 30 din. polxctna 16 din; Za tujino ■naSa naročnina 60 ddn - Tekoči račun 507-11280 - Telefoni: uredništvo 23-60 to 31-05 mali oglasi to tMiročnine 28-00