krt Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806! tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE TRŽAŠKI SLOVENCI IZRAŽAMO SVOJO 1 1 IH 1 11 SOLIDARNOST Z ITALIJANSKIM NARODOM JLr JLj . GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. V NJEGOVI ODLOČNI BORBI PROTI VOJNI, KI JO HOČE VSILITI GEN. EISENHOWER OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 109 THST KOKOTA, 2«. J A IV C A K J A 105«. a! z na d Naše slovansko-italijansko komu-^ histično gibanje dopolnjuje trideset zij,|et življenja in borb. Organično se je ustanovilo, ko so na kongresu v Livornu ljudje, zvesti marksistične-niu nauku, proletarskemu interna-mLÌOnalizmu’ razredni borbi in Sov-1 ietski zvezi ustvarili Italijansko komunistično partijo. Od tedaj moremo reči, da je obstajala, se borila in delovala v na-S5|ših krajih ena sama delavska po-ijtitična organizacija, naša Partija in H0Sromna večina članov prejšnje so-eiaiistične stranke je prestopila v komunistično gibanje. Komunistična partija je bila ču-;se var najsvetlejših tradicij delavske-> Sa razreda naše pokrajine, resnični s» dedič pionirjev, ki so dali po o-,m Sromnih težavah našemu delavskemu razredu zavest in organizirano že Politično silo, potem ko so utrdili ;iu Proti nacionalizmom slovansko-ita-lel tijansko bratstvo ter organizirali 22 delavce v Partijo, sindikate, zadru-Se ter v prosvetne ustanove. Vest o ruski revoluciji, februar-’ n ski in kasneje Oktobrski, je bila er sprejeta z nepopisnim navdušenjem e in od tedaj naše delovne množice 1 niso nikdar prenehale, niti za en sam trenutek, gledati Sovjetsko zve-! 1 zo kot svetilnik, ki osvetljuje pot ic; človeštva k njegovi gotovi bodočnosti. Ze izza dobe prve svetovne vojne 'n posebno še po Oktobrski revolu-3li cjji so nekateri elementi stare So-i rialno-demokratske stranke, izra Zijajoč svoj položaj, skušali zavesti naš delavski razred na pot proti K s°vietizma, italijanskega in sloven-skega nacionalizma in razrednega sodelovanja. Toda naleteli so vedno aktiven odpor množic ter so ostali izolirani od njih. Trdno zdru ( zer>i ter prežeti z ideali Velike ok-i- jobrske revolucije so Slovani in Ita-n1 Liani že od teh dob pripravljali te-n melje Komunistični organizaciji ter ti so ohranili svojo enotnost proti vsem onim, ki so jih skušali zave-sti s poti marksizma. ^o priključitvi teh krajev k Ita-Lji so lažne demokratične vlade in kasneje fašistična napravile vse mogoče, da bi zlomile politično, sindikalno, zadružno in kulturno organizacijo delavskega razreda. Fašistične škvadre so ob podpori oblasti sejale teror, požgale demokratične časopise in ustanove, razruši-e vse ono, kar je delavski razred i ^Sbadii v desetletjih dela in žrtev. ) °blasti in fašistične tolpe so se še i s Posebnim besom zaganjale proti ,1 smvenskemu in hrvaškemu ljudstvu, teptale najosnovnejše narodnostne 1 £ravice čer v tej deželi prvič preiz-: kusile one metode «civilizacije», s s katerimi so se morali kasneje se-i r.nanit.i dtugi narodi, ko so bili na-i nadeni od Hitlerjevih in Mussolini-Jevih legij. Slovani in Italijani so se hrabro orii^ z akcijo so odgovorili faši-lenemu in nacionalističnemu besu, ■ svojim odporom so pisali zlate ^ rani. Tudi tedaj so ostali Italija-1 m Slovani združeni pod zastava-i Komunistične partije, pobrateni Prelito krvjo padlih tovarišev. ^ ilegali je Komunistična partija nadaljevala svoje delo in svoje bor-n. ’ Slovani in Italijani so bili vrže-' v leče, sojeni pred Posebnim soje Scf.m’ deportirani na otoke in v , nacijo. Na stotine jih je mo-aio zapustiti domača tla in druži-o ter nadaljevati bitko v drugih rzavah. Nikdar, niti v najtežjih Pogojih terorja, ni Komunistična Partija obmolknila in prenehala z delovanjem, temveč je kazala delavcem pot borbe za zrušen je reži ma in potrebo slovansko-italijanske enotnosti v borbi proti fašizmu. Prišla je osvobodilna vojna in de-'avci so se nahajali s puško v roki ^ strelskih jarkih, v odprti in tajni orbi, združeni v volji, da stro trdost nacističnega in fašističnega so-ražnika, da uničijo sovražnika člo-estva. Stotine in stotine mož in ena, Slovanov in Italijanov, je u-rio v prepričanju, da bo obenem mirom nastala nova družba, bolj cioveška in pravičnejša, vii te razih zelo nizka. Ze omenjeni gen. Ridgway je poskušal «ohrabriti» vojake s tem, da jih je pozval, naj se v bojih poslužujejo tudi bajonetov. Pri lem pa jim je stavil za vzgled vojake turške brigade (ki je bila nedavno zelo razredčena v bojih pri Kunuriju), ki naj bi se rešili iz sovražnega obroča prač po zaslugi bajonetov. LONDON - Po vsej Angliji razsaja zadnje tedne huda epidemija influence. Doslej je umrlo že preko 3.000 ljudi, od tega v treh dneh prejšnjega tedna v samem mestu Liverpoolu 1.800 oseb. Na jasna vprašanja Vrabec ne more in ne sme odgovoriti Zakaj Babič ni preprečil izdaje enojezičnih izkaznic? Kadar umolknejo kanje in drugi mrhovinarji, se oglasi vrabec s svojim «čiv, (iv, Se sem živ». Tako je tudi pri tito/ašistih. Ko smo vsem fašističnim ujedam zamašili kljune, se ti oglasi ubogi Vrabec (Ubald), ki samega sebe naziva za «titofaSističnega intelektualca». Po svoji navadi je v «Primorskem» zopet načivkal skoro za celo uro branja, v katerem začne pri Adamu ter konča — kot vsi članki titofaSistov — pri Ulisseju. V vsem pa niti trohe vsebine. O. pardon, pač! Toda tudi ta je zlagana. Pogreva vprašanje dvojezičnih izkaznic ter ponavlja stare Babičeve (osebno njegove!) laži, da je KP STO odgovorna, da nismo dosegli dvojezičnih izkaznic, dočim da se je babičev-ska druščina «brezkompromisno in odločno borila» zanje. Pri tem pa molči ko grob o jasnih in nedvoumnih ugotovitvah, ki jih je «Delo» že večkrat, — poslednjič 30. 12. 1950. — prineslo v odgovor klevetnikom. Ce je ie Sel Vrabec k Babiču v njegovo vilo, da je pogledal datum na njegovi izkaznici, naj bi ga obenem tudi vpraSal te je res: 1) da je vedel, da je imela VUJA v Kopru pravico odkloniti omenjeno izkaznico ter bi torej mogel Babič intervenirati pri svojem prijatelju Lencu; 2) da tega ni napravil, ker je že tedaj imel jasna navodila za izvajanje «sramotne kupčije», s katero je prodal Tito Trst Italiji; 3) da je dal vsem svojim agentom, med njimi tudi titojaSističnemu uredniku «Primorskega» Renku — kljub pomislekom nekaterih — najstroiji nalog, da morajo prevaliti krivdo za dviganje izkaznic izključno le na «vt-dalijevce». Kljub njegovi piki pričakujemo, da se bo o tem informiral ter nam ob priliki dal odgovor. Ce pa smatra, da je vse to res, se zadovoljimo tudi z njegovim molkom, ki bo potrdil nase trditve. Trideset let obstoja tržaškega komunističnega gibanja V 30 letih življenja je naša Partija dokazala, da je edina, ki ščiti interese delovnega ljudstva Borba za mir, ki so jo vodile ljudske množice tekom prve svetovne vojne, se je z velikim poletom razvila takoj po vojni v revolucionarno gibanje vseh delovnih množic. Tudi na tem predelu Evrope so obstajali tisti objektivni pogoji, kateri bi s pravilno usmeritvijo borbe delovnega ljudstva privedli do ustanovitve delavsko-kmečke države. Toda med imperialistično voj- litiki II. Internacionale, marveč so povzemali nasvete Lenina in III. Komunistične Internacionale, katera je po njegovi iniciativi in pobudi bila ustanovljena 1919. leta ter pozivala, naj se v vseh deželah sveta ustanove partijske organizacije novega tipa. Tudi na Primorskem je po dolgih razpravljanjih na množičnih zboro-vanih prišlo do ustanovitve nove Komunistične partije, primorska je Dila tedaj priključena k Italiji, zato so delegati nase pokrajine prisost-/ovaii ustanovnemu Kongresu Komunistične partije v Livornu. Skoro v si ciani stare socialistične stranke jo 21. januarja 1921. leta, proglasu ustanovitev Komunistične purti-,e. (Je so na Primorskem vse partij-me množice odločno stopue na pot ženina in Komunistične internacionale, so ta korak napravili še po-eono slovenski komunisti Trsta, ..rasa in uoriske. S tem korakom je Komunistična partija na Primorskem utrdila vezi in bratstvo med bmvenei, Hrvati in Italijani, mej delavci in ueiovnimi kmeti. Današnji generalni sekretar KP STO tov. Vittorio Vidali je bil pred 30 leti ustanovitelj in prvi sekretar komunistične mladine Julijske Krajne. no od 1914. do 1918. leta delavski razred ni imel pravega vodstva. Tedanji voditelji socialističnih strank se niso samo bali socialnega preobrata, marveč niso bili zmožni, da bi sestavili tak borben program, s katerim bi povedli veliko množično gibanje v odločilen boj za cilje delovnega ljudstva. Tedanja socialistična stranka je bila razkosana, v notranjosti so obstajale razne frakcije in nesoglasja, posledice nesoglasja so privedle do tega, da so bile agitacijske akcije brezuspešne. Delavske množice ter dosledni partijci socialistične stranke so videli potrebo, da se ustanovi nova ne samo borbena Partija, marveč tudi ideološko in politično sposobna za pravilno usmerjanje borbe ljudskih množic. Dkrog doslednih in vernih partijcev so se na Primorskem leta 1920. strnile delovne množice naše pokrajine. Velika oktobrska revolucija, ki je pod vodstvom Lenina in Stalina privedla na oblast delavce in kmete, je navdušila vse tedanje delovno ljudstvo. To stanje je vplivalo na tedanje voditelje, ki so morali pri-poznati velike pridobitve ruskih narodov v Sovjetski zvezi. Sodeč po njihovih dejanjih, to staro vodstvo socialistične stranke ni verovalo v dokončne uspehe Sovjetske revolucije, kakor tudi ni imelo zaupanja v borbene in ustvarjalne sposobnosti našega delovnega ljudstva. Samo nekateri izmed starih voditeljev so imeli to zaupanje, povzeli so nauke velikega zgodovinskega dejstva, prve socialistične države, ki si jo je priborilo delovno ljudstvo pod vodstvom velikega Lenina in Stalina. Oni niso nasedali kapitulantski po- Ob proslavi XXX. obletnice ob-otojj naše Komunistične partije si moramo mi komunisti zadati na-mgo, da si bomo še z večjo vnemo osvojili nauke Marxa-Engelsa, Lenina m Stalina, da bomo s trdno voljo pokazali, da se naša Partija oori za uresničenje teh naukov. Od 1921. leta smio se komunisti veuno borili in danes obhajamo SO.obietni-co v poostritvi razredne borbe in •neizprosne borbe proti vojnohujška-skim elementom za mir, za narodnostne pravice, proti ekonomskemu m političnemu zasuznjevanju. Oj 1921. dalje je naša Komunistična partija euina, ki se bori za interese delovnega ljudstva vseh treh narodnosti na tem ozemlju. Njen vpnv narašča med vsemi delovnimi množicami. Izkušnja 30 letnega deio-vanje in borbe naše Komunistične partije nas uči, da sta kritika in av-tokritika tisto sredstvo, s katerim odstranjujemo odklone in napake, ki so posledica vpliva buržuazne ideologije. Sledeč pravilnemu nauku naših velikih učiteljev, je naša Partija ideološko napredovala ter se je organizacijsko utrdila. Naši kadri rastejo, dviga se njihova politična marKSisticno-iemnistiena izobrazba neprestano se mnoze revolucionarne izkušnje. To so konkretni rezultati borbe, ki jo vodi Partija proti vna. šanju tuje ideologije. Posebno so konkretni rezultati proti' tistim napačnim pojmom, ki jih je vnašala titovska klika med naše vrste, sklicujoč se, da mora biti Partija na tem ozemlju takozvana «partija ka drov», to je ozka in ne močna organizacija. Titovska klika je namenoma vnašala napačna mnenja in potvarjala leninske nauke, da bi zavednemu tržaškemu proletariatu odvzela resnično revolucionarno vlogo, da bi s tem omogočala vnašanje protirevolucionarnih vojnohuj škaških pojmov ter mržnjo do Sovjetske zveze v vrste našega delav skega gibanja. S tem je hotela izvr šiti ravno isti politični zločin kot ga je izvršila proti delavskemu razredu v Jugoslaviji. Zgodovinske izkušnje nam dokazujejo, da noben fašistični teror in nobena protirevolucionarna dejanja nimajo take zmogljivosti, da bi zatrle zdravo zavest delavskega razreda in delovnega ljudstva, da bi preprečilo borbo proletariata za dokončne cilje delavskega razreda. Skupina internirancev iz Julijske Krajine na otoku Ustiki leta 1927. Drugi v drugi vrsti na levo je tovariš Jože Srebrnič. V dolgih letih ostre borbe proti fašizmu je bil naš list «Delo» edini borbeni organ slovenskega delovnega ljudstva. Poleg časopisa «Il Lavoratore» se je naše «Delo» odločno borilo proti fačistični reakciji. Časopis «Delo» je prodrl v vsako slovensko družino, prinašal je gesla, usmerjal in agitiral množice v borbi proti fašizmu. Ta naš list je tud' predstavljal organicijsko sredstvo. Drugo izdajalsko časopisje, bodisi s slovenščini ali v italijanščini, ki se je sklicevalo na delovne množi-če, ni vodilo borbe proti fašistični reakciji, marveč je zastopalo stališče vdanosti in pasivizacije. Prišla je dolgoletna doba fašističnega zasu-žnjevanja, še hujša in brutalnejša, v kateri so naši tovariši in tovari-čice brez razlike na narodnost vodili borbo proti fašizmu, se skupno zagovarjalj pred Posednim sodiščem ter pogumno skupno nadaljevali borbo proti fašizmu, po zaporih, konfinacijah, doma in v tujini. Ta skupna borba in bratstvo vseh tukaj obstoječih narodnosti se je še bolj utrdila v drugi svetovni vojni v borbi proti nacifašizmu. Od leta 1921. je naša Partija vzgajala komuniste in delovno ljudstvo v duhu solidarnosti do vseh narodov, v ljubezni, zaupanju in aktivni solidarnosti z narodi Sovjetske zve- ze za zgraditev socializma. Danes izraža nase ljudstvo veliko zaupanje in solidarnost deželam nove demokracije. Bratsko ljubezen, ki jo goji naše ljudstvo do jugoslovanskega delovnega ljudstva, lahko dokažemo s konkretnimi primeri. Ljudje tukajšnjega ozemlja, kateri so po drugi svetovni vojni zapustili svoje domove, se preselili v Jugoslavijo s trdno voljo in vero, da bodo s svojo požrtvovalnostjo doprinesli svoj delež k gradnji socializma. Po bridkih izkušnjah in trpljenju se vračajo iz zaporov in koncentracijskih taborišč izgnani iz tiste dežele, kjer bi moralo vladati delovno ljudstvo. Izdajstvo Titove klike je dovedlo fašistični bes in teror tako daleč, da Titova klika ni prizanesla ne lastnemu delovnemu ljudstvu, kakor tudi ni prizanesla tistimi delavcem, ki so se preselili z namenom, da-bi pomagali pri obnovi in gradnji socializma. Po bridkih izkušnjah, izgnani se vračajo na rodna tla, kjer so brez strehe, brez dela, preganjani od tukajšnjih oblasti. A vendar ti ljudje ne gojijo nobenega sovra štva do jugoslovanskega delovnega ljudstva, nasprotno izražajo še večjo ljubezen in aktivno solidarnost do bratskih narodov, ker so skupn , šli skozi borbo proti izdajstvu Titove klike, ki je radi izvajanja proti- narodne in protiljudske politike zapravila neodvisnost jugoslovanskih narodov v korist anglo-ameriškega imperializma. Zaradi te izdajalske politike, ki pripravlja pot angin-ameriškemu imperializmu za napad na države ljudske demokracije, trpe jugoslovanski narodi največje pomanjkanje in bedo. V tridesetih letih življenja je naša Partija dokazala, da je edina, katera ščiti interese delovnega ljudstva. Prav zaradi tega naše sile rastejo. Partija mora odločno nadaljevati svoje delo, posebno danes, ko se poostruje razredna borba; povečati mora svojo revolucionarno budnost proti vsem provokacijam anglo-ameriškega imperializma, proti njihovim hlapcem: titofašistični kliki, proti novemu italijanskemu fašizmu, proti vsakemu vnašanju tuje ideologije v vrste delavskega .razreda. Odločno se moramo boriti proti sektaštvu, proti vsakemu nacionalizmu in šovinizmu za enotnost delavskega razreda za bratstvo med tu živečimi narodi. Rešiti človeštvo pred nevarnostjo nove katastrofalne vojne, ki jo pripravljajo anglo-ameriški imperialisti, je naloga, katero morajo izpolniti vse komunistične partije kot edine in dosledne zaščitnice vsega človeštva, katerim stoji na čelu velika Boljševiška partija in tov. Stalin, ter skupno vodijo dosledno borbo za mir, za nedvisnost vseh narodov. Naša Partija bo dosledno nadaljevala to joot. MARIJA BERNETIC _____________ - Izredni kongres KP STO, ki je po odstranitvi titofašističnih agentov ponovno privedel komunistično gibanje^na pot proletarskega internacionalizma. LENIN JE UMRL njegova dela pa živijo! -............ •> 21. januarja poteče 27 let, odkar je umrl v Gorkih pri Moskvi veliki genij in učitelj delovnega ljudstva j, kor je sam predvideval. Ei že ob njegovi smrti je v poseb-šne nem proglasu pisal CK KP boljše-kor vikov, da zgodovina razen Marxa vsa ne pozna človeka, ki bi bil tako ve- dvo lik in ki bi za človeštvo toliko na- rad pravil kot veliki Lenin, ki je bilne§ obdarjen z vsemi lastnostmi prole- kod tarlata. Zato je Leninovo ime že ta- v n krat postalo simbol borbe svetov- ni nega proletariata. Lenin je znanstve- viti no obogatel teorijo Marxa in Engel- sini sa. Na podlagi te znanstvene teori- rsn je je postavil trdne in sigurne te- Vrš melje socialistični stvarnosti ter ko\ napovedal, da bo imperializem kot 2m! poslednja faza kapitalizma brez raz pogojno .uropadel. Na podlagi te teo- del rije je veliki Lenin ustanovil veliko san osvobodilno in revolucionarno giba- I nje delavcev in kmetov v takratni vid mogočni carski Rusiji, ki je ,no zrna- Pn gi oktobrske revolucije vzpostavilo ka prvo socialistično državo na svetu, iec Ta teorija je bila in je končno pod- ko: laga vsem revolucionarnim, demo- ra! kratičnim in osvobodilnim gibanjem go; v njihovi borbi proti izkoriščanju na in kolonialnemu suženjstvu. sin Lenin je sicer umrl — prerano dii umrl, toda njegova dela živijo in______ bodo živela. Rodila so veliko sadov. Ta dela izpopolnjujejo njegovi vredni nasledniki s tovarišem Stalinom na čelu. Ta dela živijo predvsem v veliki deželi socializma in napredka, v mogočni Sovjetski zvezi in v njeni Boljševiški partiji ter deželah ljudske demokracije. Ta dela živijo in se razvijajo v vsem delavskem gibanju sveta, ki stremi po dokončnem cilju t. j. ,oo osvoboditvi iz krempljev izkoriščevalskega kapitalizma in imperializma ter iz pod Vladimir Iljič Uljanov-Lenin. Daši izkoriščanja delovnega človeka po je on prerano umrl, njegova dela človeku-pijavki v vseh deželah živijo in se razvijajo prav tako, ka- sveta. Sadistični udbovski zločinci se zabavajo nad trpljenjem pripornikov «Revizije procesov», ki jih uprizarjajo človeški izrodki, služijo za informacije Udbi - Grozovita pretepanja ia mučenja pripornikov zdaleka presegajo vse, kar so delale gestapovske zverine - «Jazbinci» so najnižja kasta obsojencev, s katerimi smejo fašistične zverine počenjati, kar se jim zljubi Uprava taborišča je pustila provokatorjem popolno svobodo, da so po mili volji uprizarjali ponovitve pio-cesov, ki so jih nazivali revizije. «Revizije» proti italijanskim tovarišem sta vodila Petronio Libero in Franti Giuseppe. «Obtoženec» je moral predložiti pismeno vlogo o tem, kar je namera- val iznesti na «reviziji». Fronti G. je vodil zapisnik o poteku in ta zapisnik je obenem z vlogo «obtoženca» bil potom «političnega komisarja» predan upravi taborišča. Ko je «obtoženec» izpovedal svoje, so mu ostali priporniki stapljali vprašanja, ako so smatrali, da je bila izpoved premalo jasna. Pri tem so se odlikovali Franti, Petronio Libero in S. A. Mnogi drugi pa so zastavljali nepomembna vprašanja, da ne bi spravljali «obtoženca» v zadrego. Končno je oni, ki je vodil «revizijo», vprašal: «Kaj mislite, ali je bila izpoved iskrena? Smatrate tovariša za vrednega, da vstopi v naš kolektiv?» O tem se je glasovalo z dviganjem rok. Ce je bila večina za, je pripornik vstopil v kolektiv; če pa je bilo za njegov spre- jem manj kot polovica glasov, so začeli takoj kričati: «Jazbina, jazbina!» V poslednjem primeru so priporniku obesili na prša napis, včasih tudi na hrbet. Za tem je moral novi «jazbinect stopati skozi skupino ostalih obsojencev, ki so ga začeli tolči brez usmiljenja. Kadar pa so provokatorji smatrali da gre za težek primer (posebno, čl obtoženec ni izjavil ,da se kesa), sl peljali obtoženca tudi v druge sobe, kjer so ga prav tako tolkli in pljuvali. T-i tovariši- so ostali v «jazbini»/ dokler niso dokazali s svojim obnašanjem, da so se iznebili internacionali' stičnih čustev ter postali zvesti Titovi pristaši. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA»: GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. Ob 30. obletnici ustanovitve KPI 1. maj leta 1945, - ^entjakobčani so zgrabili za orožje, da osvobode Trst izpod nacifašistov. 21. januarja poteče 30 let od ustanovitve Komunistične partije Italije, 30 let od ustanovitve njene goriške federacije ter 30 let skupne borbe slovenskih in italijanskih komunistov, predanih stvari socializma in prepojenih z duhom pravega proletarskega internacionalizma. Prav je, da se ob tej priliki spom-nimo naših velikih in junaških tovarišev, ki so že ob ustanovitvi komunističnega gibanja dvignili na naši rodni zemlji prapor delavskega razrednega gibanja ter prapor bratskega sodelovanja in sožitja med Slovenci in Italijani naše dežele. Prav je, da se še posebno spomnimo našega velikega rojaka in borca za pravice delovnega ljudstva na Goriškem tovariša Josipa Srebrniča, bivšega komunističnega poslanca v rimskem parlamentu. Vzgledi teh pionirjev komunističnega gibanja na Goriškem naj bodo v vzpodbudo mlajši generaciji, ki nadaljuje njihovo borbo. Kot so nekoč napeli Mussolinijevi in Hitlerjevi fašisti vse sile, da bi uničili komunistično gibanje, tako se danes zaganja proti temu novi prikriti in odkriti fašizem in imperializem. Toda kljub vsemu zaganjanju in oviranju se komunistično gibanje vedno bolj širi in krepi. Zato smo prav gotovi, da bodo tudi sedanji in bodoči poskusi sovražnikov zadeli na ravno tak odpor kot poskusi prejšnjih fašistov in da bodo deležni ravno takega neuspeha. Partija Srebrniča in Gram-scifa pa bo živela in se razvijala! 21. januarja bodo goriški Slovenci poleg ostalih dveh obletnic proslavili še tretjo obletnico, namreč 1. obletnico goriške izdaje «Dela». Ze eno leto «Delo» razkrinkuje sovražnice napreaka in aemokracije, predvsem titofašistične provokatorje. Obletnico «Dela» bodo goriški Slovenci proslavili najbolje s tem, da bodo list ponesli v sleherno hišo in v sleherno slovensko demokratično družino. S tem bodo tudi dostojno proslavili 30. obletnico Komunistične partije ! Naj živi Komunistična partija Italije ! Naj živi glasilo slovenskih komunistov Trsta in Goriške «Delo» ! GORICA — Kljub številnim pritožbam dopuščajo merodajne oblasti goriške proste cone, higienske in druge oblasti izdelovanje karamel na doamovih izven tovarne. Seveda se lastniki podjetij poslužujejo takega načina zato, ker jim rodi mnogo dobičkov. Izdelovanje karamel na domovih izven tovarne. Se-vsake kontrole; delavci na domu pa niso podvrženi pravilom, ki veljajo v tovarnah, niti ne tarifam, ki jim pripadajo. POZIV FEDERACIJE KPI Slovencem goriške pokrajine Slovenci! Kot ob drugih važnih in za ljudstvo resnih prilikah, se Komunistična partija obrača do vas slovenski rojaki, delavci, kmetje, izobraženci, obrtniki in trgovci, do vas žena, mož, mladincev In starčkov ter vas vabi v borbo za vaše lastne pravice, za svobodo, za gospodarski dobrobit ter za mir. Slovenski in italijanski delegati, ki so se udeležili kongresa pokrajinske federacije KPI so temeljito preučili splošen politični položaj ter konkretne in posebne razmere, v katerih živijo prebivalci goriške pokrajine. Mednarodni položaj, ki je bil že prej itak zelo resen, se je v zadnjih mesečih še poslabšal. Ameriški imperializem je pričel z vso naglico pripravljati novo svetovno vojno. Napadel je Korejo, kjer seje smrt in popolno uničenje z bombardiranjem tamkajšnjega prebivalstva. Truman grozi junaškemu korejskemu ljudstvu celo z atomsko bombo. Istočasno pa je pognal ZDA v blazno oboroževanje, h kateremu sili tudi evropske države, katerim načeljujejo njemu podrejene vlade, Načelno odbija vse ponudbe miru, ki prihajajo iz Sovjetske zveze ter širi v svetu blazno vojno propagando ter podžiga sovraštvo med narodi, s čemer jih namerava odvrniti od želje po miru v svetu. Fašistična Titova klika je razkrila poslednjo krinko, se pridružila atlantskemu bloku ter se s podporo ameriškega imperializma pripravlja na vojno proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije na Balkanu. To poskuša izzvati s številnimi provokacijami ter tako omogočiti Američanom, da bi s silo intervenirali v Evropi. Vojno nevarnost še bolj poostru-jejo poskusi ustanovitve nove osi Rim-Beograd, ki bi bila v službi Amerike. Zadnje pogodbe med Titom in De Gasperijem ter izjave njunih vlad, ki so pripravljene združiti vojnohujskaške italijanske in titofašistične sile v borbi proti Italijanskemu narodu in narodom Jugoslavije in proti miru. V naši pokrajini ta vlada ospo-rava Slovencem narodnostne pravice, ki so jim po ustavi priznane in zaščitene. Pri tem se poslužuje nezakonitih ukrepov, med katere spada tudi ukrep o izključitvi iz slovenskih .šol vseh otrok slovenskih optantov. Tudi oviranje delovanja partizanov ter odvzem dvorane v Doberdobu spada v to verigo, Medtem ko so bili aretirani in so še vedno v zaporu junaški partizanski komandanti tovariši Zoc-chi-Ninci, Fantini-Sasso in drugi, uživajo popolno svobodo titovski agenti, ki so tihotapili milijone čez mejo. Slovenski in italijanski optanti so deležni neštetih ovir na vseh področjih. Vlada ne skrbi za to, da bi imeli ezuli in povratniki iz Jugoslavije delo in socialno zaščito. Prvi so krivi, da so zapustili Tita, drugi pa De Gasperija, ki -sta jih svoj čas ogoljufala. Mi branimo pravice Slovencev in Italijanov. Zahtevamo za vse delo in vsestransko enakopravnost, bodisi v šoli, kakor tudi v uradih, Medtem pa nočemo imeti nobenega opravka ne s italijanskimi in ne S slovenskimi fašisti, ki so zapustili svoje prvotne domove ter optirali in to zato, ker je njihova vest umazana in zato ker so podpirali ali pa še podpirajo politiko fašizma, četudi je ta že razkrinkan. Slovenski delavci! tržiških ladjedelnic, predilnic v Podgori in Ronkah, tovarn Safog in Solvay v Gorici ter vseh ostalih tovarn in podjetij, združite se v enotni sindikalni organizaciji v Delavski zlbornici ter borite se skupno proti izkoriščanju, proti uničenju tovarn, proti vojnemu proizvajanju istih, za spoštovanje delovnih pogodb, za izboljšanje vašega položaja in za boljšo bodočnost vsega ljudstva. Slovenski kmetje! Borite se v sklopu kmečke organizacije «Confederterra» proti izkoriščanju s strani nekaterih veleposestniških magnatov, ki na nezakonit način odirajo zlasti kolone, najemnike in polovinarje ter za pričetek izboljševalnih del, ki jih je predlagala CGIL za to, da bi izboljšali poljske pridelke. Brezposelni ! Zaposleni delavci vztrajajo na tem, da je treba pritegniti na delo novih moči, novih vajencev v vse tovarne, predvsem pa v tržiške ladjedelnice. Tudi vi se jim pridružite in zahtevajte svoje pravice. Združeni se borite za uresničenje načrta CGIL, ki predvideva prišetek raznih del- v pokrajini, s čemer bi se izboljšal vaš položaj. Združeni moramo prisiliti vlado, da dodeli potrebne fonde mesto v vojne, v miroljubne namene. Slovenski izobraženci! Slovensko ljudstvo potrebuje vaše pomoči v svoji borbi. Vaša častna dolžnost je, da stavite svojemu narodu na razpolago svojo izobrazbo. Vaša dolžnost je, da stojite na strani svojega ljudstva in da se skupno z njim borite za nacionalne pravice ter za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in pisarnah. Vedite, da vas bo ljudstvo sodilo po vaših delih in po stališču, ki ga boste zavzeli v tem odločilnem trenutku naše zgodovine. Vsako sodelovanje z izrodki slovenskega naroda je zlo, ki škoduje slovenski kulturi in slovenskemu narodu. Slovenci ! Demokratično gibanje vsega sveta naglo napreduje. Italijanska vlada ne more uresničiti svojih kriminalnih načrtov, Tito pa zadeva na vedno večjo opozicijo jugoslovanskih narodov. Združite se vsi slovenski demokrati in ljubitelji miru. Borite se proti pasivizaciji ter proti onim, ki sejejo nezaupanje in demoralizacijo in ki trdijo, da obstajajo v Italiji še vedno iste razmere kot za časa fašizma ter da se bodo te razmere kvečjemu še poslabšale. Združite se in borite se, ker ni sile, ki bi zmagala proti volji naroda, za kar nam je porok naša borba iz preteklosti. Častna naloga vseh poštenih ljudi je, da se borijo proti italijanskemu in proti slovenskemu nacionalizmu; kajti oba nacionalizma prinašata le uničenje. Vaša bodočnost je neločljivo povezana z bodočnostjo italijanskega demokratičnega gibanja. Ako bi bile v Italiji sile, ki se borijo proti vladi premagane, bi z njimi bili premagani tudi vi. Tedaj bi bilo konec vsake nacionalne in socialne svoboščine. Ce pa bodo te sile zmagale, bodo uresničene vse pravice narodnostnih manjšin. Velika sila, Komunistična partija Italije, ki ima nad 2.500.000 članov vam ponuja svojo roko ter svojo podporo. Ta sila se bo borila z vedno večjo odločnostjo za vaše nacionalne pravice, ki so zaščitene z ustavo Italijanske republike. Ta sila se bo borila, kot v preteklosti za vse svoboščine, za delo in za mir. Komunistična partija Italije se obrača do vas, ker ve da vam je pri srcu rešitev miru, rešitev vaših družin, vaših otrok ter obstoj vašega naroda in vaše kulture in zato, ker želi, da bi spoznali resnost obstoje- čega položaja ter da bi popolnoma pretrgali vse vezi s titofašisti, ki so največji sovražniki narodov Jugoslavije in da bi spoznali, kaj so v resnici tako imenovani belčki, ki so povezani s Krščansko demokracijo t. j. z vladno stranko in ki dobivajo podpiro od tistih elementov, ki so svoj čas prepovedovali slovenskim duhovnikom uporabljati slovenski jezik celo v vaših cerkvah. Premislite, ne oziraje se na svoje posebne prilike kakršne koli vrste, pridužite se vsem možem in ženam, ki se v svetu bore za lasten obstanek in za najvišjo dobrino — za mir! FEDERACIJA KPI ZA GORIŠKO POKRAJINO ISwnforeiica brezposelnih v Krniinu KRMIN — 7. januarja t. 1. je bilo v Krminu zborovanje brezposelnih krminske občine, kateremu so prisostvovala predstavništva raznih kategorij delavstva. Prisotni so ugotovili, da je položaj vedno težji, čeprav bi bila potrebna mnoga koristna dela, ki bi vsaj do|lno olajšala težko stanje 700 brezposelnih. Po petih letih, odkar je končala druga svetovna vojna, namesto da bi zaživeli v novem življenju, v delu za obnovo, ki je tako potrebna, je vse gospodarsko stanje zastalo in vsak dan bolj propada. Od tega ne trpijo samo brezposelni delavci, temveč tudi zaposleni, ki so slabo plačani, in s tem v zvezi vse mestno gospodarstvo,-obrtniki in trgovci. Na tem zborovanju so po živahni diskusiji bile postavljene naslednje zahteve: 1 - pričetek osuševalnih del krmin-sko-gradiščanskega polja; 2 - popolno ostvaritev načrta za javna dela, ki ga je sestavila občina in je bil objavljen v aprilu leta 1950; 3 - ponovna otvoritev predilnice z normalnimi mezdami, ki jih predvideva pogodba; 4 - ustanovitev brezplačne menze za siromašne brezposelne v občini. V cilju, da bi se le zahteve čim-prej uresničile, je zborovanje dalo nalogo Delavski zbornici, naj sestavi čim širši odbor, ki bo koordiniral in vodil vse napore in pobude za dosego zadovaljive rešitve vseh postavljenih zahtev. vi di m m d: Vi di k: r; ei lj Ž( č; ni Udbovski zločinci, kakršni- so bil' Brinčič, Pula, Roman in ne zadnji mei njimi Petronio, Franti in Fabbro, st samo zato, da so zadostili svojim mw ham, prisilili «jazbince», da so se t zabavo pripornikom boksali z golim) pestmi: Ce sta pri tem samo JingiraU udarce, so ju naskočili ter ju začeli pretepati in mučiti. Pogosto se je da gajalo, da so «jazbince», ki so jih sma trali za «neiskrene», ali pa pod drw gimi izgovori napol slekli ter jih pri silili, da so se morali skloniti nai stol. Nato so jih začeli z usnjenimi pasovi bičati po golem hrbtu, doklet ni brizgala kri iz neštetih ran in sl ni pokazalo živo meso. Bili so grozni prizori gledati tova-riše, kako so se pod silovitimi udarci zvijali, tulili od bolečin, klicali matet ter se valjali po tleh, ko niso vet mogli prenašati okrutnega trpinčenja Toda zopet so jih postavili nad stol ter jim na ukaz «političnega komisar' ja» naložili še deset do dvajset udarceu. Nato so jih polili z vodo ter nesli ni ležišče, kjer so morali ostati precej dni, predno so sploh mogli stopiti n» noge. Zelo pogosto so ti provokatorski izrodki po takšnem bičanju prijeli «jaz- j binca» za roke in noge, ga dvigali kvi' J šku ter ga tolkli ob tla, da je zamdtkio odmevalo po sobi. Včasi so kateregš privzdignili v zrak ter ga prisilili, dó je mahal z rokami in nogami kot žaba. Ko pa so se utrudili držati ga, so ga z višine spustili na pod ter začeli skakati po njem, dokler ni izgubil zavesti. Končno so prisilili ostale «jazbince», da so nezavestnega pobrali tet ga odnesli v bolniško sobo. Za preganjanje dolgega časa so udbovski provokatorji včasih postavili vse «jazbince» v vrsto drugega za drugim.-Prvi v vrsti je moral dati klofuto drugemu, nato tretjemu, četrtemu in tako dalje do konca vrste. Ko taka pride do konca vrste, se mora postaviti pred zadnjega v vrsti ter čakati/ da dobi od drugega, tretjega pa do zadnjega tudi sam klofute od vseh ostalih. Tako je trajala ta «zabava», dokler ni vsak dobil od vseh ostalih klofute. Ce kdo ni klojutal dovolj močno, je bil opominjan; marsikdaj je «politični komisar» ali sobni starešina učil takšne «nevedneže», kako je treba klofutati, s praktičnimi primeri, da je dajal klofute njemu samemu ali pa drugim «jazbincem», ki so čakali v vrsti. Mnogokrat pa so one, ki niso udarili z dovolj veliko silo, pretepli. Ni bilo nobenega ponižanja, s katerim bi zločinski agenti prizanesli «jazbincem». Tako so jih na primer postavili v vrsto, kjer so morali stati na eni nogi, se z eno roko prijeti za noS ter se s komolcem nasloniti na dvignjeno nogo. Tako so morali mirno čakati, dokler ni eden od provokatorjev pahnil prvega in tako podrl vso vrsto kakor šop kart. Takšni prizori so te izrojene zločince prav posebno zabavali in sb si jih privoščili, da so preganjali dolg čas- ter zadoščali svojin1 sadističnim nagnjenjem. (Nadaljevanje sledi) PREDKONGRESNA DISKUSIJA Eden najvažnejših sektorjev splo-)- šne borbe za odpravo sistema iz-koriščanja človeka po človeku in a vsakega drugega zatiranja je brez dvoma sindikalni sektor, bodisi za-i- radi specifičnih značilnosti razred-il nega nasprotstva, ki ga obeležujejo, bodisi, zaradi obširnosti množic, ki l- v njem sodeluje. Za nas komuniste ni potrebno razpravljati o pogla-vitni dolžnosti aktivne udeležbe v |- sindikalnem pokretu, marveč mo-i- ramo le gledati, da to svojo dolžnost vršimo na najbolj pravilen in učin-r kovit način, skrbeti da se izognemo it zmotnim pozicijam, razpršitvi in Z razsipanju sil ter tudi na tem polju >- dela uporabljati metodo kritike in o samokritike. i- Predvsem moramo imeti vedno v ij vidu, da je strokovna organizacija i- Prvobitna in najbolj prirodna obliti ka obrambe delavstva pred neome-I. ienim zakonom kapitalističnega iz-I- koriščanja in zato orodje, ki ga je k rabiti za dosego vedno boljših poli gojev življenja in dela. Nepremič-U na točka te svojstvene značilnosti sindikata je torej dejstvo, da sin-D dikat postavlja cilje, ki predsta- si predstavljati, da bi bili naši nasprotniki taki nevedneži. Vsak, ki vsaj malo pozna našo Partijo, njeno prakso in teorijo, ve da v njenem programu ni bilo nikdar ustvarjanje sindikata, ki bi izključeval udeležbo delavcev, ki niso komunisti. Nasprotno, če so se kdaj slične napake pojavile, so bile smatrane kot zelo resni odkloni in jih je naša Partija odločno in strogo pobijala. Zato trdimo da v našem primeru ne izhaja obtožba iz neznanja, ampak le iz zlonamernosti. Ta obtožba prihaja od ljudi in strank, ki v sindikatu ne morejo videti drugega kot slepo orodje v službi svoje posebne politike in jim je zato potrebno sklicevati se ne na sindikalno politiko K.P.,temveč na pustolovsko in provokatorsko politiko titovske klike na sindikalnem ipolju. Ker je pa borba proti sindikalnemu razdoru za tržaške delavce glavno vprašanje, se izjava kongresa D. Z. proti enotnosti gotovo ne bo smatrala kot zadnja beseda, ki je bila izrečena o tem vprašanju. Tovariši delavci v tovarnah naj pokrenejo temeljit pogovor z de- Razdejanje Delavske zbornice leta 1919. vbajo skupne in splošne koristi vseh delavcev, brez ozira na politično mišljenje, po katerem bi se mogli med seboj razlikovati. Iz tega sledi, da mora biti le eden sindikat za vsako kategorijo in imeti v v-saki deželi le eno sindikalno centralo, ki Združuje vse kategorije. Zdrav razum in izkušnje učijo tudi; da je enotnost glavni pogoj za dosego ciljev ki jih sindikat postavlja, združena naravno z zrelostjo, prepričanjem, požrtvovanjem in borbe-nostjo delavstva. Zaradi tega mi komunisti pojmujemo sindikat kot enoten organ, ki je zmožen v svojem delovanju premagati vsako ideološko, versko ali nacionalno razliko med svojimi člani. Vemo, da je to mogoče edino le če je sindikat na osnovi prave in široke demokracije, svobode, spoštovanja vseh prepričanj in bratstva med narodi. Sindikalno gibanje od svojega pričetka pa do da nes se je razvijalo v smislu nenehne čorbe proti sovraštvu in narodnost-nim nasiprotstvom ter v smislu Vztrajnega vzgojnega delovanja, ki Je stremelo za tem, da odstrani Umetno postavljene razlike med de-iavci, uradniki in voditelji, ali pa med delavci različnih političnih pre-Bričanj. Ta borba in to vzgojno delovanje se še vedno nadaljuje v vsaki kapi-alistični državi ter je postala še Posebno v naši coni bolj kot kdaj oh nujno potrebna zaradi uspeha, 1 30 ga zabeležile nasprotne sile, zahvaljujoč se potidelavskemu delovanju titofašistov in italijanskih šovinistov na sindikalnem polju od leta 1945 do leta 1948. V sedanjem Položaju vse naše sindikalne delovanje ne more mimo nepobitnega hejstva, da so titavci privedli delavsko razredno gibanje na rob propasti in s tem ustvarili vse najboljše pogoje imperialističnemu kapitalizmu za uresničenje svojih načrtov razcepitve, izkoriščanja in podjarmljenja delavskega razreda. To 'Ie naš poseben položaj, katerega je Ifaba premostiti.da se uvrstimo med napredna sindikalna gibanja, kot je Pr. CGIL, sindikalna gibanja, ki °mogočajo delavskemu razredu, da l>?^tane tolmač gospodarskih, social-mh jn političnih zahtev vse dežele m s tem kandidat za vodstvo jav-v6?*3 ž!vlienja- To se ravno dogaja “alijanski republiki z delovnim načrtom CGIL. Jasno je torej, da moramo mi Iraški komunisti biti predvsem naj-Vs u rno^n' In trdni v borbi proti Eih*emU razkijaštvu v sindikalnem f. ?niu’ Pr°ti večkratnim poskusom red Ci°naŽtVa nried delavskim raz-orn- Ojačiti moramo naše napo- v za vzpostavitev trajnih razgo-v”r°v *n razpravljanj z našimi to-lls na delu, kjer koli prihajajo delavci v stike. . ?avna in najbolj zlorabljena ob-ba naših nasprotnikov je, da mi ^munisti dajemo sindikatu politič-1 Partijski program — program komunistične partije — in nam služi . lri'|ikat kot orodje Partije. Na tak ačin bi naši nasprotniki hoteli opravičiti obstoj «nepolitičnih» sin-mkatov kraj onih, ki jih imenu-ifio «komunistične» a tudi obstoj sindikatov katere koli politične skupine. Takšno dokazovanje rabijo zolo pogostoma na primer voditelji delavske zbornice v Trstu. Tako so na kongresu D. Z., poleni ko so se čisto platonično izrazili v prid sindikalni enotnosti, odbili predlog E. S. za združitev z ^P^oroni, da medtem «ko vsako združenje ljudi predpostavlja skup-nost namenov za dosego določenega 1 Ja’ I® sedaj že vsem jasno, da je ružitev s komunisti popolnoma Bernogoča». Obtožba ni samo neutemeljena arveč nam daje verjeti, da je spro-ha zlonamerno; kajti ne moremo lavci včlanjenimi v D. Z. pa bodo videli, da bo vprav stališče teh delavcev potrdilo poraz teze razdružitve, ki jo je podpiral kongres D. Z. Delavcem D. Z. naj se postavi vprašanje ali med njimi in veliko množico delavcev E. S., med katerimi so tudi komunisti, obstaja SKUPNOST NAMENOV ZA DOSEGO DOLOČENEGA CILJA na polju dela in s tem sindikata. To se pravi, ali izboljšanje plač, normativnih po- gojev, izvajanje sindikalnih in demokratičnih svoboščin, ki jih delodajalci kratijo, obramba miru, —■ ki je predpogoj vsake svobode, predstavljajo ali ne skupencilj vseh delavcev in skupnost namenov, ki jih hočejo doseči. Ta argument bi bilo treba brez nadaljnjega širše razviti toda prostor je omejen in tega ne dopušča. Zadostuje naj, kolikor je bilo naznačeno; kajti vprašanje vzpostavitve enotnosti tržaških delavcev predstavlja najvažnejši del konkretnega in vsakdanjega dela komunistov v okviru tržaške sindikalne organizacije. Cilj, ki si ga moramo predvsem postaviti, mora biti : neprestano jačiti enotnost tržaških delavcev, ki jo je okrnila politika titovstva in italijanskega šovinizma, na način, da bodo razbi-jaška sindikalna gibanja skrčena na obseg onih ki imajo sicer velik vodilni aparat a so brez delavskih množic, ki bi jim sledile. Ni dvoma da bo kongres naše Partije posvetil vso potrebno pozornost sindikalnemu vprašanju in bo vsa Partija tudi v bodoče še bolj podprla enotno sindikalno gibanje, ki ga predstavljajo Enotni sindikati. ERNESTO RADICH Požig in uničenje ..Lavoratore" leta 1921. OD STAVKE 1902. LETA DO PRVE SVETOVNE VOJNE Tudi «Ljudski oder» je pripomogel k utrditvi razredne zavesti množic Ko proslavljamo letos 30. obletnico komunističnega gibanja, ne smemo pozabiti na predhodnike tega slavnega pokreta in na njihovo delo, ki so že v letih pred prvo svetovno vojno začrtali tudi na našem ozemlju pravilno pot, po kateri je korakalo delovno ljudstvo tudi v poznejših in vsekakor težjih časih. Brez dvoma lahko trdimo, da ima na tem ozemlju živeče slovensko in italijansko delovno ljudstvo že stare in slavne tradicije zdrave interna-cionalistične zavesti, ki je prihajala do izraza ne samo ob ustanovitvi Komunistične partije, marveč še mnogo prej. Skromen namen tega članka je, da v mejah razpoložljivega prostora, seznanimo naše bralce in to vsaj v bežnih obrisih z delovanjem in borbo tržaških slovenskih delovnih množic, ki so v sklopu socialističnih vrst vodile že takrat nelahke borbe za svoje socialne in narodne pravice in to ramo ob rami z italijanskimi delavci. Znana stavka ladijskih kurjačev, ki je bila leta 1902. v Trstu in v kateri so padle prve tržaške delavske žrtve, je še bolj utrdila razredno zavest delovnega ljudstva in strnila še tesneje njegove vrste, Takrat se je delavski pokret na na- Enotnost mladine je porok za dosego trajnega miru v svetu 1/ času, ko poteka 30 let od obstoja tržaškega mladinskega gibanja, se vrši II. kongres Zveze komunistične mladine, ki bo dne 24.-25. februarja Kot je bilo že najavljeno se bo II. kongres Zveze komunistične mladine vršil 24.—25. februarja 1951. S 1. januarjem se je pričela predkongresna kampanja in bodo vse organizacije ZKM v tem, času pripravljale svoje delovne načrte. Ob tej priliki se bodo vršila med mladinskimi sekcijami tekmovanja. Sekcija , Sv. Ane je napovedala tekmovanje vsem ostalim sekcijam za najboljše delovanje v predkongresni kampanji. Mladinska sekcija Sv. Ivana je poleg tega tekmovanja napovedala še te'kmova-nje za prodajo čim večjega števila izvodov mladinskega časopi- sa «Gioventù», itd., itd. Ta važen tekmovalni čut je treba razvijati med mladinskimi sekcijami in skupinami, ki ga do i daj še nimajo, in navdušiti zanj vso ostalo organizirano mladino. Predkongresno delovanje bo precej široko in bo zaradi tega zahtevalo od komunistične mladine velike požrtvovalnosti. Potrebno bo sklicevati zborovanja vpisanih mladincev za izvolitev odborov mladinskih sekcij ali skupin. V teh odborih bo od 3 do 5 mladincev, obenem pa bodo izvoljeni delegati za kongres. Pri teh zborovanjih je treba polagati posebno važnost na udeležbo komunistične mladi- NEKAJ O REPENTABRSKI OBČINI IN NJENI UPRAVI OBČINSKI PRORAČUN ZA LET01951 ni izraz želja in potreb občanov Nadaljujemo z opisom repenta-brske občine in njene uprave. V prejšnji številki smo se poleg splošnega opisa občine dotaknili tudi perečega vprašanja stanovanjske krize. Kot je znano je občinski svet na eni izmed svojih prvih sej razpravljal o tem vprašanju ter sklenil, da naprosi VU nakazila za grad nje stanovanjskih hiš. Ta sklep so nadrejene oblasti sprejele, VIT pa je nedavno nakazala občini 30 milijonov za gradnjo dveh stanovanjskih hiš. Med tem časom pa so se titovci skesali. Pričeli so rovariti proti temu sklepu in naklepati na njegov preklic. Svoje rovarjenje so utemeljevali z dejstvom, da v občini ni v resnici velike stanovanjske krize ter da bi se to dalo z zgraditvijo dveh stanovanj deloma zadovoljivo rešiti. Pač pa je nujno potrebno zgraditi novo cesto iz Velikega Repna do Cola ui pa seveda prosvetni dom. Končno so se titovskim naklepom pridružili tudi nekateri drugi občinski svetovalci, nakar je prišlo do odločitve v občinskem svetu in do sprejema predloga titovcev. Vedeti pa moramo, da še vedno obstaja dvom ali bo VU omenjeni sklep odobrila in ali bo privolila, da se fond, ki je bil namenjen gradnji stanovanj uporabi za gradnjo ceste in prosvetnega doma. Seveda se je tej liniji titovcev na vsej črti pridružilo tudi njihovo glasilo «Primorski dnevnik», ki v svojem poročilu o že omenjeni občinski seji piše med drugim tudi, naslednje: «Zamisel in sklep občinskega sveta sta vredna vse pohvale. . . Z zgraditvijo prosvetnega doma in ureditvijo stanovanja v šoli in v otroškem vrtcu bi tudi bilo rešeno v glavnem stanovanjsko vprašanje repentabrske občine.» To je vsekakor gorostasten absurd. In to vedo vsi repentabrski občani — torej tudi titovski svetovalci — najbolj pa seveda tisti občani, ki se stiskajo v pretesnih stanovanjih in tisti, ki teh sploh nimajo. Po vseh občinah so bile zgrajene stanovanjske hiše, ali pa so te v načrtih, le v repentabrski občini — po titovskem mnenju — teh ni potreba. O delovanju titovcev naj pa repentabrski občani sami sodijo. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago predvideva repentabrska občinska uprava v tekočem letu naslednje dohodke: 1) Od najemnine kamnolomov 110.000 lir, od najemnine šolskih poslopij 4.500 lir, od najemnine lova pa 15.600 lir; 2) od raznih pridržkov na plačah, povrnitve bolniških stroškov ter raznih prispevkov 248.998 lir; 3) od raznih pristojbin, dajatev, občinskega davka na zemljišča in stavbe ter od trošarine 3.647.544 lir; 4) od izrednih dohodkov, državne podpore ter od državnih prispevkov 9.924.606 lir. Skupni znesek predvidenih efektivnih in iz- rednih dohodkov znaša torej 13.951.248 lir. V istem času pa predvideva naslednje izdatke: 1) Za davke na zemljišča, imovi-no, dohodnino, za vzdrževanje občinskih poslopij, in zavarovanja istih 216.400 lir; 2) za razne prispevke, plače občinskih nameščencev, za prispevke bolniški blagajni, najemnine, za prevozne stroške uslužbe-nega osebja, za prispevek županu in ožjemu odboru in dr. 4.032.148 lir. 3) za krajevno higieno in policijo, za vzdrževanje pokopališča, za ži-vinozdravniško službo, javnega stranišča, za razkuževanje, za javno razsvetljavo in za nabavo pitne vode itd. 647.500 lir; 4) za občinski tehnični urad, za javne občinske ceste in za nabavo gramoza 282.000 lir; 5) za vzdrževanje šolstva 234.000 lir; 6) za javno dobrodelnost 377.000 lir; 7) za bogočastje 91.800 lire; 8) za rezervni fond pa 50.000 lir. Za izredne izdatke, v katere spadajo stroški za opremo novih občinskih prostorov, za javna dela za nadure občinskim uradnikom in dr. pa predvidevajo 8.020.000 lir. Skupni predvideni izdatki znašajo 13.951.248 lir. S tem, da so stroški izenačeni izdatkom — in da občina ne «potrebuje» podpore od države pa še ni rečeno, da so rešena vsa vprašanja in da ni primanjkljaja po zaslugi modre» občinske titovske uprave. Ne bomo se tu spuščali v podrobnejše razpravljanje o proračunu, ni- ti ne v razpravljanje o posameznih postavkah proračuna. Sodbo o teh si bodo najlažje ustvarili repentabrski občani sami. Oni bodo tudi najlažje in najbolje preudarili, katere postavke so primerno iz katere neprimerno visoke. Vsekakor pa se nam zdi, da je postavka, ki se nanaša na predvidena javna dela razmeroma zelo nizka in da je v sorazmerju s to mnogo previsoka postavka za vzdrževanje občinske u-prave in drugih predvidenih stroškov. Svetovalci SIAU so že lani predlagali na neki sej-i občinskega sveta, naj bi občinska uprava vzpodbudila zasebnike, da bi napeljali pitno vodo na svoje domove. Seveda bi bilo potrebno, da bi občinska uprava preučila vprašanje morebitne olajšave ali ugodnosti plačevanja za napeljavo. Napeljava vode po zasebnih hišah bi bila ne le v veliko korist prizadetim občanom, temveč bi nudila občini tudi dokajšnje do-hodk' v' Iz proračuna, ki smo ga ravnokar opisali pa ni razvidno, da bi se titovska občinska uprava niti malo zavzela za rešitev tega vprašanja. Vsota, ki jo je določila za vzdrževanje higiene na vasi je zelo borna. Zato je vse hvalisanje «Primorskega dnevnika» o izravnanju letnega proračuna le navadno frazarjenje. Proračun sam pa ni izraz dejanskih potreb in želja repentabrskih občanov. ne. Zborovanja naj bodo dobro pripravljena, da bodo konkretna in uspešna. Na zborovanjih je treba diskutirati, kakor tudi kritizirati delovanje od I. kongresa do danes, kakor tudi preučiti in diskutirati vprašanja mladine sektorja, kjer sekcija ali skupina deluje. Skupine in mladi komunisti naj čitajo, študirajo in diskutirajo material, izdan v posebnem biltenu, osnutek statuta ter morebitne predloge za dopolnitev ali iz-premembo ter članke, ki so objavljeni v «Delu» in «Lavoratore» kot predkongresna diskusija. V pripravah za kongres mora biti naše geslo: razširiti in izboljšati organizacijo ZKM ter povečati njen vpliv med delovno mladino in dijaki. Zaradi tega naj bodo mladi komunisti bolj aktivni v borbi za mir, delo in demokratične svoboščine. Za kongres ZKM naj vsak komunistični mladinec poravna članarino za mesec januar in februar 1951; naj vsaka skupina KM dela za razširitev ZKM, pridobivajoč novih članov med mladimi delavci in študenti. Dolžnost vsakega komunističnega mladinca je čim bolj popularizirati med mladino naš kongres in ZKM. Vsaka sekcija ali skupina za popularizacijo kongresa naj poleg ostalega organizira mladinske večere, izlete, pospešuje delovanje na športnem in kulturnem polju. Naj se tudi mladina, ki je izven naše organizacije, zainteresira za kongres ZKM. Le mesec dni nas loči od našega kongresa. Zaradi tega je potrebno, da mladinci pohitijo in preučijo probleme mladine. V smislu kritike dn avtokritike je treba analizirati borbe in delovanje ZKM in njenih organizacij. To bo največ doprineslo k uspešnemu delovanju in izidu kongresa. Imamo čast, da se bo naš kongres vršil prav v času, ko bo potekala SOletnica obstoja ZKM ter 15 dni po III. kongresu naše Partije. Zaradi tega bomo naše predkongresno delovanje povezali z delovanjem za 30-letnico ustanovitve ZKM in za III. kongres KP STO. Ob priliki 301etnice obstoja ZKM bomo 28, januarja organizirali konferenco vseh mladih komunistov, s katero bomo doprinesli k predkongresni diskusiji KP STO in Zveze komunistične mladine. V nedeljo 14. t. m. je bilo zborovanje delovne mladine, ,za katero so največ doprinesli mladi komunisti. Na zborovanju se je jasno prikazalo težko stanje mladine na našem Ozemlju ter je bila delovna mladina pozvana v borbo za izboljšanje svojega življenjskega stanja. Naša naloga je torej popularizirati diskusije in sklepe zborovanja in postaviti se na čelo borbe delavske mladine. Mladi komunisti! Z navdušenjem in čutom odgovornosti nadaljujmo z aktivnim predkongresnim delovanjem za dober uspeh kongresa, ki bo doprinesel k še odločnejši borbi za mir, ter za srečno in veselo bodočnost. LINO HHEVATIN šem ozemlju znatno utrdil in razširil. Znaten in važen doprinos pa je dalo tudi slovensko delovno ljudstvo, ki je že v tej dobi videlo in razumejo potrebo skupne borbe z italijanskimi delovnimi množicami. V letih pred prvo svetovno vojno so bili slovenski delavci povezani v jugoslovansko socialdemokratsko stranko, ki je imela osrednji sedež v Ljubljani. V Trstu so vse do leta 1902. izdajali svoje glasilo «Rdeči prapor». Po direktivi takratnih voditeljev iz Ljubljane pa je bilo to glasilo prenešeno v Ljubljano kot središče Slovenije tako, da so tržaški slovenski delavci ostali dejansko brez svojega priljubljenega lista. Pomanjkanje lastnega glasila kakor tudi precejšen zastoj kulturnega življenja med slovenskim delavstvom je dalo pobudo za ustanovitev lastne kulturne in napredne organizacije, ki naj bi v mejah možnosti nudila našemu delovnemu ljudstvu pogoje za kulturno in seveda tudi politično izživljanje. Ze takrat so hoteli namreč slovenski nacionalistični krogi, ki so se zbirali okrog Narodnega doma, monopolizirati slovensko kulturo za svoje politične špekulacije. Njihova kultura dejansko ni bila dostopna delovnemu ljudstvu. Toda razredna zavest in požrtvovalnost našega delavca je znala premagati vse ovire in težkoče. Skupina podjetnih in zavednih slovenskih tovarišev iz vrst socialdemokratske stranke je dala pobudo za ustanovitev lastne organizacije, ki naj bi se imenovala «Ljudski oder». Med temi najdemo v prvih vrstah tov. Karla Vrabca, ki je že pred pristopom v socialdemokratsko stranko deloval na kulturnem polju. Tov. Vrabec je bil torej dejansko med prvimi, ki so sprožili in tudi udejstvili zamisel za ustanovitev «Ljudskega odra». Ljudski oder je bil slovesno ot-vorjen 16. marca 1905. ls ter - Skedenj, istotam ob 8.30; Sko-Ijet - Pristaniščniki, na igrišču na :(s Skoljetu ob 15.30. Počiva Aquilea. 0| Odgov. urednik DUŠAN KODRIČ Založništvo «DELA» s* Tiska Tip. Adriatica - Rlsmondo 14. Dovoljenj« A. 1. 8.