129 farm vestn 2022; 73
SLADKORNA
BOLEZEN 
IN COVID-19:
SINDEMIJA ALI 
LE MEDSEBOJNA
OPAZOVALCA
DIABETES AND
COVID-19: SyNDEMIC
OR JUST CASUAL
BySTANDERS
AVTORJA / AUThORS:
Špela Volčanšek, dr. med.1
doc. dr. Miodrag Janić, dr. med.1,2
1 Klinični oddelek za endokrinologijo, 
diabetes in presnovne bolezni, 
Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Zaloška 7, 1000 Ljubljana, Slovenija
2 Medicinska fakulteta, 
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: spela.volcansek@kclj.si
POVZETEK
Dvosmerno povezavo med sladkorno boleznijo (SB)
in koronavirusno boleznijo 19 (covid-19) nadgrajujejo
še družbeno-okoljski dejavniki. O SB dosledno po-
ročajo kot o pomembnem dejavniku tveganja za
hujši potek covida-19 s pogostejšimi hospitalizaci-
jami, sprejemi v enoto intenzivne terapije, mehansko
ventilacijo in povečano smrtnostjo. hkrati SARS-
CoV-2 povzroči številne spremembe presnove glu-
koze, ki zapletejo znano sladkorno bolezen ali pov-
zročijo nove pojavne oblike hiperglikemije.
Glukokortikoidi so glavni steber zdravljenja covidne
pljučnice, sočasno pa pogosto vodijo v hiperglike-
mijo. Nekateri antihiperglikemiki obetajo boljše iz-
hode covida-19 zaradi svojega protivnetnega delo-
vanja. Dokazali so učinkovit imunološki odziv na
cepljenje pri osebah s SB z dobro urejeno glikemijo.
Normalizacija hiperglikemije med obravnavo covid-
19 zmanjša sproščanja vnetnih citokinov in zmanjša
sposobnost vezave virusa na angiotenzinsko kon-
vertazo 2 (ACE2), kar lahko izboljša prognozo co-
vida-19. Za uspešen spopad s covid-19 je za po-
sameznika in družbo bistveno razumevanje
sindemičnega prepleta covida-19 s kroničnimi bo-
leznimi, ki so najpomembnejši dejavniki tveganja. 
KLJUČNE BESEDE: 
antihiperglikemična zdravila, cepljenje, covid-19,
imunometabolizem, sladkorna bolezen
ABSTRACT
The bidirectional link between diabetes and coron-
avirus disease 19 (covid-19) is further driven and
perpetuated by socio-environmental factors. Dia-
betes has been consistently reported as an impor-
tant risk factor for severe covid-19, leading to more
frequent hospitalisations and greater risk for inten-
sive care admission, mechanical ventilation and as-
sociated mortality. SARS-CoV-2 causes several dis-
turbances in glucose metabolism that complicate
pre-existing diabetes or manifest as new onset hy-
perglycaemia. Treatment of covid-19 pneumonia
with glucocorticoids often induces hyperglycaemia,
while some antihyperglycemics could lead to better
covid-19 outcomes due to their anti-inflammatory
activity. Vaccination is effective in diabetics with
well-controlled glycaemia. Normalization of hyper-
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
1UVOD
Koronavirusna bolezen 19 (covid-19), ki jo povzroča novi
koronavirus SARS-CoV-2 (severe acute respiratory syn-
okuž ba SARS-CoV-2, ki poslabša endotelijsko disfunkcijo,
in hiperkoagulabilnost v sklopu okužbe, ki poveča nagnje-
nost k trombozi (12).
Pričujoči prispevek bo natančneje opredelil predvsem bio-
loške dejavnike, ki so svojstveni za oba tipa SB in med ka-
tere prištevamo akutno ali kronično hiperglikemijo ter mo-
dulacijo izražanja angiotenzinske konvertaze 2 (ACE2) v
pljučih bolnikov s SB. 
2kakO slaDkOrna bOlEzEnVpliVa na pOtEk cOViDa-19?
2.1 V ŠTEVILKAh
Dokazali so, da imajo osebe s SB tipa 1 in tipa 2 večjo
verjetnost za hujši potek bolezni zaradi okužbe s SARS-
CoV-2 v primerjavi z osebami brez SB (4–6). Bolniki s SB
tipa 1 in SB tipa 2 so imeli podobni relativni razmerji obetov
za hospitalizacijo (3,90 za SB tipa 1 oz. 3,36 za SB tipa 2),
resnost bolezni (3,35 za SB tipa 1 oz. 3,42 za SB tipa 2) in
bolnišnično umrljivost (3,51 za SB tipa 1 oz. 2,02 za SB
tipa 2). V populacijski raziskavi na Škotskem se je povečalo
tveganje za smrt zaradi covida-19 za oba tipa SB (razmerje
obetov 2,4 s SB tipa 1 proti 1,4 s SB tipa 2) (4–6). Višje
število smrti oseb s SB tipa 1 in tipa 2 na začetku pande-
mije covida-19 so natančneje opredelili v Angliji, kjer po-
večana umrljivost ni bila povezana le s srčno-žilnimi in led-
vičnimi zapleti SB, temveč neodvisno tudi z nadzorom
drome coronavirus 2), je zaradi svojih pandemičnih raz-
sežnosti preusmerila pozornost razvitega sveta s kroničnih
nenalezljivih na nalezljive bolezni. Čeprav lahko poteka po-
vsem brezsimptomno, pri približno 15 % znanih okužb na-
preduje v eno od hujših oblik, pri čemer pljučnica kot pri-
marni zaplet pogosto zahteva hospitalizacijo. V 4 do 7 %
znanih primerov ima kritičen potek, ki zahteva intenzivno
nego in terapijo (1). Vzroki za spekter razlik v resnosti po-
teka covida-19 med posamezniki in populacijami ter zlasti,
zakaj bolezen bolj prizadene starejše prebivalstvo in tiste z
znanimi kroničnimi boleznimi, so plod mnogih raziskav. 
Sladkorna bolezen (SB) je ena najpomembnejših osnovnih
bolezni, ki poslabša potek in izhode covida-19 (2). Približno
50 % hospitaliziranih bolnikov, ki so umrli zaradi covida-
19, neodvisno od starosti, je imelo SB. hkrati umre kar
vsak peti bolnik s covidom-19 in sočasno SB (3). Splošna
umrljivost znaša približno 2 %, za Slovenijo je za splošno
populacijo znan podatek o smrtnosti 4,53 na 1000 obolelih
(4–7).
Raziskovalci kolizijo problematike kroničnih nenalezljivih
bolezni z epidemijo simptomatskih okužb s SARS-CoV-2
označujejo s pojmom sindemija (8). Kopičijo se raziskave,
ki so vključevale prebivalce Slovenije in nudijo vpogled v
lokalne lastnosti sindemije SB in covida-19 (7, 9). Presejalna
in preventivna dejavnost se je ustavila, zagotovljeni so bili
samo določeni segmenti ambulantne obravnave (10).
Skladno s podatki iz drugih držav so se v Sloveniji v času
pandemije dokazano spremenile prehranjevalne navade,
zelo verjetno pa so se spremenile tudi življenjske navade,
vključno s količino telesne dejavnosti (11). 
Naštete posledice in interakcije potrjujejo tudi lokalno sin-
demično prepletanje SB in covida-19 z družbeno-okolj-
skega vidika (slika 1). Drugi dejavniki, ki prispevajo k huj-
šemu poteku covida-19 pri bolnikih s SB, vključujejo
soobstoj debelosti, endotelijsko vnetje, ki ga povzroča
glycaemia during covid-19 results in decreased lev-
els of inflammatory cytokines and reduced viral abil-
ity to bind angiotensin convertase 2 (ACE2), which
may improve prognosis. Understanding the syn-
demic intertwining between covid-19 and chronic
diseases (i.e. the most important risk factors), is
essential for the successful battle against covid-19
in both, individual and society.
KEy WORDS: 
antihyperglycemic medications, vaccination, covid-
19, immunometabolism, diabetes
130
S
LA
D
K
O
R
N
A
 B
O
LE
Z
E
N
 IN
 C
O
V
ID
-1
9:
 S
IN
D
E
M
IJ
A
 A
LI
 L
E
 M
E
D
S
E
B
O
JN
A
 O
PA
Z
O
VA
LC
A
farm vestn 2022; 73
ALI STE VEDELI?
• Za prognozo oseb s sladkorno boleznijo in covidom-
19 je bistvena urejenost sladkorne bolezni pred in
med okužbo; prognostično neugodna je zlasti hiper-
glikemija ob sprejemu v bolnišnico. 
• Povišana koncentracija glukoze je vpletena v vse
glavne korake življenjskega cikla virusa SARS-CoV-
2.
• Virus SARS-CoV-2 izkazuje tropizem za eksokrine
in endokrine celice trebušne slinavke.
• Domnevno lahko nekatera zdravila za zdravljenje
sladkorne bolezni (kot je metformin) zaradi svojih
protivnetnih učinkov vplivajo na potek bolezni covid-
19, s tem da zmanjšajo infektivnost SARS-CoV-2 z
modulacijo izražanja ACE2.
131 farm vestn 2022; 73
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
glikemije in indeksom telesne mase (ITM). Povezava med
ITM in umrljivostjo zaradi covida-19 je imela značilno raz-
poreditev v obliki črke U. S povečano umrljivostjo zaradi
covid-19 pri SB tipa 1 in tipa 2 so izraziteje povezani še
moški spol, višja starost, ledvična okvara, predhodna mo-
žganska kap, srčno popuščanje in socialno-ekonomsko
pomanjkanje (13–15). 
Za prognozo oseb s SB je bistvenega pomena metabolna
urejenost, saj so višje ravni glukoze v krvi pred in med co-
vidom-19 povezane s slabšimi izidi. Slab nadzor glikemije
z ravnmi hbA1c, višjimi od 7,6 % (59 mmol/mol), je močno
povezan z večjo stopnjo umrljivosti (razmerje tveganj 2,23
pri SB tipa 1 in 1,61 pri SB tipa 2) (5, 16). Poleg tega se je
izkazalo, da je zlasti hiperglikemija ob sprejemu v bolnišnico
slab prognostični dejavnik, kar kaže, da ima lahko hiper-
glikemija v zelo zgodnji fazi bolezni posebno vlogo. Glukoza
na tešče je bila najboljši napovednik kritičnega poteka co-
vida-19. Nediagnosticirana SB tipa 2 (razmerje obetov
5,76) in prediabetes (razmerje obetov 4,15) sta povečala
tveganje za hud potek covida-19. Prav tako je bila novo
nastala oz. novoodkrita hiperglikemija v bolnišnici znanilka
kritičnega poteka covida-19 (17).
Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje
(NIJZ) smo v Sloveniji v letu 2020 beležili porast števila
umrlih zaradi SB kot osnovnega vzroka smrti (9), kar bi
lahko odražalo že opisane populacijske trende iz tujine,
kjer so beležili povečano umrljivost bolnikov s SB obeh
tipov na račun covid-19 (14). Več kot četrtina umrlih zaradi
covida-19 je v letu pred smrtjo prejemala zdravila za zdra-
vljenje SB. Med mlajšimi umrlimi zaradi covida-19 je bil
delež prejemnikov zdravil za zdravljenje SB bistveno višji
od njene prevalence v isti starostni skupini. Najvišji delež je
znašal 43 % v starostni skupini med 70 in 74 let. (9).
2.2 PATOFIZIOLOGIJA 
hiperglikemija in odpornost na inzulin povzročata imunske
okvare, kot so okvara delovanja monocitov/makrofagov in
nevtrofilcev, zmanjšana proliferacija limfocitov, pomanjkljiva
predstavitev antigenov in disfunkcija komplementa (18).
Poleg tega so odzivi celic B in T pri debelih osebah s SB
neustrezni. Ni izključeno, da je humoralni imunski odziv pri
covidu-19 pri osebah s SB tipa 2 nezadosten in so zato
le-te izpostavljene velikemu tveganju ponovne okužbe s
SARS-CoV-2 (19). 
Te spremembe lahko delno pojasnijo morebitni neuspeh
cepiv pri osebah z debelostjo oz. SB tipa 2 (20). Okvarjena
prirojena/pridobljena imunost je posledica povečane proiz-
vodnje več provnetnih citokinov in kemokinov, kot so de-
javnik tumorske nekroze α (TNF-α), interlevkini (IL) 6, IL-
Slika 1: Sindemija sladkorne bolezni in covida-19 ter družbeno-okoljski dejavniki, ki spodbujajo interakcije in poslabšajo izide bolezni.
Figure 1: Diabetes and covid-19 syndemic and socio-environmental factors that promote interactions and worsen disease outcomes.
132
S
LA
D
K
O
R
N
A
 B
O
LE
Z
E
N
 IN
 C
O
V
ID
-1
9:
 S
IN
D
E
M
IJ
A
 A
LI
 L
E
 M
E
D
S
E
B
O
JN
A
 O
PA
Z
O
VA
LC
A
farm vestn 2022; 73
1β, IL-12, IL-18, interferon (IFN) γ in RANTES (Regulated
upon Activation, Normal t Cell Expressed and Presumably
Secreted) (21).
Kronično tleče vnetje, značilno za SB, lahko pospeši cito-
kinsko nevihto, ki jo povzroči okužba s SARS-CoV-2. V
prid tej hipotezi govorijo domneve, da so ravni IL-6, C rea-
ktivnega proteina (CRP) in D-dimera višje pri bolnikih s co-
vidno pljučnico, ki imajo znano SB. IL-6 je sicer povezan s
presnovnimi motnjami in srčno-žilnimi zapleti, zato lahko
antagonist IL-6 tocilizumab, med drugimi, pri osebah s SB
izboljša klinični potek covidne pljučnice (22, 23). 
Tako epidemiološke kot mehanistične raziskave vztrajno
opozarjajo, da je hiperglikemija ključni dejavnik pri napre-
dovanju covida-19 (13, 16). Povišana koncentracija glu-
koze je vpletena v vse glavne korake življenjskega cikla vi-
rusa in napredovanje bolezni (24). Povišane vrednosti
glukoze zagotavljajo idealne pogoje, da se virus izogne in
oslabi prvo raven imunskega obrambnega sistema v plju-
čih, pridobi dostop do globokih alveolarnih celic, se veže
na ACE2, kar povzroči vnetni odziv pljuč. Ob vstopu v
pljučne celice se pospeši razmnoževanje virusa v celicah
in celična smrt. Proženje pljučnega vnetnega odziva, ki
preplavi že tako oslabljen prirojeni imunski sistem, sproži
plaz sistemskih okužb, vnetij in poškodb celic, citokinske
nevihte in trombotičnih dogodkov (24). Medsebojne po-
vezave med hiperglikemijo in okužbo s SARS-CoV-2 pri-
kazuje slika 2.
Za povezavo virusa z ACE2 je potrebna s hiperglikemijo
povzročena glikozilacija. Domnevajo, da aberantno gliko-
ziliran ACE2 v tkivu pri nenadzorovani hiperglikemiji olajša
celični vdor SARS-CoV-2. Prav tako je verjetno, da je ko-
ličina glikoziliranega ACE2, in ne samo njegova količina,
odgovorna za vezavo in fuzijo virusa. Dobro pa je znano,
da je proces glikozilacije sprva reverzibilen (25). Posledično
hitra normalizacija hiperglikemije med covidom-19 omo-
goči zmanjšanje sproščanja vnetnih citokinov in manjšo
sposobnost vezave virusa na ACE2, kar dosledno pomaga
pri izboljšanju prognoze pri okužbi s SARS-CoV2 (25).
Slika 2: Medsebojne povezave med hiperglikemijo in okužbo s SARS-CoV-2. Povišane vrednosti glukoze zagotavljajo idealne pogoje za virus,
da oslabi imunsko obrambo v pljučih in se veže na ACE2, kar povzroči vnetni odziv pljuč. Visoko virusno breme je povezano z višjo
koncentracijo AngII. Kombinacija hiperglikemije in prekomerne proizvodnje angiotenzina 2 (Angll) vodi do zapletov covida-19, kot so več-
organska odpoved in trombotični dogodki. Povzeto po (24).
Figure 2: Interactions between hyperglycaemia and SARS-CoV-2 infection. Elevated glucose levels provide ideal conditions for the virus to
weaken the immune defences in the lungs and bind to the ACE2, causing an inflammatory response in the lungs. The subsequent high viral
load correlates with increased concentration of angiotensin 2 (AngII). Finally, the combination of high blood glucose and overproduction of
AngII leads to the phenomenon involved in the complications observed in severe cases such as multi-organ failures and thrombotic events.
Adapted from (24).
133 farm vestn 2022; 73
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
2.3 ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE
SLADKORNE BOLEZNI IN COVIDA-19 
Okužba s SARS-CoV-2 poslabša presnovo glukoze zaradi
razvoja citokinske nevihte, spremembe izražanja ACE2 in
neposredne poškodbe β-celic trebušne slinavke tako pri
osebah s SB kot ostalih. V času okužbe je večinoma (pred-
vsem pri hospitaliziranih bolnikih) priporočljivo zdravljenje
z inzulinom, ki je primernejše od drugih farmakoterapij za-
radi majhnega tveganja za nenadzorovano hiperglikemijo
in diabetično ketoacidozo. Domnevno lahko nekatera zdra-
vila zaradi svojih protivnetnih učinkov (kot so metformin,
zaviralci natrij-glukoznega koprenašalnega sistema 2 (SGLT-
2) in zaviralci dipeptidil peptidaze 4 (DPP-4), agonisti re-
ceptorjev glukagonu podobnega peptia 1 (GLP-1) ter in-
zulinska terapija) vplivajo na potek bolezni covid-19, s tem
da zmanjšajo infektivnost SARS-CoV-2 z modulacijo izra-
žanja ACE2. Vendar zaenkrat ni dovolj prepričljivih dokazov,
ki bi podprli ta stališča (22, 26, 27). 
Raziskava, ki je vključevala preko 2 milijona oseb s SB tipa 2
in v opazovanem obdobju pribeležila 13.479 (0,5 %) smrti,
povezanih s covidom-19, je najprepričljivejše zmanjšanje tve-
ganja za smrt pokazala za metformin (razmerje tveganj 0,77;
95% interval zaupanja (IZ) 0,73–0,81), medtem ko je bilo
tveganje ob zdravljenju z inzulinom povišano, in sicer na 1,42
(IZ 1,35–1,49) (26). Slednje verjetno lahko razložimo v
kontekstu, da so bili bolniki, zdravljeni z inzulinom, večinoma
hospitalizirani, kar govori v prid hudemu ali kritičnemu poteku
bolezni, kjer pa vemo, da je bila tudi smrtnost največja. 
V nadaljevanju sledijo predvsem varnostni napotki za pre-
jemanje posameznih skupin antihiperglikemičnih zdravil ob
prebolevanju covida-19 doma. 
2.3.1 metformin 
Večina bolnikov, ki preboleva okužbo doma, lahko zdra-
vljenje z metforminom nadaljuje. Laktacidoza se pojavi po-
gosteje ob dehidraciji, zato svetujemo prenehanje jemanja
metformina v času resnejše okužbe, še posebej s pridru-
ženim bruhanjem in drisko (2).
2.3.2 sulfonilsečnine
Večina bolnikov, ki preboleva okužbo doma, lahko zdra-
vljenje s temi zdravili nadaljuje. Pozornost je predvsem po-
trebna pri osebah, ki so neješče; zaradi nevarnosti hipogli-
kemije naj prehodno opustijo zdravila iz te skupine (2).
2.3.3 zaviralci Dpp-4 
Ta zdravila so na splošno dobro prenosljiva in varna ter je
z njimi moč nadaljevati v času vseh oblik okužbe s SARS-
CoV-2 (2).
2.3.4 zaviralci sglt-2
Znano je, da lahko zdravila iz te skupine, v sicer majhnem
deležu, povečajo tveganje za dehidracijo in diabetično ke-
toacidozo (28). Posledično je med vsako akutno boleznijo
potrebno pozorno spremljati ledvično delovanje zaradi ve-
likega tveganja za akutno ledvično okvaro. Ketoacidoza
se pojavi pogosteje, če so bolniki dehidrirani, zato bolnikom
svetujemo prenehanje jemanja zaviralcev SGLT-2 v času
resnejše okužbe, še posebej s pridruženima bruhanjem in
drisko (2).
2.3.5 agonisti receptorjev glp-1
Z agonisti receptorjev GLP-1 je med akutno okužbo moč
nadaljevati. Pozornost je predvsem potrebna pri slabšanju
bolezni s hipoperfuzijo podkožja, ker je lahko njihov učinek
pomembno zmanjšan. V zadnjem času večinoma upora-
bljamo enotedenske oblike agonistov receptorjev GLP-1;
po njihovi ukinitvi je potrebno biti pozoren na pomembne
postopne poraste krvnega sladkorja, ob izzvenevanju
učinka, predvsem v bolnišnici (2).
2.3.6 inzulinska terapija
Inzulin je zdravilo izbire pri hospitaliziranih bolnikih s covi-
dom-19 s hiperglikemijo. Odmerjamo ga po bazalno-bo-
lusnem režimu z dodatnimi korekcijskimi odmerki, pri kritično
bolnih pa preidemo na neprekinjeno intravensko infuzijo in-
zulina. Ciljni razpon glukoze 7,8–10,0 mmol/L je priporočljiv
za kritično in nekritično bolne bolnike (2). 
Zdravljenja z inzulinom med okužbo, zdravljeno doma, ne
smemo prekiniti, še posebej, če obstaja možnost, da gre
za osebo s SB tipa 1. Spodbujati je potrebno redno sa-
mokontrolo glukoze v krvi vsake 2 do 4 ure oz. neprekinjeno
spremljanje glukoze v medceličnini. Terapevtske cilje prila-
godimo v skladu z vrsto sladkorne bolezni, spremljajočimi
boleznimi in trenutnim zdravstvenim stanjem bolnika (2).
3kakO cOViD-19 VpliVa naslaDkOrnO bOlEzEn?
3.1 NOVONASTALA SLADKORNA
BOLEZEN PRI BOLNIKIh S
COVIDOM-19 
Med SB in okužbo s SARS-CoV-2 je dvosmeren odnos.
Pri bolnikih s covidom-19 so opisali primere novonastale
sladkorne bolezni in akutnih presnovnih zapletov že znane
sladkorne bolezni. 
134
S
LA
D
K
O
R
N
A
 B
O
LE
Z
E
N
 IN
 C
O
V
ID
-1
9:
 S
IN
D
E
M
IJ
A
 A
LI
 L
E
 M
E
D
S
E
B
O
JN
A
 O
PA
Z
O
VA
LC
A
farm vestn 2022; 73
Vloga virusne okužbe pri novonastali hiperglikemiji je že
znan koncept, saj sproženje sladkorne bolezni tipa 1 pripi-
sujemo okužbam z več različnimi virusi (29). Okužba s
SARS-CoV-2 lahko prizadene več organskih sistemov, kar
je povezano z vzorcem izražanja in porazdelitve ACE2 v
različnih organih. SARS-Cov-2 se veže na ACE2, ki je iz-
ražen v več ključnih presnovnih organih in tkivih, vključno
z β-celicami trebušne slinavke. Raziskave so podprle virusni
tropizem na eksokrine in endokrine celice trebušne slinavke
in pokazale morfološke, translacijske in funkcionalne spre-
membe trebušne slinavke (30) Vendar pa trenutno ni dovolj
dokazov o morebitni povečani pojavnosti diabetične ke-
toacidoze ob covidu-19 oz. ali SARS-CoV-2 predstavlja
povečano tveganje diabetične ketoacidoze v primerjavi z
drugimi nalezljivimi boleznimi (31).
Druga hipoteza za novonastalo hiperglikemijo razlaga, da
sta odpornost proti inzulinu in disfunkcija β-celic posledici
vnetnega okolja, ki ga sproži citokinska nevihta (32). Si-
stemsko vnetje in citokinska nevihta, ki ju povzroča covid-
19, privede do periferne odpornosti na inzulin. Poleg tega
visoki ravni TNF-α in IL-6 pri citokinski nevihti poslabšata
delovanje β-celic trebušne slinavke. Tako odpornost na in-
zulin kot okvara delovanja β-celic trebušne slinavke skupaj
prispevata k začaranemu krogu pri razvoju in napredovanju
hiperglikemije pri bolnikih s covidom-19 (22, 33). 
Med pandemijo covida-19 so poročali o 80-odstotnem
povečanju pojavnosti novonastale sladkorne bolezni pri
otrocih (34). Skladno s tujimi podatki so na NIJZ opisali
doslej najvišje število otrok in mladostnikov do 14 let, ki
prejemajo antihiperglikemična zdravila (9). Te manifestacije
sladkorne bolezni predstavljajo pomembne izzive pri klinič -
nem delu in kažejo na kompleksno patofiziologijo, ki še ni
popolnoma pojasnjena. Pri primerih novo odkrite sladkorne
bolezni ob covidu-19 poleg prave diabetične ketoacidoze
govorimo še o prediabetesu (moteni toleranci za glukozo
ali mejni bazalni glikemiji) ali akutni stresni hiperglikemiji, ki
se lahko pojavi pri kateri koli akutni vnetni bolezni. Neredki
pa so primeri nezdravljene oz. doslej neprepoznane slad-
korne bolezni tipa 2, kjer se glikemija ob okužbi hitro iztiri,
značilen pa je višji izhodiščni hbA1c, kar kaže na dolgo-
trajnost presnovne neurejenosti (31). Možne napake pri
poročanju o etiologiji hiperglikemije razkriva doslej edina
raziskava, ki je opisala razširjenost acidoze in ketoacidoze
pri velikem številu, 658 hospitaliziranih bolnikov s potrjenim
covidom-19. V tej kohorti je imelo 6,4 % oseb pozitivne
ketone v urinu ali serumu, le trije od 42 (7 %) pa so dejan-
sko izpolnjevali merila za diabetično ketoacidozo (35). Na
podlagi zgoraj navedenega bi morali torej, ko opredelju-
jemo novonastalo SB v sklopu obravnave zaradi covida-
19, poskušati natančno ločiti »pravo« od »lažne« ketoaci-
doze.  
Ena prvih raziskav, ki je dolgotrajneje spremljala osebe, pri
katerih so beležili novo odkrito hiperglikemijo v času obrav-
nave zaradi covid-19 predpostavlja, da je šlo v večini pri-
merov za stresno hiperglikemijo v času akutne vnetne bo-
lezni in ne novonastalo SB. 31 % kohorte je po vsaj
30-dnevnem spremljanju doseglo normalizacijo glikemije.
Sicer je več kot tretjina bolnikov pred sprejemom imela
prediabetes, vendar je skoraj polovica ob spremljanju
dosegla regresijo v prediabetes ali normoglikemijo (36).
3.2 BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE
COVIDA-19 IN VPLIVI NA GLIKEMIJO 
Zdravila, ki jih trenutno uporabljamo za zdravljenje covid-
19, lahko vodijo v porast glikemije pri osebah s SB, kot
tudi v novonastalo hiperglikemijo, pri osebah, ki doslej niso
imele znane sladkorne bolezni. Glukokortikoidi, kot je dek-
sametazon, so se izkazali za učinkovite pri bolnikih s co-
vidno pljučnico. Kljub temu ugodnemu učinku deksame-
tazon blokira očistek virusa in imunski odziv ter vodi v
hiperglikemijo tudi pri bolnikih brez sladkorne bolezni. V
klinični praksi so za obvladovanje covida-19 potrebni visoki
odmerki glukokortikoidov, bodisi deksametazona bodisi
metilprednizolona, ki učinkovito zavreta citokinsko nevihto,
po drugi strani pa lahko pomembno poslabšata hipergli-
kemijo. Zato je pri bolnikih, ki prejemajo glukokortikoide,
ključno strogo spremljanje ravni glukoze v krvi (37). Omeniti
velja, da druga protivirusna (remdesivir, molnupiravir, nir-
matrelvir-ritonavir) kot tudi protivnetna zdravila (tocilizumab),
ki jih trenutno uporabljamo v zdravljenju ali preprečevanju
covida-19, nimajo pomembnega vpliva na glikemijo. Enako
velja tudi za specifična monoklonska protitelesa (38).
3.3 CEPLJENJE (PROTI COVIDU-19) IN
VPLIV NA GLIKEMIJO
Učinkovita cepiva proti covidu-19 smo pričakali z velikim
optimizmom. Stroka je poudarjala, da so osebe s SB zaradi
večje ogroženosti za hud potek bolezni kandidati za pred-
nostno cepljenje, hkrati pa se je spraševala, ali se lahko
posamezniki s SB tipa 2 in drugimi presnovnimi stanji učin-
kovito odzovejo na cepivo na osnovi tehnologije mRNA
(20). 
Populacijske raziskave so pokazale, da je humoralni imun-
ski odziv proti SARS-CoV-2 pri bolnikih z dobro urejeno
SB primerljiv z odzivom bolnikov brez sladkorne bolezni.
135 farm vestn 2022; 73
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
Cepiva proti covidu-19 so sicer povzročila šibko imunost
pri osebah s slabo urejeno SB v primerjavi z osebami z
dobro urejenostjo glikemije. 21 dni po prvem odmerku ce-
piva so bili titri nevtralizirajočih protiteles in odzivi celic T
pomagalk nižji pri bolnikih s SB tipa 2 z ravnmi hbA1c >
7,0 % kot pri posameznikih z ravnmi hbA1c ≤ 7,0 %, oce-
njenimi pred prvim odmerkom cepiva (39, 40). Izključno
cepljenje proti covidu-19 pri osebah s SB ni spremenilo
nadzora glikemije. Vendar pa so osebe s SB tipa 1 v dneh,
ko so bili prisotni neželeni učinki, opazile prehodno po-
slabšanje ureditve glikemije (40). Ne glede na opisano, pa
se je dolgoročno cepljenje proti SARS-CoV-2 izkazalo kot
pomembno in učinkovito pri osebah s SB, in sicer v enaki
meri kot pri tistih brez nje. 
Podatki NIJZ o precepljenosti za Slovenijo razkrivajo veliko
ozaveščenost mlajše populacije oseb s SB, saj je primer-
java kumulativnega deleža polno cepljenih oseb odkrila,
da so se mlajše osebe s SB pogosteje cepile proti covidu-
19 v primerjavi s celotno populacijo (9).
4sklEp
Na stičišču dveh pandemij je ključnega pomena, da na co-
vid-19 gledamo s sindemične perspektive, kjer se spopa-
demo s povezanimi javno-zdravstvenimi, medicinskimi, so-
cialnimi in gospodarskimi izzivi, ki se v tej krizi medsebojno
krepijo. Potrebno je informiranje splošne javnosti o koristih
dobrega nadzora glikemije, varnega zdravljenja na domu,
optimalnega zdravljenja v bolnišnici in uspešnosti cepljenja
z namenom preprečevanja okužbe, kar največ doprinese k
zmanjšanju bremena sindemije. Nenazadnje je potrebno
tudi sistematično dolgoročno spremljanje oseb po prebo-
lelem covidu-19, ki bo odkrilo dejanske psihosocialne in
somatske posledice. Obravnava covida-19 pomeni celostno
obravnavo. Kljub temu, da vidimo luč na koncu tunela, pa
lahko pričakujemo, da bomo sindemične učinke lahko čutili
še nekaj časa po, upajmo, skorajšnjem izhodu iz pandemije. 
5litEratUra
1. Hu B, Guo H, Zhou P, Shi Z-L. Characteristics of SARS-CoV-2
and COVID-19. Nat Rev Microbiol. 2021 Mar;19(3):141–54. 
2. Bornstein SR, Rubino F, Khunti K, Mingrone G, Hopkins D,
Birkenfeld AL, et al. Practical recommendations for the
management of diabetes in patients with COVID-19. Lancet
Diabetes Endocrinol. 2020 Jun;8(6):546–50. 
3. Wargny M, Potier L, Gourdy P, Pichelin M, Amadou C,
Benhamou P-Y, et al. Predictors of hospital discharge and
mortality in patients with diabetes and COVID-19: updated
results from the nationwide CORONADO study. Diabetologia.
2021 Apr;64(4):778–94. 
4. McGurnaghan SJ, Weir A, Bishop J, Kennedy S, Blackbourn
LAK, McAllister DA, et al. Risks of and risk factors for COVID-
19 disease in people with diabetes: a cohort study of the total
population of Scotland. Lancet Diabetes Endocrinol. 2021
Feb;9(2):82–93. 
5. Barron E, Bakhai C, Kar P, Weaver A, Bradley D, Ismail H, et al.
Associations of type 1 and type 2 diabetes with COVID-19-
related mortality in England: a whole-population study. Lancet
Diabetes Endocrinol. 2020 Oct;8(10):813–22. 
6. Gregory JM, Slaughter JC, Duffus SH, Smith TJ, LeStourgeon
LM, Jaser SS, et al. COVID-19 Severity Is Tripled in the
Diabetes Community: A Prospective Analysis of the
Pandemic’s Impact in Type 1 and Type 2 Diabetes. Diabetes
Care. 2020 Dec 2;44(2):526–32. 
7. COVID-19 National Preparedness Collaborators. Pandemic
preparedness and COVID-19: an exploratory analysis of
infection and fatality rates, and contextual factors associated
with preparedness in 177 countries, from Jan 1, 2020, to Sept
30, 2021. Lancet Lond Engl. 2022 Feb 1;S0140-
6736(22)00172-6. 
8. Horton R. Offline: COVID-19 is not a pandemic. Lancet Lond
Engl. 2020 Sep 26;396(10255):874. 
9. Korošec A, Nadrag P, Eržen I. Nacionalni inštitut za javno
zdravje, 12. Nacionalna konferenca o sladkorni bolezni.
Sladkorna bolezen v številkah – stanje 2020, s posebnim
poudarkom na COVID 19 [Internet]. 2021 Nov 9. Available
from:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ales_korose
c_patra_nadrag_ivan_erzen_-_sladkorna_bolezen_v_stevilkah_-
_stanje_2020_s_posebnim_poudarkom_na_covid-19.pdf
10. Janić M, Lunder M, Janež A. Obravnava bolnikov s sladkorno
boleznijo v času epidemije covida-19. Zdrav Vestn 2021 Jun
29;90(5–6):322–35. 
11. Janssen M, Chang BPI, Hristov H, Pravst I, Profeta A, Millard
J. Changes in Food Consumption During the COVID-19
Pandemic: Analysis of Consumer Survey Data From the First
Lockdown Period in Denmark, Germany, and Slovenia. Front
Nutr [Internet]. 2021 [cited 2022 Feb 8];8. Available from:
https://www.frontiersin.org/article/10.3389/fnut.2021.635859
12. Vallianou NG, Evangelopoulos A, Kounatidis D, Stratigou T,
Christodoulatos GS, Karampela I, et al. Diabetes Mellitus and
SARS-CoV-2 Infection: Pathophysiologic Mechanisms and
Implications in Management. Curr Diabetes Rev. 17(6):2–12. 
13. Alahmad B, Al-Shammari AA, Bennakhi A, Al-Mulla F, Ali H.
Fasting Blood Glucose and COVID-19 Severity: Nonlinearity
Matters. Diabetes Care. 2020 Dec;43(12):3113–6. 
14. Holman N, Knighton P, Kar P, O’Keefe J, Curley M, Weaver A,
et al. Risk factors for COVID-19-related mortality in people with
type 1 and type 2 diabetes in England: a population-based
cohort study. Lancet Diabetes Endocrinol. 2020 Oct
1;8(10):823–33. 
15. Cariou B, Hadjadj S, Wargny M, Pichelin M, Al-Salameh A, Allix
I, et al. Phenotypic characteristics and prognosis of inpatients
with COVID-19 and diabetes: the CORONADO study.
Diabetologia. 2020 Aug;63(8):1500–15. 
136
S
LA
D
K
O
R
N
A
 B
O
LE
Z
E
N
 IN
 C
O
V
ID
-1
9:
 S
IN
D
E
M
IJ
A
 A
LI
 L
E
 M
E
D
S
E
B
O
JN
A
 O
PA
Z
O
VA
LC
A
farm vestn 2022; 73
16. Hartmann-Boyce J, Rees K, Perring JC, Kerneis SA, Morris
EM, Goyder C, et al. Risks of and From SARS-CoV-2 Infection
and COVID-19 in People With Diabetes: A Systematic Review
of Reviews. Diabetes Care. 2021 Dec;44(12):2790–811. 
17. Vargas-Vázquez A, Bello-Chavolla OY, Ortiz-Brizuela E,
Campos-Muñoz A, Mehta R, Villanueva-Reza M, et al. Impact
of undiagnosed type 2 diabetes and pre-diabetes on severity
and mortality for SARS-CoV-2 infection. BMJ Open Diabetes
Res Care. 2021 Feb;9(1):e002026. 
18. Daryabor G, Atashzar MR, Kabelitz D, Meri S, Kalantar K. The
Effects of Type 2 Diabetes Mellitus on Organ Metabolism and
the Immune System. Front Immunol. 2020;11:1582. 
19. Pal R, Banerjee M. Are people with uncontrolled diabetes
mellitus at high risk of reinfections with COVID-19? Prim Care
Diabetes. 2021 Feb;15(1):18–20. 
20. Pal R, Bhadada SK, Misra A. COVID-19 vaccination in patients
with diabetes mellitus: Current concepts, uncertainties and
challenges. Diabetes Metab Syndr Clin Res Rev. 2021 Mar
1;15(2):505–8. 
21. Pérez-Galarza J, Prócel C, Cañadas C, Aguirre D, Pibaque R,
Bedón R, et al. Immune Response to SARS-CoV-2 Infection in
Obesity and T2D: Literature Review. Vaccines. 2021 Jan
29;9(2):102. 
22. Al-Kuraishy HM, Al-Gareeb AI, Alblihed M, Guerreiro SG, Cruz-
Martins N, Batiha GE-S. COVID-19 in Relation to
Hyperglycemia and Diabetes Mellitus. Front Cardiovasc Med.
2021;8:644095. 
23. Huang I, Lim MA, Pranata R. Diabetes mellitus is associated
with increased mortality and severity of disease in COVID-19
pneumonia - A systematic review, meta-analysis, and meta-
regression. Diabetes Metab Syndr. 2020 Aug;14(4):395–403. 
24. Logette E, Lorin C, Favreau C, Oshurko E, Coggan JS,
Casalegno F, et al. A Machine-Generated View of the Role of
Blood Glucose Levels in the Severity of COVID-19. Front Public
Health [Internet]. 2021 [cited 2022 Feb 4];9. Available from:
https://www.frontiersin.org/article/10.3389/fpubh.2021.69513
9
25. Ceriello A. Hyperglycemia and the worse prognosis of COVID-
19. Why a fast blood glucose control should be mandatory.
Diabetes Res Clin Pract. 2020 May;163:108186. 
26. Khunti K, Knighton P, Zaccardi F, Bakhai C, Barron E, Holman
N, et al. Prescription of glucose-lowering therapies and risk of
COVID-19 mortality in people with type 2 diabetes: a
nationwide observational study in England. Lancet Diabetes
Endocrinol. 2021 May 1;9(5):293–303. 
27. Han T, Ma S, Sun C, Zhang H, Qu G, Chen Y, et al. The
Association Between Anti-diabetic Agents and Clinical
Outcomes of COVID-19 in Patients with Diabetes: A
Systematic Review and Meta-Analysis. Arch Med Res. 2021
Aug 9;S0188-4409(21)00167-3. 
28. Chatterjee S. SGLT-2 inhibitors for COVID-19 - A miracle
waiting to happen or just another beat around the bush? Prim
Care Diabetes. 2020 Oct;14(5):564–5. 
29. Palermo NE, Sadhu AR, McDonnell ME. Diabetic Ketoacidosis
in COVID-19: Unique Concerns and Considerations. J Clin
Endocrinol Metab. 2020 Aug 1;105(8):dgaa360. 
30. Müller JA, Groß R, Conzelmann C, Krüger J, Merle U, Steinhart
J, et al. SARS-CoV-2 infects and replicates in cells of the
human endocrine and exocrine pancreas. Nat Metab. 2021
Feb;3(2):149–65. 
31. Gentile S, Strollo F, Mambro A, Ceriello A. COVID-19,
ketoacidosis and new-onset diabetes: Are there possible cause
and effect relationships among them? Diabetes Obes Metab.
2020;22(12):2507–8. 
32. Montefusco L, Ben Nasr M, D’Addio F, Loretelli C, Rossi A,
Pastore I, et al. Acute and long-term disruption of
glycometabolic control after SARS-CoV-2 infection. Nat Metab.
2021 Jun;3(6):774–85. 
33. Mehta P, McAuley DF, Brown M, Sanchez E, Tattersall RS,
Manson JJ, et al. COVID-19: consider cytokine storm
syndromes and immunosuppression. Lancet Lond Engl. 2020
Mar 28;395(10229):1033–4. 
34. Unsworth R, Wallace S, Oliver NS, Yeung S, Kshirsagar A,
Naidu H, et al. New-Onset Type 1 Diabetes in Children During
COVID-19: Multicenter Regional Findings in the U.K. Diabetes
Care. 2020 Nov;43(11):e170–1. 
35. Li J, Wang X, Chen J, Zuo X, Zhang H, Deng A. COVID-19
infection may cause ketosis and ketoacidosis. Diabetes Obes
Metab. 2020;22(10):1935–41. 
36. Cromer SJ, Colling C, Schatoff D, Leary M, Stamou MI, Selen
DJ, et al. Newly diagnosed diabetes vs. pre-existing diabetes
upon admission for COVID-19: Associated factors, short-term
outcomes, and long-term glycemic phenotypes. J Diabetes
Complications. 2022 Feb 4;108145. 
37. Singh AK, Majumdar S, Singh R, Misra A. Role of
corticosteroid in the management of COVID-19: A systemic
review and a Clinician’s perspective. Diabetes Metab Syndr.
2020 Oct;14(5):971–8. 
38. Recommendations | COVID-19 rapid guideline: managing
COVID-19 | Guidance | NICE [Internet]. NICE; [cited 2022 Mar
6]. Available from:
https://www.nice.org.uk/guidance/ng191/chapter/Recommend
ations
39. Ali H, Alterki A, Sindhu S, Alahmad B, Hammad M, Al-Sabah
S, et al. Robust Antibody Levels in Both Diabetic and Non-
Diabetic Individuals After BNT162b2 mRNA COVID-19
Vaccination. Front Immunol [Internet]. 2021 [cited 2022 Jan
30];12. Available from:
https://www.frontiersin.org/article/10.3389/fimmu.2021.75223
3
40. Aberer F, Moser O, Aziz F, Sourij C, Ziko H, Lenz J, et al.
Impact of COVID-19 Vaccination on Glycemia in Individuals
With Type 1 and Type 2 Diabetes: Substudy of the COVAC-DM
Study. Diabetes Care. 2021 Nov 30;45(2):e24–6.