PREDLOG Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajarrju štl-pendijske politike v SR Sloveniji CVOD Področje štlpendlranja v naSI repu-bliki je bllo eno prvlh področij, kl smo ga zaradi pomembnostl uredili z družbenim jlogovorom ie v letu 1910. Spremembe dogovora so postale-nujne zaradi določenih pomanjkljivosti, ki jih zgolj z dogovarjanjem na tem po-dročju ne morenio ustrezno razrešiti, so pa bila v javni razpravi deležna iz-jemne pozornosti. Razprava je trajala od septembra lani in osvetlila proble-matiko štipendiranja z najraz^ičnejših vidikov. Nekaj vprašanj je bilo moč ustrezno razrešiti šele po uveljavitvi nove ustave (npr. ohseg in raven do-govarjanja In sporazumevanja, vlogai samqupravnih interesnih skupnogti, vloga učencev in študentov v vzgojno-izobraževalnem procesu, sankclje ipd.) medtem ko bodo vprašanja sistema vzgoje in izobraževanja v bližnji pri-hodnosti (zaikon o vlsokem Šolstvu, o srednjem šolstvu itd-). Odbor udele-žencev dogovarjanja je iskal kompro-misne rešitve, ki so po eni strani Iz-hajale iz dokaj jasno opredeljenega razvoja vzgoje in izobraževanja, po drugi stranl pa je poskuSa] vsako re-šitev v nsjvečji možni merl uskladiti z realnimt ekonomskimi oz. material-nimi zmogljlvostmi združenega dela. Dvojnost v štipcndirapju tore.j izbaja iz želje, da po načelih sociallstične so-lidarnosti izenačujemjo materialne mož-nosti za izobraževanje mladine, obe-nem pa, zagotovimo tudi nagrajevanje dnseženega delovnega uspeha cnladih v šolah. Ob tako zastavljenem štfpendi-ranju posojila za izobraževanje niso vet potrebna, čeprav je upoštevana potrebna socialna, varnost v prehodnem obdobju. Osnovno vodilo v štipendij-ski politiki, kot je preclzirana v dogo-voru, naj postane kadrovska politika združenega dela, ki je povezana z vla-ganjem v razvoj vsake temeljne orga-nizacije združenega dela in družbeno. politične skupnosti. Predstavniki štu-dentov ljubljanske univerze so opozar-JaH na neustrezno dvojnost štipfendira. nja, in na vprašanja sistemske nara-ve s podroija vzgoje ln izobraževanja, tako da dogovor upošteva kompromi-snc rešitve, kar zadeva povezovanje mladih v šolah s konkretnimi organi-zacijami združenega dela. Zato ostaja bistvena novost, kl Jo žellmo z dogo-vorom uveljaviti znatno večja solidar-nost in enotna polltika nagrajevanja uspeha. V razpravi so se oblikovala tudl temeljna načela, kl fih dogovor npošteva. Ta načela so: 1. načelo upoštevanja družbenlh do-govorov, samoupravnlb sporazumov, smernic, staftšč In sklepov o kadrov. ski politiki (2. člen) 2. načelo izenačevanja materialnlb možnosti za šolanje (2. in 13. člen) 3. načelo izblre po sposobnostih (2. tten) 4. načelo samoupravnega sporazu-mevanja (3. člen) 5. načelo razrednega pristopa (3. 5len) 6. načelo vključevanja Stipendiranja ˇ razvojne načrte zdruienega dela In načelo učinkovltosti vlaganja sredstev (5. člen) 7. načelo enotnosti In enakopravno-stl v okviru družbenlh planov razvoja (5. člen) 8. načelo solidaniosti (6. člen) 9. načelo usklajevanja višine šttpen-dij iz združenih sredstev z žlvljenjski-mi stroški (7. in 8. člen) 10. načelo objektivnosti prl odloča-aju (9. člen) 11. načeio povezovanja mJadih v šo-lata z združenim delom (10., 16., 17., 18. člen) 12. načelo nagrajevanja po delu — učnem uspehu (11. člen) . 13. naičelo zagotavljanja podobnega družbenoekonomskega položaja mladih v šolah z druglmi delovninvi ljudmi (12. člen) 14. načelo Javnostl (14., 19. in 20. člen) 15. načelo štipendiranja za dobo šo-lanja (15. elen) 16. načelo saraoupravnega razsoja-nJ9t in saakcloniraaja (21. In 22. člen) 17. načelo delitve dela po pristojno-sti (23. člen) 18. načelo socialne varnosti (23. člen). Drnžbeni dogovor po svojl vseblnl predstavlja akcijsko zasnovo podpisni-kov. V samoupravnem sporazutneva-nju bo torej treba uveljaviti vsa ta načela, prl čemer že U*ko upošteva-mo, da so v splošnem sprejemljiva za nekatere največje štipenditorje, kl so sodelovall tudi pri oblikovanju dogo-vora. LjubJians, 19U Odbor udeležencev dogovarjanja Ob upoštevanju, da so štipendije pomesmtma oblika uresnjčwanja ka-drovske pcflitiice in da morajo amo-gočati tudi bolj izenačene materialne možnosti za iz6braževanje, da z načrtno medseboono povezano • družbeno d<^»vorj«no kadrovsiko in Stipendijsko politiko laihko bistveno vplivaroo n& vkljufievanje večjega deda mladine v izobraževanju na vseh stop-nj&h šolanja g!ede na kadrovske po-trebe 2druženega dela, da že v sedanjih razsnerah lahko eagtjtovimo štipendije vsetn učencem tn študentom, ki bi jim slafoše materi-atoe razmere prepreCevale nadaljnje šolai^e, s t«n da: — doloCtrao enotne kriterlje štlpen-diranja v SR Slovoniji, — bolj izenažimo mbžnostl kadro-vanja orgamzaoijam zdruienega dela iz manj raavitih jn obrobnih predelov naše republike, — u6ence in Studente za uspehe v šoll primemo nagrajujemo in spodbu-jamo k ¦'boljSim rezultatoro, zlasti Se h kvalitetnemu in pravočasnemu kon-čai^u študija; in z namenom, da spobujamo mla-dtao za iziobražefvanje v sJdadu z druž-benimi potrebami, njenimi sposobnost-mi in nagnjenji spre jemamo samoupravj»e interesne skupnosti v SR Siovaniji skupščine občin v SB Slovenlji Socialistična zveza delovnega ljud-sbva Slovenioe Zveza sindikatov Slovenije Zveza mladine Sloveitiije Zveza skupnosti Studentov Slovenije CJospodarska. zbornica SR Slovenije skupnosti in združemja vzgojnoizo-braževaLnlh zavodov DRU2BENI DOGOVOR O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPEXDIJSKE POLITTKE V SR SLOVENIJI I. TEMELJNE OOLOCBE ' ¦ l.fflen • S tem družbenim dc^ovorom se podpisniki dogovorimo o nilogah, ob-veznostih in pravicah pri oblikovanju in iavajanju temeljnSh načel in krite-rijev za štipendiranje učencev srednjih šol in študentx>v visoikošolstoih zavodov. 2.člen Pri oblikovainju temeljiiih načel in kriterijev upoštevamo določila druž-benih dogovorov in samoupravnih spo-razumov ter smemice, stališča tn skle-pe organov družbenopolitiftniii organl-zaoij in skupnostd o kadrovski politikl Jn o izanačevanju matsriataih možno-sti za šolanje otrok ne glede na njihov socdalni položaj. Prl izvajanju politilce štapendiranja bDmo uveljavljaii poklicno svetovanje in usmerjanje tako, da bodo ob Izena-čamh materiataih možnostih odločale o šolanju po osnovni šoli sposobnosti to nagnjenja mladih. 3. člesn §podbujali in podpinOl bomo samo-upravno sporazumOTanje delovnih lju-di o usklajevanju njihovih interesov na področju štipendiranja. Prl tem se bomo za-vzemali za uveljairitev načel in kriterijev iz tega dogovora tn skr-beli, da bodo Stipenditorji zagotovUl prl štapendiranju prednost učencem in Studeotom, kd so v slahšem material-nem položaju in dosegajo boljše ufine uspehe ter otrokom iz delavskih in kme5kth družin. Obenem bomo spodbujali tudi k vključevaoju v Titov sklad za Stipen-diranje mladih da!aivc«v in otrok de-lavcev in uvelja.vl.jaii za štdpendiranje \z tega sklada kriterijft, ii so se&taTOl del tega dogavora. n. NACELA IN KRITERIJl 4. člen Stipendiranje naj bo po načelih in kriterijih la tega dc^ovora omogofiano za vse, ki nadajjujerfo iolanje po kon-Cani osnoroi šoll. Upoštevano naj bo, da so Stlpendlje: — sestavni dol vlaganj v družbeno reprodukcijo — instrument kadroroke poUtike združenega dela — nagrada in spodbuda za, uspeSno delo učencev m študentov, lci se pove-zujedo z organizacijanu združen«ga dela — pomembna oblika lzenačevanja materialnih možnosti za šolanje. .5. «en Stipendlranje mora blti sestavni ded razvojnih načrtov združenega dela, ta-ko da bo zagotovljena ufinkantost sredstev, vloženih v ta namen. Za štipendiranje na območju SR SloverUje naj bodo uveljavljenl enotni kriteriji, ki naj prispevajo k zmanjse-vanju odliva kadrov iz manj razvitih. območij in omejevanju piehajanja ka-drov ter obenem zagotavljajo enako-pravne možnostd kadravanja organdza-cijam združenega dela glede na njiho-ve potrebe v sJciadu z družbenhni pla-ni raavoja. štipendlje lz združenih sredstev 6.člen V samoupravneim sporazunievanju naj bodo uveljavljeni enotal krirteriji za štipendiranje viencev in študentov, ki zanje združeno delo še nima nepo-srednega kadrovskega interesa, in jiii starši v dasu šolanja ne morejo v oe-loti vzdrževatl. V skladu z načelom izenačevanja materialnih možnosti za šolanje naj se zato iz prvega odstavka tega člena združujejo v občinah, kjer jmajo pod-pisnice samoupraimega sporazuma svoj sedež. Obenem naj podpisnice prevza-majo tudi obveznosti solidamega pre-livanja isdruženih srodstev v manj raz-vite občine in v občine, ki v njih adru-žena srodstva ne bodo zado&Jala. Z združeiiimi sredsfevi gosipodarijo skupne komislje podpisnic samouprav-nega sporazuma o Stipendiranju v ob-činah in zbor delegatov sfcupnih koml-sij. Naloge, prlstojnosti, obvezncsti in pravice' skupnih komisij urejajo pod-pisnice samoupravnega sporazuma o itipendiraitju s pravUi. Za uresničitev določdl tega čl«na naj bo v samoupravnem sporazumevanju določan prispevek lz dohodka temelj-nih organizacdij združenega dela v SR Sloveniji. 7. akn Osnova za odmero višine Stipendije lz združeniii sredstev naj bodo mesed-ni življenjskl stroSki uienoev in Stu-dentov, kl naj jlh vsako leto ugotav-ljajo podpisnice sainoupravnega spora-zuma o štipendiranju v sodelovanju s pristojnimi organl in inStitucijamd. Pri analizah viSme življenjsskih stroScov pa naj bo upoštevano, da obsegajo: — stroške stanovaaja in prehrane v času šolarxja — stroške obloke tn obutve — stroške za Solske potrebifilne — stroške preroea — strošlte za kulturo In rekreacijo. 8. Clen Pri odmen višine štipendije izzdru-ženih sredstev naj se od osnove iz prej-šnjega 61ena odšteje dedež staršev v višinl polovice dohodka na člana dru-žine in otroški dodatek za štipendista. Ce je delež staršev enak aLi višji od osnove, učenec ali Student ntma pra-vice do štipendije iz družbemih sred-stev. štipendije iz združenih sredstev naj bodo usklajene z vi&mo življenjskih stro*kcw vsako leto nanovo. 9. člen Pri presoji materialnega položaja kandidatov za štipendiranje naj hodo uveijavljena čimbolj objefctftvna meri-la, pri čemer naj s svojim mnenjem sodelujejo vzgojnoizobraževalni zavodi, krajevne skupnosti, družbenopoUtdčne in druge organizacije, zlasti pa social-no skrbsfcveni organi, ko bodo obrav-aavane prijave kandidatov iz družin saroohranilk in prijare poročenih štu-demtav. Pri presoji dohodkov naj bodo upo-Stevand vsi dohodkj družine v prete-kJem lefcu. 10. člen Dosledno naj bo uresničeno načeio čimprejSnjega povezovanja nHadih v šolah z organizacijami zdmženega dela. Zato naj pravico do Supendije iz zaruženih sredstev zgube učenci oz. Studenti, ki se na razpise organizacij adruženega dela ah skladov samoupra-vfiih interesnih skupnosti za štipendi-ranje v strokah,. za katere se izobra-žujejo; ne prijavijo ali tako štipendijo odklomijo. Štlpendije organlzacij združenega dela, in skladov samoupravnib Interesnlh skupnostl 11. člen ' Za določanje višine štipendije orga- nizacij združenega dela m skladov sa-moupravnih interesnih skupnosti naj veljajo kriteriji učnega uspeha in hi-trosti šolanja, tako da bodo sporazu-nino sprejete enotne lestvice točkov-nih vrednosti teh štipendij: ea učence srednjih šol z zadostnim uspehom 350 točk z dobrim uspehom 400 točk 6 prav dobrim uspehom 400točk z odlidnim uspehom 500 todk za študente vjsakošolskth zavodor s povprečno oceno 6^—6^ oziroma 2,0—2,4 450to6k 6,6—75 oziroma 2,5—2,9 500to6k 7,S—7^ ozifoma 3,0—3,4 570 točk 8,0—8,6 ozlroma 33—3,9 650 točk 8,7—9^ oziroma 4,0—4,4 750 točk 9,4—10 oairoma 45—5 850 točk Stipenditorii v nxanj razvltih ob6i-nah lahko povečajo štipendlje iz prej-Snjega odstavka do 200 točk. študentom, ki opravijo vse obve-isnosti a, prejšnjega Šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta, se Stipendija poviša za 100 todk, de pa opravijo te obveznosti do septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. 12. člen Da b: bile viSine §tip«ndij organiza-dj združenega dela in skladov samo-upravnih interesnih siupnosti u&kia- jene z gibanji osebnih dohodkov zapo-slenib, naj se vredhost toSke iz prej-žnjega člena določa z upoštevanjem teh gibanj v povprečju za celo SE Slove-nijo vsako leto nanovo. 13. člea Stipendisti orgarazacij združenega dela In skladov samoupravnih intere-snih skupnosti iahko uveljavijajo iz združenih sredstev v svoji občini pra-vico do razlike med najnižjo štipendi-jo la 11 61ena tega dogovora (350 oz. 450 todk) in višino štipendije, ki bi jim pripadala iz združenih sredstev (8. člen). Razpisl štipcndi.) In štipendijsko raiztnerje 14. Ktea Uveljavljeino mora biti načelo jav; nega razpisovanja Stipendij. Razpisi vsebujejo vsa rtoločila, ki so pomem-bna za •štipemdijsko razmerje. (člen 16, 17 in 18). Za prijavo za razpise naj se upo-rablja obrazen DZS — 1,65 »Prošnja za Stipendijo«, kandidati pa naj obvezno prilože tudl dokazila o materiaJhem položaju in uSnem uspetiu. \ 15. eien štipendlranje je vezano na dobo šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalniii zaivodib v skla-du z določili zakonov o trajanju šola-nja ali študija in statuti vzgojnoizo-braž©va'jiih zavodov. 16. člen Stipendijska razmer'a se urejajo s pogodbami. Pogodbe o štipendiranju vsebujejo zlasti naslednja določila: — obveznosti štipendista do Sola-nja all študija — obveznosti štipendista do štipesn-ditoria (delovna praksa, naloge s po-dročja bodoč^a dela štipendista) — določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem "delu štipen-ditorja — obveznost povrnltve štipendije. če štipendist ne izpolni- pogodbenih obveiaiosti, razen v primerih, ko j'e vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za delo in šolanje — druga določila, ki naj prispeva-jo k hitreimi -in kvalitetnemu študiju oz. bodo izhajada iz sanioupravnega sporazuma o štipandiranju ln sploš-nih aktov štipenditorjsv. 17. člen Pogodba o štipendlranju iz združe-nih sredstev naj vsebuje smisetao ena-ka določila, kot pogodba iz prejšnjega člena. štipendisti iz združenth sredstev v posameznl občini naj s pogodbo pre-vzemajo obveznost, da se bodo po kon-čanem šolanju vkljudili v združetio delo na območju iste obfiine, vendar naj ta obveznost preneha. če se Sti-pendist poveže s štipanditorjem v skla-du z določili 10. člena tega dogovora. 18. čleij Za štipendiranje iz skladov samc-upravnih interesnih sfcupnosti naj se smiselno uporabljajo doloSla 16. ali 17. člena tega dogovora. Javnost in evidenca podatkov ' 19. člen Vsi podatkj s področja štipendlra-nja so javni in vselej na razpolago organom upravljanja in delavskega nadzora. 20. člen S samompravnim sporazumom naj bodo ureyene tudi gkupne. evidence. V ta namen naj kadrovske sLužbe skup-ščin občin v sporazumu z organizaci-jami zdrtiženega dela na svojih ob-močjih zbirajo: — sploSne akte šupaiditorjev, ¦ katerinu urejajo štipeiidiranje — razpise Stipendij — pregied razpoložljivih štipendij za posaraeasno šolsko leto, kj naj bo objavljen vsako leto do 30. aprila — rezultate predpisov tn pregled neiapolnjenih potreb — druge podatfce, ki se nanašajo na Jtipendiranje in scr v skupnem tn-teresu. Kadrovske službe sfcupščin obdin naj vodijo tudi register podpisnic sa-. moupravnega sporazuma o štipendlra-nju v občmi in opravljajo tehnično administrativne posle za skupne ko-tnisije podpisnic v dbčini. Sankcije 21.61en V samoupravnem sporazumevanju naj bodo dogovorjene poti, ki bodo preprefievale neoipravičeno prevzema-nje štipendistov in upoštevale moralno in politično odgovornost delavcev na delovnih mestih, povezanm s štipendi- , ranjem in kadrovanjem. Zato naj bodo uveljavljeoe tudi ustre-zne sankcije. Ukrepe zoper kršilke samoupravn^a sporazuma naj lzrekajo stalna samo-upravna razsodišča, ici naj izvolJjo podpisnice v občini. Razsodišča naj odločajo o ukrepih zoper kršilke samoupravnega sporazu-ma glede na sedež podpisnio, kl jespo-razum kržila. . • Vsaka podpisnica samoupravnega sporasuma o štipendiranju v SR Slo-veniji in skupne konaisije podpisnic v občini imajo pra^ico predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve sporazuma. V skladu z nalogami iz tega dogovora pa naj bo v samouprav-nem sporazumu omogočeno podpisni-kom tega dogovora, da predlagajo ugotavljanje kršitve sporazuma. V skiadu s pomenom in vlogo raz-sodiše tiaj bodo njihove odločitve spre-jete kot dokoinčne in izvršljive. 22. člen RazsodiSča naj za kršitve samo-upravijega sporazuma izrekajo javni opomin ln druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki za huj-še kršitve samoupravnega sporazuma, o Stipendiranju naj bodo kršilke tudl materialno odgovome. Razsodišča naj tmajo pravicxj izreči ukrep obvezmega dodataiega prispovka v združena sred-stva v občini v višini 10.000 do 50.000 dinarjev, odgovorna oseba pa naj pri-speva do 5.000 dinarjev. Za hujšo kršitev Stejemo ravnanje, kl je v nasprotju s temeljnlmi načell tega dogovora in nespoštovanje odlo- CitOT razsodiSč in skupnili komisij podplsnic samoupravnega sporazuma o Sfcipendiranju v ob&Lnah. III. NALOGE POSAMEZNIH PODPISNIKOV 23.člen Samoupravne interesne skupnosti bodo v razvojne nafirte ia programe družbenih dejavnosti vključevale šti-pendiranje kadrav za organizacijo združenega dela na podroftju, ki so za-nje ustanavljene. Posameene samoupravne interesne skupnosti bodo štipenddrale: — temeljne izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva kadre za področje predšolske vzgoje, osnov-nega Solstva in varstvo — izobraževalna skupnast SR Slo-venlje in posebne izohraževalne skup-nosti kadre za področje srednjega šol-stva in visokega šolstva s tem da bo-do z visokošolskimi zavodi s posebnim sporazumom uredite štipendlranje do-diplomskega Studija raziskovalnega in pedagoškega naraščaja (sklad Borisa IJraigherja) — raziskovataa skupnost kadre za področje znanstveno-raziskovalnega de-la in vse oblike podiplomskega študi-ja (sklad Borisa Kidriča) — kultume skupnosti kadre za po-drofije umetaosti in kulture (Prešer-nov sklad) — telesnokultume skupnosti kadre za področje telesne vzgoje, rekreacije ln vrhunskega iporta < — skupnosti zdraivstvenega zavaro-. vanja kadre za področije zdravstvenih dejavnosti.. Skupne naloge na področju štipen-diranja bodo samoupravne interesne 1 skupnosti uredile s posebnim sporazu-mom. S tem sporazmnom bodo ure-dile tudi Stipendiranje po iračelih soli-darnosti in vzajemnosti za organizacije adruženega dela s področja družbenih dejavnosti v manj razvitih območjih Izobraževalna skupnost SR Slovenl-Je bo ,v obdobju uveljavljanja tega do-govora in sartioupravnega sporazuma o štipendiranju zagotovila sredstva za Intervencijska posojila &tudentojn vi-sokošolskih zrvodov, ki ne bodo dobili štipendije. Za podeljevanje teh paso-Jil veijajo dosedanji kriteriji sklada lzobraževalne skupnc»sti SRS Sloveni-Je za Stipendije in posojila. 24. člen Staipnosti zapcslovanja bodo s svo-Jimi službamd poklicnega usmerjanja sodelovale s štipenditorji m podpisni-ki tega dogovora tn tako prispevale k usklajevanju kadravskih potreb zdru-ženega dela s poklicnimi' orientacijami ln željaml učencev in študentov. 25. člen Skupnosti in združenja vzgojnoiza- * braževatoili zavodov bodo sodelovala s štipendltorji in tako omogočala učin- kovito ievajanje politike štdpendiranja. 26. člen SkupSčine občin bodo v skladu z na- logami in pristojnostmi na področju kadrovske politike spodbujale organi- zacije zdnlženega dela k samouprav-- / nemu sporazumevanju t skiadu z do- lofili tega dogovora tn po potrebi predpisale, katere samoupravne orga-nizacije in skupnosti so dolžne izvesti postopke sporazumevanja. V sporazu-mu z organizaoijami adruženega dela s svojih območij prevzemajo skxb za enotne evidenoe in tehnično admiru-strativne posle skupnih komisij pod-pisnic samoupravnega sporazuma o štipendlradju.' 27. člea. Socialistična zveza delovnega ljud- stva Sloveoije, Zveze sindikatov Slove-nije, Zveze mladine Slovenije in Zve-za skupnosti študentxDv Slovenije bodo s samoupravno in družbenapolia&no akcijo na vseh ravneh tvomo delovale za uresničitev doloCil tega dogovora In za uSinkovito samoupravno spo-razumevange o področju, uregenem s tem dogovoroni. 28. eiea Gospodarska zibornica SR Sloveni- je bo v samoupravnem sporazumeva-nju. ob upoštevanju nalog lz dogovo-rov o kadrovski politiki uveljavljala žlasti potrebno nav pri nas, ko se je samoupravno sporazumevanje in druž-beno dogovaijanje šele za6enjalo. Po-membno je tudi dejstvo, da je dogo-vor v preambuli upošteval nekatere dolgoročne usmeritve, ki so bile po njegovem sprejemti družbeno verifici-rane z dokumenti o izenačevanju ma-terialulh možnosti za izobraževanje mladine, o preprečevanju neupraviče-nih socialnih razlik in v zadnjem $a-su še z dokumenti s področja kadrov-ske politike. Ob tem posebej poudar-jamo, da so prav slednji dokumenti-tisti, fci razr&šujejo vrsto predpogojev za uspešno politiko šfcipendiranja ozi-roma je btlo to doslej neustrezno ure-jeno področje eden bistvenih razlogov za vrsto odklonov in anomalij, kl jih dogovor iz leta 1970 ni mogel razre-šiti. Samo na kratko ponavljamo, da je poveaaoost kadrovske in Stipendij-ske politike vse večja, da pa zaradl razlišno — zlasti v kvalitetnem smislu — urejene kadrovske politike beležimo odstopanja od dogovora, tako navzdol (sicer manj) kot "bistveno nad vse sprejemljive zneske. Po sili razmer je kadrovska politika najbolje »urejena« pri kadrovanju najbolj defieitarnih poklicev — pri tem seveda" odmislimo splošno pomanjkanje kadrov glede na potrebe v odnosu na možen priliv — ki se žal odraža v preplačevanju ka-drov, beležimo pa to že pri Stipendira-nju- Nesorazmemo visoke stimulacije ob konjunkturi nekaterih poklicev ne nazadnje pogojujejo ttidi vellk in ne-racionalan vpis na posamezne visoko-šolske zavode, s t»m pa tudi velik osip. Takih vplivov seveda družbeni dogovor ni mogel razrešiti, ker po svoji" naravi posega lahko le v konfi-no in izvedbeno fazo kadrovskih *pla-' nov organizadj adruženega dela. Ker pa smo beležlli odsotnost teh planov nasploh, oziroma so bili izdelani par-cialni plani z iaraaito kratkoročno ori-¦ entacijo, je bilo dovolj štipendij za za-ključek. posameanih stopenj šolanja. za začetek pa (razen skJada izobraže-valne skupnosti SR Slovenije za šti-pendiranje in posojila in redkih iz-jem) ni skrbel nihče. To so bili neksu. teri poglavitni razlogi, da smo se od-ločili predlagati sprejem novega izpo-polnjenega dogovora, ki naj bi razre: ševal vprašamja: — enotnih lcriterijev za štipendjra-nje v SRS — potrabnih ukrepov solidamostl, totervencije in izenačevanja material-nih' pogojev za izobraževanje — usklajevanja štipendijske politl-ke s kadrovsko politlko v okviru raz-vojnih planov združenega dela — potrebnega stimuliranja kvalitet-nega in hitrejšega študija — sankeij za kršitelje — eir>tnih evidenc in javnosti pri šttpendiranju — enakopravnosti oziroma predno-sti manj razvitih obthočij — prilagajanje višine štipendij gi-banju osebnih dohodkav in življenj-skih stroškov — usklajevanja in sporazumevanja o enotnih izhodiščih za vse dajalce šti-pendij v naši republiki. Enotni kriteriji za Stipendiranje v naši republiki so nujni. S tem po eni strani zmanjšujemo odliv kadrov iz ' manj razvitih območij. po drugi stra-ni pa preprečujemo, da bi se mladi Ijudje kljub morda drugačnim poklic-nim željam usmerjali v poklice, za ka-tere so že v času šolanja bolje nagra-jevani. Obenem bi to tudl omogočilo, da se v večji meri uveljavi izbira mla-dine po sposobnosti, ne pa, kot je bilo temu doslej v večini primero-v, da je o "nadaljnjem šolanju odločala materialna zmogljivost staršev (social-na struktura študentov in npr. girana-zijcev v večjih središčih je veren od-raz tega). Pomemben element, ki ga moramo zategadelj upoštevati, je solidarnost in izenačevanje materialnih rnožnosti mladine za izobraževanje. Opozorili smo že, da materialni položaj v glav-nem bdloča o možnosti za nadaljnje šolanje. Ce k temu dodamo še nizek nivo poklicnih aspiracij, ki je s tem pogojen, in zaviralne vpiive gospodar-sko in kulturno manj razvitega okolja, ki v njem mlad človes odrašča, nala-gamo s tem službam poklicnega us-merjanja in vzgojnoizobraževalnim za-vodom naloge, da te vplive omilijo. Da pa jim to oanogočimo tudi po ma-terialni plati, predvidevamo ustrezno združevanje sredstev po enotni stopnji za -celo Slovenijo. Združena sredstva naj omogočijo podeljevanje štipendij, ki naj izenačujejo materialne možno-sti za izobraževanje glede na življenj-ske stroSke mladine v kraju šolanja. Te Stipendije naj bi nadomestile pra-znino med štipendijami, ki že zavezu-jejo Stipendista, da za&ie po končanem šoianju z deloin v združenem delu šti-pfenditorja tn s6 torej bolj kratkoroč-ne, m potrebnj intervenciji ob vstopu v šolo, ko sicer n^osredrai kadrovaki interes organizacij zdmženega dela še ni- prisoten. Ob tem posebej poudar-jamo, da s SUpendijami ni moč reše-vati Tzrokov slabšega u^peha mladih. če so Ie4i objrictivno pogojeni (oziro-ma Imajo zlasti pri prehodu Iz osnov-he šole v srednjo šolo uCenci kvali-tativno nlžji nlvo znanja). Ta vpraša-nja razrešujemo na dnigih ravneh, so pa prav tajco — razrešena seveda — • predpogoj za uspešnost politike štipen-diranja. K strbškom šolanja morajo del sredstev prispevati starši. Zato pred-vldevamo enoten mehanizem, po ka-terem bi prj izrafiunu višine osnovne štipendije upoštevali delež staršev v višlni poloviinega dohodka na člana družine in otroškega dodatka, ki je tudl oblika družbeme pomoči. Razliko do ugotovljenih življeinjsklh stroškov naj bi'za.gotovila štipendija Iz združe- t nih sredstev. S tem mehanizmom bi v ' načelu omogočili vsem učencem, ki nadaljujejo šolanje po končani osno-vni špli, da imajo na razpolago za kri-tje stroSkov šolanja v tem šolskem letu 900 dinarjev mesečno, oziroma nekaj manj, če se šolajo v domačem kraju. Posebej opozarjamo, da vpraša-nje združenih sredstev predpostavlja tudl izenačevanje pogojev med obfii- . nami oziroma, da je treba upoštevati, da nerazvite in enkonomsko šibke ob-»ine lz sredstev, združenih na svojih območjilh, ne bodo mogJe kiiti vseh potreb. In obratno, ekooomsko naj-močnejše občlne morajo po zadovolji-tvi svojih potreb omogo&ti prelivanje ostanka sredstev v oWine, ki sarne ne morejo zbrati potrebnih sredstev. Naj še pripomnimo, da po naš; oceni po-trebujemo v SR Sloveniji za uresniči-tev navedenega cilja prijjllžno' 130 rtii-lijonov dinarjev, kar pomeni pol ,od-stotka od bruto- osebnih dohodkov za-poslenih v naši republiki Obenem pa ta združena stedstva pomenijo, da bo lahko vsak občan v naši republikj z gotovostjo računal na štipendijo za svoje otroke, če bo seve-da v takem materialnem položaju, da jim stroškov šolanja ne bi raogel v celoti kriti. S tetri v največji možni meri odpravimo materlalno selekcijo. Glede na kadrovske potrebe zdru' ženega dela, dolgorofime in kratkoroč-ne, uvajamo sistetn štipendij po enot-nih lestvicah točkovnlh vrednosti. Te lestvlce naj bi upo&tevale napredova-nje v šoii m doseženo kvaliteto, us-speh. Za te točkovne vrednosti bi vsa-ko leto določali vrednost točke tako, da bi štipemdije slediie splošnemu po-rastu osebnih dohodkov. Standard učencev in Studentov bi bil s tem us-klajen. s standardom drugih delovnih ljudi. Obenem je posebej poudarjeno, da se štipendije dajejo le za dobo šo-. lanja po.zakonu tn st&tvitih. Primerno oblikovana lestvica" sttmulacije za hi-ter študij naj bistveno pnpomore k skrajšanju povprečne dobe študija. Ker pa je to le tnanjši dei ukrepov v tej smeri, bo seveda z razvojem samo-upravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja treba razrešiti zlast) vprašanje učnih programov "in odgo-vomosti pedagoških delavcev za kvall-teta in redno izpolnjevahje pedagoških obveznostl. Ta in še vrsta drugih vpra-Sanj so tista, ki jih -s Sttpendljsko po-litiko ne moretno razreSevati, so pa za njen uspeh bistvenega pOmena. Usklajevanje kadrovske In štipen- dijske polltike v razvojnih planih je naslednja pomembna naloga. Uvodoma smo opodtorili, da je prav neurejfflia kadrovska politika v marsičera pogo-jevala neuspešnost štipendijske politi-ke. Ob predpostavki, da bo kadrovska politika dobila v razvojnih planih us-trezno mesto, so dani pogoji za reali-zacijo začrtane politike. Na to dejstvo opozarjamo zlasti zat», kar navedene predpostavke pomenijo temelj štipen-dijske politike. V dosedajnjem dogovairjanju na tem področju ni bUo ustreznih • sank-cij. Ker družbenl dogovori o kadrov-ski politiki že vsebuje)o določene sank-f cije, jih ta dogovor upc&teva, obenem pa omogoča tudi denarne sankcije, ki so uzakonjene za razli&ne kršitve med-sebojiyh razmerij v združenem delu. Ukrepanje je poverjeno stalnim sartio-upravnim' razsodlščem, podrobnosti postopka pa bo treba urediti v samo-upravnem sporazumu o štipendiranju. Pomembna novost, ki jo dogovor uvaja, je opredelitev štipendljakega razmerja z bistvenimi sestavtnaml po-godbe o štipendlranju. Posebej obravnavamo vprašanje evi-dence in z dogovorom zagotavljafno javnost dela na tem področju. Pred-videne evidence naj bj omogoSile, da >>i razpolagali s stalnim predlogom razpoložljivih štipendij m tako primer-jali mladino, ki bodisi poklicno še nl orientirana ali pa je osebno orien.ti-rana drugafie, kot bi to zahteval druž-beni interes v skladu s sprejetimi ka-drovskimi plani. To pa tudi poimeni, da bo moč štipendije razpisovati za območje posameznih obfiin enkrat let-no,