-
r——
Najvačji donoaid Juwuik v Združenih driarah
V«UQUTieleto ...	$6.00
B Za pol leta.....$3.00
I Za New York celo leto •	$7.00
I Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
J
GLAS NARODA
Hm largest Slovenian Mr in the United States*
List slovenskih delavcevr Ameriki.
and legal Holiday«. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offiot at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea S—1243
No. 7. — Štev. 7.
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 9, 1937—SOBOTA, 9. JANUARJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
V AVTNI INDUSTRIJI SE BODO PRIČELA POGAJANJA
POGOJ ZA PRIČETEK POGAJANJ JE PA, DA STAVK AR JI TAKOJ ZAPUSTE ZASEDENE TOVARNE
Goveraer Murphy se zelo trudi, da dovede do pogajanj. — V Flintu sta zaprta dva stavkarja. — Policija je pregnala. 500 stavkarjev s solznimi bombami. — V Flintu se ustanavlja zveza avtomobilskih delavcev proti stavkarjem.
V
Na Španskem se bori nad 50.000 tujcev
DETROIT, Mich., 8. januarja. — Governer Fr Murphy je izrazil upanje, da se bodo med General Motors in United Automobile Workers of America pričela pogajanja, ki bodo dovedla do poravnave velike stavke.
Murphy je imel konferenco z zveznim posredovalcem Jamesom Deweyem in podpredsednikom avtomobilske družbe Williamom S. Knudsenom in po konferenci je Murphy rekel:
"Mogoče bomo imeli pozneje skupno konferen-
co.
Malo prej pa sta Murphy in Dewey imela konferenco s predsednikom unije avtomobilskih delav-rev Homerjem S. Martinom in z zastopniki Committee for Industrial Organization, ki podpira stav-karje.
Medtem ko so se posvetovali o spornih točkah, se je okoli 500 stavkarjev zbralo pred kaznilnico v Flintu, kjer sta zaprta dva stavkarja, ki sta bila a-retirana pri prvih nemirih v sedanji stavki. Na stavkar je pa je navalila policija s solznimi bombami in jih razgnala.
Governer Murphy je prišel dopoldne v Detroit ter je takoj pričel s konferencami. Murphy in Dewey sta se posvetovala z Martinom in njegovimi tovariši ter s Knudsenom in drugimi uradniki General Motors družbe.
Nato je governer naglo odpotoval v Lansing, kjer je pri svoji inauguraciji imel govor, nakar se je zopet vrnil v Detroit in je imel konferenco pozno v noč.
Tekom dneva se niso hoteli pogajati niti stav-karji. ntii avtomobilska družba. Obe stranki se ne morete zediniti v naslednji točki:
"Ali naj stavkar ji pri Fisher Body zapuste obe tovarni, ne da bi se avtombilska družba zavezala, da ne bo v teh tovarnah obratovala ali pa strojev prepeljala v kako drugo tovarno ? "
Unija zahteva tako zagotovilo, avtomobilska družba pa se noče zavezati ter nasprotno zahteva, da najprej gredo stavkarji iz tovarn, nato pa se
bodo pričela pogajanja.
General Motors Corporation naznanja, da je sedaj na stavki 51,804 njenih delavcev. Danes pa bodo tudi zaprle svoja vrata tovarne Chevrolet Motor Company v Flint, Saginaw in Bay City, Mich., in bo število stavkarjev narastlo za nadali-
nih 19,801.
Štiri unije, ki pripadajo k American Federation of Labor v Clevelandu, so naprosile Fisher Body tovarno, ki je bila vsled stavke United Avtomobile Workers of America zaprta 28. decembra, da prične zopet z obratom in jim dovoli delati.
FLINT, Mich., 8.
januarja. — Med avtomobilskimi delavci v Flintu vlada velika nevolja, ker je zaprta tovarna General Motors korporacije, ko je zastavkalo manj kot tisoč delavcev, ki pripadajo k United Automobile Workers of America.
Dogodki včerajšnjega dne so naslednji:
Več tisoč mož in žena, ki so vsled stavke brez je osnovalo "Flint Alliance" v namenu, da si "jo delo in dom".
CUMMINGS VZTRAJA PRI NEVTRALNOSTI
Nabiranje pristovoljc e v za Špansko je prepovedano.—Državnim prav-dnikom je naročil, da pazijo na nabiranje pro-stovoljcev.
WASHINGTON, I>. C., b. januarja. — Uradniki justične-ga department a so pričeli s preiskavo, čije namen je dognali, ako se v 'kakem kraju ne-j.ostavno nabirajo prostovoljci za Špansko.
Generalni pravdni k Cum-mings je naročil ravnatelju preiskovalnega urada J. Edgar Hoover ju, da njegovi uradniki preiščejo pritožbe, ki so bile »oslane zveznim okrajnim prav-dnikom v San Franciscu in New Vorku.
Cummings pravi, da se z nabiranjem prostovoljcev za tuje vojne krši tozadevna zvezna postava. Iz Kan Franeisea in iz New Yorka je prejel Cumiiiings pritožbe, da se nabirajo prostovoljci za špansko republikansko armado.
Pred nekaj dnevi je nek u ladnik socijalistične stranke v New Vorku naznanil, da se med ameriškimi socijalisti nabirajo prostovoljci, ki se bodo pridružili mednarodni brigadi, ki brani Madrid.
V kongresu je senator Win. Borah že stavil predlogo, da je Amerikancem, ki se udele že kake vojne, v katero Združene države niso zapletene, odvzeto ameriško državljanstvo.
Drugi zvezni uradniki pa preiskujejo, ako še kaka tvrd-ka pošilja vojni materjal na Špansko, ker postava, ki pre poveduje pošiljati orožje lin Špansko, še ni podpisana.
Oblast za nadzorstvo orožja bo preklicala vsa do sedaj izdana dovoljenja za pošiljanje orožja na »Špansko, kakorhitro Ik) pred? dnik Roosevelt podpisal novo postavo, ki je bila v sredo sprejeta v kongresu.
Podpis postave se je zavlekel zaradi tega, ker senat ni pooblastil podpredsednika, da postavo takoj podpiše, ko jo sprejme jioslanska zbornica. Predno pa jo je poslanska zbornica sprejela, je bil sena; odgoden in se šele danes zopet sestane.
DR. MATTS0N JE OBJAVIL ŠE EN OGLAS
Izpolnjena so bila vsa od-vajalčeva navodila. — Mattson bo storil vse in nikdo ne bo ničesar vedel o tem.
TACOMA, Wash., 8. jan. — Dr. W. 'W. Mattson. oče 27. decembra odvedenega 10 let starega Charlesa, je v "Sattle Times" zof>et objavil oglas, iz katerega je razvidno, da se vr-še pogajanja med ugrabiteljem in Mattsonovo družino. Ogla>, k« je ze četrti izza odvedbe, se giasi:
"Mable — Prejemam vsa obvestila. Policija jih ne prestri-že. Sprejmem vaš način identifikacije. Vsa navodila so bila izvršena. Storil bom, kakor mi je bilo naročeno, ne da bi kdo o tem kaj vedel. — Ann."
Iz tega oglasa je razvidno, da je dr. 'Mattson sprejel vsa od-vajalčeva sporočila, da so detektivi vstavili iskanje in da je prosta pot za izročitev otroka.
Za koliko odkupnine gre v tem slučaju, ni znano. Ugrabitelj je 27. decembra pustil pismo, v katerem zahteva $'28,000 za vrnitev otroka, toda z grožnjo, da bo vsota vsak teden podvojena. Od odvedbe pa je sedaj že poteklo 12 dni.
Splošno je bilo domnevano, da je bila odkupnina plačana že v sredo, ko je dr. Mattson prosil policijske oblasti, da je vstavljeno vsako opazovanje njegove osebe. Sedaj pa iz-uleda, kot da odvajalec z zagotovilom ni bil zadovoljen.
Ko je bil deček ugrabljen, so oblasti domnevale, da je odvajalec duševno omejen, ali pa vdan vživanju mamil, in da je izvršil zločin v hipnem nago nu. Od tedaj pa so oblasti pre-menile svoje mišljenje ter so sedaj mnenja, da imajo opravek z zelo zvitim in premetenim odvajaleem. ki po iznajdljivosti celo prekaša Williams Mahana, ki je odvedel mla-jra Georgea Weyerhauserja.
Mahan je prejel $200,000 odkupnine. Tudaj tedaj so policijske oblasti na željo Weyer-haeuserjeve družine zasledovanje vstavile. Po nekaj mesecih pa so zvezni detektivi Mahana zasačili v San Franciscu in ga prijeli.
SNF? PADEL NA ZAPADU
i .
Zapadna polovica dežele je pokrita s snegom. Ob paeifični obali je izredno nizka temperatura. V San Pedro, Cal., jc zamrznilo več gosi. V južnem
delu Minnesote je padlo deset inčev snega. Po severozapadni Iowi so ponekod osem čevljev visoki zameti. V Milwaukee so ceste pokrite z ledom. Štirideset oseb se je ponesrečilo.
Za voditelja tega gibanja so si izbrali bivšega župana George E. Boysena ter si postavili glavni stan, kjer se more v njihovo zvezo vpisati vsakdov ki nasprotuje avtomobilski uniji.
PROTI UPORNIM PROVINCAM
Kitajski armada bo zasedla Sian in Lančov. — Čanghsueliangova vstaja je bila večja, kot se je domnevalo.
ŠANGHAJ, Kitajska. 7. jan. — Senzacijonalno poročilo iz Xankinga, da gre vojska kitajske narpdne vlade proti gene rulu Jang Fučengu, ki je bil udeležen v decembru v vstaji v Sianu, je popolnoma zavrglo siansko poravnavo.
Značilno je, da je kitajska armada pričela prodirati proti upornima mestoma takoj zatem ko je izvrševalni svet v glavni sfan generala < 'nakajšeka v Sianu poslal generala Janga, ko je šel Oankajšek za en mesec na dopust. Oankajšek se je nastanil v nekem tempi u blizu Fenghua in ne mara odpreti nobene brzojavke in nol»enega pisma.
Zelo značilno je tudi, da je bila -traža okoli maršala < 'ang-sueliauga v Nankingu zelo o-iačena. Vlada je dobila nove dokaze, da je bila vstaja v Sianu mnogo obsežnejša, kot pa je bilo prvotno domnevano.
NEMČIJA PREDLAGA, NAJ BODO TUJCI ODPOKLICANI IZ ŠPANSKE
BERLIN, Nemčija, 8. januarja. — Nemčija je v svojem odgovoru na angleško-francoski predlog glede nevtralnosti v španski državljanski vojni predlagala, da so vsi tujci, ki so udeleženi v državljanski vojni, odpoklicani iz Španske. Zahteva tudi, da so odpoklicani vsi politični agitatorji. S tem misli komuniste.
INFLUENCA V NEW YORKU
V New Yorku je za influence bolnih nad 300,000 oseb, toda smrtni slučaji z vsakem dnem padajo.
Zdravniki so za včerajšnji dan naznanili novih slučajev influence in 181 slučajev pljučnice. Za influenco .je včeraj umrlo 18 oseb, za pljučnico pa 70.
Po mnenju zdravnikov bo ta epidemija pričela poneha vati prihodnji teden. Ta vrsta influence traja okoli štiri dni. Prva dva dneva nastane vročina in bolnika bole prsi in hrbet. Pozneje bolniki tožijo, da so slabi in ta slabost traja en teden.
Zdravniki vsem onim. ki mislijo, da se jih je lotila influ-enca, svetujejo, da takoj ležejo in pokličejo zdravnika.
BELGIJA POSLALA ŠPAN SKI VLADI ULTIMATUM
BRUSELJ, Belgija, 8. jan. — Belgijska vlada je; poslala španski vladi ultimatum, čigar :ok poteče v 48 urah. V ultimatu zahteva, da mora z vojaškimi častmi izročiti truplo po-slaniškega tajnika Borchgrave, ki je bil v Madridu umorjen; da se mora pri Belgiji opravičiti in plačati $35.000 odškodnine.
Če španska vlada ne bo u-godila tem zahtevam, bo prekinila Belgija ž njo diplomatske zveze ter bo vložila proti nji tožbo pri mednarodnem razsodišča.
V sporazumu z Italijo je Nemčija izjavila, da je pripravljena po svojih pogojih ustaviti nabiranje prostovoljcev z a španske fašiste.
Toda nemški odgovor pravi, da bi bilo s tem, da bi bilo u-stavljeno pošiljanje prostovoljcev generalu Francu, pomaga -no samo "boljševiški strani v Španiji, ki je že dovolj napolnjena s tujimi prostovoljci.
Mussolini pa jc iz Rima obvestil Anglijo in Francijo, da je pripravljen vstaviti pošilja nje prostovoljcev na Špansko in od poklica t i one, ki so sedaj tam. Toda Mussolini zahteva, da je obema španskima strankama tudi odpovedana finančna pomoč.
PARIZ, Francija, H. januarja. — V teku enega tedna bo Francija poslala v špansko vodovje 34 bojnih ladij in večje število submarinov za slučaj potrebe v zvezi s špansko državljansko vojno.
Danes bodo dospele velike bojne ladje Larraine, Provence in Bretagne z nekaterimi manjšimi ladjami. Takoj za njuni pa bo dospelo 23 rušilcev.
Anglija je poslala večje število bojnih ladij — skoro sedmino tonaže — v Sredozem sko morje.
MADRID, Anglija. 8. jan.— Vladni aeroplani so pognali fašistično zračno brodovje iznad Madrida ter so izstrelili en so-% razni aeroplan izven mesta. S tem spopadom v zraku pa so ponehali tudi boji na madridski fronti.
LONDON", Anglija, 8. jan. — V krvavi španski državljanski vojni je 50,000 tujcev VI narodnosti.
Iz spora, ki je bil samo domačega značaja, se je razvil boj, ki se bije na španskih tleii z.? temeljna načela fašizma iri komunizma.
Po raznih tujih podatkih i-ma general Franco okoli 30 tisoč tujcev: — 14.000 Nemcev, 12,000 Italjanov in 4000 Portugalcev.
Na vladni strani v mednarodni brigadi pa je okoli 18,000 tujcev, med katerimi so Francozi, Italijani, Nemci, Angleži, Poljaki. Čehi, Madžari, Belgijci in drugi, ki so večinoma socijalisti in komunisti.
Zračna sila generala Franca ima 80 odstotkov Nemcev, i5 odstotkov Italijanov in samo 5 odstotkov Špancev.
V republikanski armadi pa je polovica francoskih in polovica ruskih letalcev.
£5koro vsi tanki v republi-
kanski armadi so ruski in tu«h njihova posadka je ruska, general Franco pa ima italijanske tanke z italijansko posadko.
TURČUA BO PUSTILA LIGO
Spor med Francijo in Turčijo zaradi dveh mest. — Sirija, ki je francoski mandat, bo samostojna leta 1939.
ANGORA, Turčija, 8. jan — Turčija bo mogoče izstopila iz Lige narodov, ako ne bo ugodno rešen njen spor s Francijo glede uprave sirskih mest Antijali in Aleksandretta.
Turčija zahteva, da sta t<i dve mesti, ki ležita blizu turške meje. upravljani ločeno od ostale Sirije, nad katero ima Francija mandat pod Ligo narodov. Po pogodbi, ki je bila podpisana 9. septembra lan fkega leta, postane Sirija samostojna država leta 1030.
'URAVNOVEŠENI" PRORAČUN JE IZGUBIL RAVNOVESJE
WASHINGTON, D. C., 8. januarja. — Prvi poskus za uravnove.šenje proračuna se je danes v poslanski zbornici izjalovil. Iz Bele hiše je prinesel neki služabnik debel zvitek papirja. Na njem so bili napisani predsednikovi nasveti glede proračuna. Ko ga je položil na mizo, se je zvitek zakotalil na 10b in padel na tla.
Nekateri kongre.«niki smatrajo to za sl»£>o znamenje.
DANES BO DOSPE TR0CK1 V MEHKO
TAMPICO, Mehika, 8. jan. — Norveški tovorni parnik '4 Ruth" na čigar krovu se na l.aja izgnani ruski revolucijo-r.ar Leon Trocki, bo dospel jutri dopoldne sem. Trocki je odpotoval dne 19. decembra v spremstvu svoje žene iz Norveške, ko ga je mehiški predsednik Lazaro Cardenas obvestil, da mu je dala mehiška, vladna pribežališče.
General Jose Beltram, ki je bil svoječasno vojaški ataše v Washingtonu ter je sedaj po-veljnih tukajšnje garnizije, jo rekel: — Dokler ne bo Trocki zapustil tega mesta, ne bom mogel mimo dihati in »pati.
"GL'AB VARVDAZ*
New York Saturday, January 9, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.
"Glas Naroda"
(A Corporation)
*
SLAVENIC PUBLISHING COMPANY
L
of the corpora tl on and ad< Iwiyfc af
of abort otttom; M Cttr. N. X.
"GLAS NABODA (Voice «1 the Pupil)
Bverj Day Except Sundays and Holiday«
pol lota »4 fctrt lota


»eooeeeeoeeo
► o • • o • oi
mo*
$3.00
Za New York aa celo leto......17.00
Za pol leta •••«••«••••••••••••• $8.&c
Za tnoMBifro sa celo leto	f7.00
Za pol leta ............*..............$3.60
Bnbecriptloo Yearly $0.00
Hiflil brea podpisa In ooetraostl n ne prloMnJejo. Denar naj ee blagovoli poBljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «e aam tudi preJAaje bivali He nssnanl, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" lakaja vsaki dan 1st
nedelj ls prunlkov
"GLAS NARODA". 21« W. 18tb Street, New Yarfc. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242
NOVA N R A
Politika dobrega soseda in Monroe-ova doktrina.
Izza časa, ko jo najvišjo zvezno sodišče ovrglo NRA, so bili vladni krogi prepričani, da bo treba najti zanjo nadomestilo.
Predsednik Roosevelt je čakal izida novemberskih volitev, navzlic temu je pa v svojih kompanjskih govorili večkrat omenjal potrebo nadomestka, ki naj bi bil istotako ali pa še bolj uspešen kot je bila ovržena NRA.
Iz Washingtona prihaja poročilo, da so že na delu vladni izvedenci ter da izdelujejo načrte za zakonski osnutek, ki bo predložen kongresu v odobrenje.
V	novi postavi bo opuščeno vse, nad čimer bi se moglo najvišje sodišče spotikati.
Značilna je izjava senatorja Norrisa iz Nebraske, ki je rekel: —
— Mi moramo imeti postavo, ki bo določala mezde in delovni čas. Imeti jo moramo. In če bo treba v to svrho izpre-meniti ustavo, jo bo pač treba izpremeniti.
Nova NRA najbrž ne bo imela pravilnikov, določala bo pa kazni za tiste industrije, ki se ne bodo hotele pokoriti odredbam, katere bo uveljavil kongres glede minimalnih plač in delovnega časa.
V	svoji poslanici je sieer predsednik poudaril, da zaenkrat še ne bo treba i spreminjati ustave, pač je pa pre-cj odločno zahteval, naj najvišje sodišče ustavo bolj liberalno tolmači.
Administracija bo najbrž počakala, kaj bo storilo najvišje sodišče s postavo senatorja Wagnerja, katera se tiče oduo šajev med delavcem in delodajalcem.
Postava določa kolektivna pogajanja ter izključuje kom-
oanijske unije.
Ako jo bo najvišje sodišče potrdilo, je znamenje, da so sodniki vpoštevali predsednikov nasvet glede bolj liberalnega tolmačenja ustave.
Če jo bo zavrglo, bo pa morala administracija unrat": drugo pot, da bo prišla do svojega cilja.
O Wagnerjevi postavi bo razpravljalo najvišje sodišče prihodnji mesec ter bo sredi marca izreklo svojo razsodbo.
Do takrat, ne bo kongresu predložena nobena predloga glede nadomestka za NRA.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
iee
V JUGOSLAVIJO
trn 9 tU---Din.
$ Ml _ Din. M
9 1M____Din. m
$11.99--Din. Mt
_ Din. ldM
__Din. tm
V ITALIJO
Za
III EE CEEE BE DAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE FODVMŠENE BPEEMEMBl GOBI ALI DOLI
IZPLAČILA V AMKRlflHH DOLARJIH
A f.n
SLOVEMC PUBLISHING COMPANY »Glas Naroda"
N.
kraja tsplamo v dolarjih. PO CABI

Bržkone je še prerano presoditi praktične rezultate nedavne med-ameriške konference za vzdrževanje miru, ki se je obdržala v Buenos Aires. Ena stvar pa je g otova: Monroeova doktrina, ki je za več kot stoletje tvorila eno izmed poglavitnih načel ameriške zunanje politike, je zadobila nov pomen. Nekateri politični opa-zovatelji celo trdijo, da Monroeova doktrina je bila dejanski odvržena in na njeno mesto postavljena politika "dobrega soseda." To je politika miru in sodelovanja, v kateri Združene države so željne deliti z drugimi ameriškimi deželami nalogo, da se Južna in Centralna Amerika zaščiti pred morebitnimi intfperijalističnimi vmešavanji inozemskih narodov. A-meriški predlogi na konferenci v Bueno< Aires so stremeli tudi za znižanje carinikih in valutnih zaprek med ameriškimi deželami in za ustvarjanje mašinerije v svrho poravnanja sporov med deželami v tej lic-misferi ter v svrho ožjih kulturnih odnošajev med narodi Novega sveta. Vsaj, kar se tiče teh dveh zadnjih nalog, je konferenca dosegla znatne uspehe.
I)a se dobro razume sprememba v ameriški politiki, je umestno spominjati se izvira in zgodovine Monroeove doktrine.
Bili so bunii dnevi na svetu, ko je James Monroe prišel v B<*lo hišo. V Evropi je nadvlado vala Sveta alijanca — zveza velseil razun Angleške, katere vodilni duh je bil avstrijski kancler Metternich — in zatirala najmanjše liberalno gibanje v manjših deželah ter vpostavljala premoč kraljev in plemstva. Med tem se je val revolucij širil po Južni Ameriki. španska je izgubila vsa svoja ameriška posestva razun Kube in Portorica; Portugalska je izgubila Brazil in Francija otok Haiti. Sveta Alijanca je preudarjala načine za p«*l jarmi jene teh ameriških pokrajin in nove južno-ameriš-ke republike so gledale na Združene države za simpatijo in morebitno pomoč. Nadaljna nevarnost- se je pojavila na daljnem Severu in ob Pacifični obali. Rusija, ena izmed glavnih velesil Svete Alijance, je vstopila v Novi svet kot kolo-nijalna država. Zahtevala ni le Alasko in precejšen del obali tja del do San Franci^ca, marveč tudi pravico izključne rabe •severo-pacifičnega oceana.
Ob teh okolščinah je predsednik Monroe v poslanici na kongres, ki se je kot po navadi
IMAMO V ZALOGI
wwim iiwiw ii iiiiiiiiiiiwiiiiM in iiiiiniiiwHiiiiiiiimniiii um
LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA''
dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA".
NA RAZPOLAGO JE LE ŠE nekaj letnikov, zato se potrudite in pošlji
te Čimprej
JTE & "Cll&S NARQD^
Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov.
NAUBOLJ PRIMERNO IN
bavila z raznimi vprašanji, izdal slovesno svarilo evropskim velevlastim, češ, ker se Amerika noče vmešavati v Evropo, Evropa se ne sme vmešavati v Ameriko. Oni del te poslanice, ki proglaša ameriško stališče, postal 'je podlaga takozvane Monroeove doktrine, ki je ustanovila sledeča načela ameriške politike:
1.	Ker se Združene države ne vdeležujejo zadev v Evropi, naj se evropske vladi držijo proč od ameriških zadev.
2.	Ameriški kontinenti se ne smejo smatrati kot premeti bodočih kolonizacij s strani evropskih držav.
3.	Latinske ameriške države so za vedno neodvisne in vsako prizadevanje zatirati ali kontrolirati njihovo usodo bodo Združene države smatrale kot neprijateljski čin.
4.	Enako sovražno se bo smatralo vsako prizadevanje evropskih vlasti, da bi "razširjale svoj politični sistem na ka-terisibodi del obeh ameriških kontinentov."
Monroeova do>ktrina je imela znaten uspeh. Sveta Alijanea je opustila načrt evropske intervencije v Južno Ameriko, kar je omogočilo razvoj novorojenih republik. Rusija se je umaknila iz ameriške pacifične obali. Tudi v kasnejših letih se Združene države imele mnogo prilik uveljaviti načela Monroeove doktrine proti vmešavanju Evrope v Ameriko.
S tokom časa je Monroeova doktrina izgubila mnogo svojega pomena. Ozemlje Združenih d ržav se je raztegnilo in sledile so aneksi je velikih komadov sosednega ozemlja. A-meriške investicije v drugih deželah so postajale čim dalje bol j znatne in sledila je politika takozvane "dolarske diplomacijo", ki jo vzTrujala mnogo bojazni v latin^ko-ameriških deželah. V administraciji predsednika Granta, in kasneje predsednika Theodora Rooso-yelta je ameriška diplomacija zavzela stališče, da pod Mon-ro<>ovo doktrino je dolžnost Združenih držav "zaščititi življenje in lastnino" v Centralni Ameriki, kadarkoli takošnje vlade ne morej« ali nočejo to storiti. V skladu s to teorijo so bile ameriške vojne ladje večkrat odposlane v Karnijska pristanišča in so ameriški marini od časa do časa nadzirali politični položaj v državah Honduras, Haiti, Nicaragua in ob meliikanski meji.
V zadnjih desetih letih je bilo manj vpitja v Latinski A-meriki proti Monroeovi doktrini kot instrumentu "ameriškega imperijalizma'\ H. Hoover, čim je bil izvoljen za pred-sednfka 1. 1928, je obiskal Juž-ino Ameriko in zanikal take na-»kane Monroeove -doktrine. A-meriški poslanik v Mehiki, D. Morrow, je v skladu z novimi političnimi stališči izjavil, da latiiVsko-ameriške dežele so suverene znotraj svojih mej in da se nihče ne sme vmešavati v njihovo notranjo politiko. Pred-.I sednik F. D. Roosevelt je še nadalje razvil to novo pojmovanje Monroeove doktrine in on ter njegov državni tajnik Cordell Hull skušata napraviti iz nje živo silo, ki naj združi vse ameriwke republike v zvezo miru ter gospodarskega in kulturnega sodelovanja na podlagi popolne ravnopravnosti.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1937
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda
99
216 West 18th Street New York, N. Y.
Naši v Ameriki
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKAATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Ana Stare v Akron, O., je dobila dne .'50. decembra iz domovine žalostno vest, da je preminula mati njenega moža, Marija Stare, v Stopah pri Velikih Laščah. Stara je bila 93 let. V domovini zapušča dva sinova in eno hčer, tukaj pa sina in več drugih sorodnikov*. Naj počiva v miru!
★
Antoniji Stavanja v Go-wandi, N. Y., so sporočili iz stare domovine žalostno v«*st, da ji jo umrl oče Mihael Frank v starosti 74 let. Zavedno je zatisnil oči v Hrastju pri Št. Petru na Notranjskem. V mladih lotih je bil uslužben pri železnici ter jo bil zelo napreil-nega mišljenja in skrben gospodar svoje družine. V Ameriki zapušča njo in zeta, v stari domovini pa sinova Viktorja in Jožefa, hčer Marijo, omoženo Rebec ter mnogo sorodnikov in prijateljev.
Dne 31. decembra je v Moon Run, Pa., umrl John Troha, star 61 let in rojen v Podlipi pri Vrhniki.
★
Vlomilci so obiskali slovenskega gostilničarja Louisa Pet-riča v West Mihvaukeeju in mu prevrtali blagajnico, toda odnesli le nekaj orodja.
Na božični dan je umrla v Calumet. Mich, Margareta Ge-šol v Yellow .Tačkotu, stara G5 let. in rojena pri Črnomlju v Boli Krajini. Bila je stara na-seljenka.
Os evropskega miru.
V nekem članku piše londonski "Times" da gre os evropskega miru skozi dežele, ki ločijo Nemčijo od Rusije. Toliko časa, dokler se bo ohranil na Poljskem in v obrobnih deželah mir, ne l>o vojne med tema dvema državama. Vlade in ljudstva teh robnih dežel pa se no vdajajo nobenim iluzijam o svojem položaju za primer oboroženega spora. Seveda ni računati s tem, da bi Nemčija brez nadaPjnega napadla Rusijo, kajti za takšne stvari je sama prešibka, zaveznike bi pa težko dobila za to. Tudi zadnjih nuremberških govorov in moskovskih odgovorov na to, no jemlje nihče proresno. Takšne izjave so namenjene bolj ali manj tako rekoč doma či potrebi.
Že sedaj ustvarjajo naravno gospodarske potrebe veliko o-viro pred sovraštvom, ki je bilo videti še pred nekoliko meseci nepremagljivo. Ruski u-voz iz Nemčije se jo <«1 januarja če ga prrmeramo z isto dobo lanskega lota, pošt i ri na js tori I. Rusija uvaža lotos iz Nemčije več nego iz vsake druge državo. In tudi Nemčija je v zadnjih devetih mesecih svoj uvoz iz Rusije podvojila v primeri z isto dobo lanskega leta. Zbli-žanje ni nemogoče in smisel f ranccteko-ruskega sporazuma je morda ta, da ga prepreči.
Hitlerjevo namiga vanje na Ural in Ukrajino so več nego morda (trenutna domislica, morda predstavljajo smoter za dalnjo bodočnost. Robno držav se bojo sicer nečesa drugega. Čeprav tam menijo, da se Nemčija v doglednem času no bo spustila v neposreden spopad z Rusijo, je oborožen spor mogoč na ta "povsem naravni" način, da bi nastali ali *>a se provocirali v kakšni obrobni državi nemiri. V takšnem primeru bi no bilo neverjetno — glej Španijo — da bi Rudija in Nemčija šli "po-magat." Mojo bi padle in armadi oboli moštev bi trčili skupaj.
ameriška Čudesa
HAUPTMANNOVA VDOVA NA NOVEM SLEW)
ALBANY, N. Y., H. jan. — Sem je dospela Hauptmannova v lova v spremstvu nekoga detektiva, ki je rekel, da bosta obiskala nekatere ljudi, ki so se preselili iz New Yorka sem ter baje vodo marsikaj o Lirnl-berghovem slučaju.
PRIPRAVNO ČTIVO ZA SE-
DANJE DOLGE VEČERE
UPRAVA "Glasa Naroda"
DELO DOBE
IZVEŽBANE SLAMNIKA-RIOE. Oglasite se na: 31 West 21st Street, 8th Floor, New York City. _ (2x)
Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Zdruienlh driavah-
Važno za potovanje.
te namenjen potovati v stori kraj ali dobiti koča od
i, Je potrebo«, da Je pevfam v ▼«*» stvareh. V»led naše dolgoletne akufinje Vw ■■■». ■> d»ti najbolj«* pojasnila ln tod! vse potrebno prerferbeti, da je potovanje udobno In hitre **to ee «a-obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Kdor
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je n potovanje potrebno v iasn, in kar jo glavno, sa najmanjše strefite.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega tremi tka, ker se dobi iz WasfaipKtana povratno dovoljenje. BE-ENTBY PERMIT, trpi najmanj en
Pittte torej takoj sa brssptafaia navodila In zagotavtjaoM Vam, da boste poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
Znana stvar je, da nekateri rojaki v starem kraju več vedo o Ameriki kot mi, ki smo tukaj.
Nič čudnega ni, če piše žena, ki ni še nikdar videla niti Ellis Islanda, svojemu možu: —• Verjamem, da je biznes slab, toda tu pri nas je še r-labši. Zdaj si me že dve pojdiM pozabil. No verjamem, da bi se denar izgubil, saj si menda toliko pameten, da inšuraš. Nikar se lie podi za ženskami tam po Ameriki, saj si vendar mož. Dva tedna bom počakala in čo v dveh tednih ne bo nobenega glasu od tebe vem, kaj mi je storiti. Tudi tukaj so lojerji, uemara še boljši kot v Ameriki.
Kot sem omenil, ni bila doti-čniea nikdar v Ameriki — kaj v Ameriki — še morja nikdar videla ni.
Pa se je navzlic temu ameri-kanizirala.
Jaz na primer ne vem, kako je na Coney Islandu. Malo .-rani me je priznati — pa res no vem, ker nisem bil še nikdar tam.
Po ljubljanskih kavarnah pa natančno vedo, kako so bile lani na Coney Islandu kopalk? oblečene. Kakšna je bila vstopnina v Luna Park, kako se piše z dekliškim iiueuom ženska, Čije oprsje in pas se koncujet*i v ribjo podobo, itd., itd., itd.
Saj pravim, natančno so in formirani — še preveč.
Tako se je napriiner zgodilo, da je prišel v New York tak i.merikanizirani greenhorn. Žj prvi dan je vedel, kako se je treba voziti po subwayu in elevated. In se je res vozil ter se je do minute točno vrnil k lun-ču in večerji domov.
Nekega dne je bil v Bronx parku, največjem zverinjaku sveta. Menda ni čudne živali, ki bi je v Bronx parku ne i-meli.
—	No, kako je bilo? — so ga vprašali.
—	O, kako! — se je za ni čl ji vo nasmehnil. — Saj sem ved -I — bluff, pravi amerikanski bluff.
—	Kakšen bluff?
—■ I, tiste živali. Res imajo lepo narejene, da se premikao in tulijo, toda da take živali na zemlji žive, pa mene nihče bluf-fal ne bo. Amerikanee lahko, mene pa ne. Toda kot sem re kel — lepo pa imajo narejeno.
V istem hipu se je pri podil po cesti zdivjan pes. Za njim pa polieman z revolverjem v loki. Iz precejšnje razdalje }(-. pomeril in dvakrat ustrelil nanj; ščene je žalostno zatulilo in obležalo.
Naslednjo minuto ga je že odpeljala pasja ambulanea. Polieman seveda i njo, ker mora izpričati in s podpisom potrditi dogodek.
Policmanov je v New Yorku osemnajst tisoč.
Sami krepki in postavni fantje, drug je drugemu podoben.
Amerikanizirani greenhorn se je odpravil v drug blok.
Strašno mu je ugajalo, kako je stražnik ustrelil psa in kako hitro so ga odvedli.
Na vogalu je pa obstal kot v tla vkovan. Nasproti mu ja prišel polieman; z levico je vr' til krepelec, z desnico je pa elegantno pokušal pečen frank, furter.
Rojak se je čudil in strmel. Žal mu je bilo, da je podcenjeval Ameriko.
Med ustreljenim psom in po-licmanom s frankfurter jem je poteklo borih pet minut.
Rojak si je brisal pot s čela iu mrmral:
—	Salament, kdo bi %si mislil — to je pa res hitro šlo...


l - '
"GLAS NARODA"
New York Saturday, January 9, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.8.A,
KABEL ČAPEK:
*4 Veste, gos pi h 1 državni pravdni k, to ni navaden gra-folo^. Izročite mu kakršnoki-li pisanje v odprtem ovitku. Pisave niti ne i»ogleda, samo prste vtakne v ovitek in gre z njimi preko nje. In čez kratek čas vam opiše značaj pisca. Človeka pogodi na las natančno. Jaz sem na primer vtaknil v ovitek piku i o starega Novaka; vse je spoznal iz njega, celo to, da "holuje na sladkorni bolezni in da ga doleti konkurz. Kaj pravite k temu?'7
4 4Da je starega Novaka pač poznal'' je menil hladno državni pravdnik.
"Pa saj ni videl pisave," se je ravznel gosj>od Janovec. 44 Pravi, da ima vsaka pisava svoj fluidum in tega lahko natančno otipi ješ. Pravi, da je to navadna fizična pojava, kakor radio. To ni protegavščina; ta princ Karndafj ne sprejema denarja za svojo umetnost. Baje izvira iz zelo stare bogate družine v Baku ju."
"Neumnost," je dejal držav-( ni pravdnik. 44 0e bi bilo kaj| na tem, bi že davno o tem kaj1 vede 1 i. Verjamete ?' *
44(V sein pa videl na lastne oči. Nocoj bo pri meni, pa pridite še vi in si moža oglejte. Če je slepar, vam bo takoj jasno. Vas vendar ne more nihče premotiti."
"No, tega ne more nihče." je odvrnil državni pravdnik skromno. 44Torej pridem. Staviva, da odkrije prevaro."
Sedaj pa morate vedeti, da bo gospod državni pravdnik — točneje: prvi državni pravdnik dr. Klapka — na prihodnjem porotnem zasedanju zastopal tožbo v procesu Zelenka, ki je bil obtožen za v rat nega umora. Zelenka, tovarnarja in milijonarja so obtožili, da je svojega mlajšega brata zavaroval za visoko vsoto in ga ob neki vožnji s čolnom vrgel v vodo. Poleg tega so sumili, da je pred leti svojo ljubavnico spravil s poti; toda tega mu seveda niso mogli dokazati. Skratka, obetal se je «»dcn tistih procesov, pri katerih lahko državni pravdnik dokaže, kaj zmore; gospod državni pravdnik bi bil dal za en •sam pravi dokaz bog si ga vedi kaj. A tako, v takširlL«o-koliščinali se je mogel zanesti le na svojo zjyovoninlst, če je hotel doseči od porotnikov vrv zn dbtoženca. In to je hotel, to je ■bila za javnega tožitelja nekakšna častna zadeva.
SVETLOVIDEC
"Slepar," je zaključil sam pii sebi gosjjod državni pravdnik, ko je stal zvečer pred svetlo vidceni.
44Princ Karada^," je predstavil Janovec mladega, vitkega moža z naočniki, čigar obraz je spominjal na tibetske menihe. "Lahko pričnemo, princ, gdspod dr. Klapka je prin«-sel neki rokopis s seboj. Tu je, prosim.*'
44Hvala," je dejal svetlovi-dec tunino, vzel ovitek in ga obračal z zaprtimi očmi med prsti sem jn tja. Hipoma je vzdrhtd in zmajal z glavo.
44('udno." je zašepetal in napravil požirek vode. Potem je vtaknil svoje tanke prste v ovitek in okamenel. Rumenkasti obraz mu je postal dozdevno š( za en odtenek bledejši. V sobi je bilo tako tiho, da si slišal samo sopenje gospoda Janovca. Oo*pod Janovec je knel namreč rol šo. Tenke prinčevc ustnice so drhtele in se spačile, pot ne kaplje so se mu prikazale na čelu. 44Teq-a ne morem vzdržati," je zastokal in izvlekel prste iz ovitka. Z robcem si je obrisal čelo, popil naglo nekoliko požirkov vode in vzel ovitek previdno zopet med prste. 44Človek, ki je to pisal," je .začel z zamolklim glasom. 44ta človek ima silno moč — toda," iskal je očitno prave besede, 44moč. ki preži. Njegovo prežanje je grozno."
Kliknil je in spustil ovitek na mizo. "Tega človeka ne bi lad imel za sovražnika."
44Zakaj f" je vprašal državni pravdnik. "Ali je kaj storil?"
44Ne vprašajte," je prosil svetlo vi dec. 4 4 Vsako vprašanje mi je migljaj. Ta človek bi lahko storil vse mogoče, velika in strašna dejanja. Tu je o-gromna volja ... po uspehu. 7>o denarju ... Ta človek se ne bi ustavil niti pred življenjem svojega bližnjega. Ne, to ni navaden zločinec. Tiger tudi ni zločinec. Ta človek ne bi bil sposoben česa umazanega, toda smatra se za gospoda nad življenjem in smrtjo soljudi. Če £re na lov, vidi samo plen pred seboj."
44Onkraj dobrega in zlega,'4 je zamrmral držAvni pravdnik.
44To so samo besede." je odvrnil princ. 44Nihče ne stoji onkraj dobrega in zlega. Ta človek ima svoje točne pravne pojme. Ni nikomur nič dolžan, ne krade, ne laže. Če ubi-
ja, tedaj stori to, kakor da napoveduje šah mat. To mu je igra, a igra pravilno." Svetlo-videc je mukoma premišljeval. 44Ne vem, kaj pomeni: vidim ri bilja k pred seboj in na lijem čoln."
44Dalje," je izdavil državni pravdnik iz sobe in težko dihal.
44Dalje ne vidim; vse je megleno. Čudno megleno v primeri z ogromno voljo, ki se hoče polastiti plena. A v tem ni strasti, vse je razun. Popolno razumsko pretehtanje vsake malenkosti. Kakor če kdo rešuje kakšno nalogo ali tehničen problem. Takšen človek si nikdar ničesar ne očita. Tako je gotov samega sebe, tako utrjen, da se mu ni treba bati lastne vesti. Človek, ki opazuje vse od zgoraj navzdol. Napihnjen in samoljuben, veseli se, da se ga boje."
Svetlovidec je okusil vodo. 44A to je tudi komedijant. Stremijivec, ki požira. Svet bi rad malo presenetil. Dovolj — truden sem. Nimam ga rad."
44 Vaš svetlovidec, gospod Ja-novec, je res nezaslišan." Gospod državni pravdnik je bil ves razvnet. 4 4 Port ret popoln portret je podal: močan in brezobziren, človek, ki smatra drugega za plen, dovršen igralec svoje igre, glava, ki pripravlja svoie dejanje čisto razumsko in si nikoli ničesar ne očita, gentleman in pri tem komedijant."
44No, vidite," je dejal Janovec samozadovoljno. 44 Ali vam nisem rekel? To je bilo pismo Dol^e^a Grega, kaj ne?"
"O ne, pismo bratomorilca Zdenke. Ali ste culi, kako je govoril princ o čolnu na ribniku ? Iz tega čolna jo pahnil Zelenka svojega brata v vodo."
44Toda, toda," se je čutil gospod Janovec. 44Prisegel bi. da je pismo te<ra razbojnika, tega Dolgega Grege. Ali mi ne morete pokazati pisma? Še nikoli nisem videl pisave kakšnega morilca."
44Rade volje," je dejal državni pravdnik in potegnil ovitek iz žepa. 44V ostalem je to vrlo zanimivo pismo," je dodal in izvlekel list iz ovitka. 44To se pravi . . ." obraz državnega pravdni ka jo spremenil barvo, 4 4 to pismo spada mod akte . . . in ga ne smem pokazati . . . jaz . . ." in ostale 'besede niso bile več razločne.
Gospod državni pravdnik je
(Nadaljevanje na 4. strani)
PO POVODNJI NA JAPONSKEM
tteaevftloi
žrtve povodu ji, ki je uničila tri vasi v bližini mesta Osauzava. Baje je izgubilo življenje nad 800 - oseb.
Naloge Italije.
Ob obletnici znane italijanske akcije proti sankcijam, ko so pričeli v Italiji zbirati zlato in poročne prstane za državo je imel Mussolini v Littoriji na nekdanjem Pontinskeni moči-virju govor, ki je izzval spričo napovedi, da bo Italija sedaj pričela urejati še neka druga vprašanja, t ml i v mednarodnih političnih krogih veliko pozornost.
Mussolini je v prvem delu svojega govora rekapituliral nekaj misli iz govora, ki ga je imel pred letom dni v sosednji Pontiniji. Nato je nadaljeval:
"Talco smo v sedmih mesecih izvojevali imperij in ga v treh mesecih pacifirali. 150,000 delavcev gradi sedaj velike ceste imperija, ki bodo omogočile njegovo takojšnjo valorizacijo. Vse to je bilo storjeno kljub vsemu in proti vsem. Delali pa smo tudi doma. Poslopja, ki smo jih blagoslovili davi v Littoriji, pričajo, da smo delali tudi v Italiji kljub sankcijam.
4 4 Sli smo med narod. Na terenu socialnih pridobitev, velikih realizacij, ki morajo dvigniti narod moralno in materialno, se nimamo od nikogar ničesar naučiti, pač pa lahko vsakogar o marsičem poučimo. Nagrade, ki so bile razdeljene kolonom sedaj že meliorirane zemlje, pomenijo nagrado za njihovo naporno delo, pomenijo pa hkratu tudi obveznost za vse poljske delavce, da ostanejo zvesti zemlji. Kajti onega, ki brez najresnegšega razloga zemljo zapusti, smatram samo za dezerterja italijanskega naroda. Usoda narodov, ki so se zbrali po mestih in zapustili zemljo, je določena že po zgodovini Njim je zapihano nazadovanje.
V govoru v Avcllinu sem stavil vprašanje, ali so bili vsi računi saldi rani. \r s i afriški računi so poravnani popolnoma pravilno do zadnjega centizi-ma. So pa še drugi računi, druga vprašanja, o katerih sem trdno prepričan, da se bodo u-redila po normalni poti, kakor to želimo in hočemo. Čeprav faši-sti zavračamo brezvestno bajko o neskončnem mini, ki ga ni na svetu in ga tudi nikoli ne bo, si vendarle želimo miru za čini daljšo dobo."
Zborovale i, v pretežni večini poljski delavci in delavke ter koloni, ki so jih iz severnih italijanskih pokrajin preselili v nekdanje Pontirfeko močvirje, so sprejeli govor ministrskega predsednika z velikim navdušenjem. Žene, ki jih je bilo zelo mnogo na zborovanju, so Mussolini ju v pozdrav vihtele oljčne vejice, znamenje miru.
POŠKODBE PRI SMUČANJU.
L. Ganghofer:
Grad Hubertus
R
o m a n
84
Nestrpno je skočil k oknu. 44Hvala Bogu, je .'o tu," jc zamrmral, ko se je pojavila v cretju iva glava njegovega "dvornega in državnega svetnika''. Spet je začel hoditi po izbi. in dočim je snoval načrt, ki naj bi ga tam "onstran" iz vršil Schipper, mu je z neprijetno razloenostjo vstajala ipred duhom podoba človeka, ki leži negibno na obrazu med krvavo oškropljenim grmovjem.
ce, eden z žarečim obrazom, drugi z apneno bledim čelom. Že pred kočo sta čula rohneti grofa in spoznala menda, kaj ju čaka. Schipper, ki ga je zadel bliskajoči se Francetov pogled, je zmignil z rameni in se izmuznil skosi vrata.
Ko obstreljen merjasec je skočil t^rof Eggc nad Franceta: 44In ti se še predrzne« priti k meni v izbo?" Ta sprejem je lovcu zaprl sapo.
t, , • • -v . tj., . ~ „ . . Klobuk se mu jc tresel v roki, in zmedeno je Schipper ie prišel. Hitro m prežeče ie pogle--. , .	i. m	. '	'
iskal pomoe pri Ta<ilu. dočim je grof Egge
dal svojega gospoda v obraz in rekel: 44Težko mi je, gospod grof, ali na žalost vam moram javiti zoprno reč."
44Še kaj.' je vzkipel grof Egge, kakor bi i inel tega, kar ga je doletelo ta dan. že več ko dovolj.
44 Žal mi je, da moram govoriti proti vašemu gospodu sinu, a dolžnost me veže. Tu grem čez drn in strn. Izstrebil sem onega jelena tam. In tu poglejte, to kroglo sem našel v njem. Zadet je bil samo enkrat." Schipper je na odprti dlani ponudil svojemu gospodu svinčenko, ko je bila na vrhu sploščena kakor klobuk kakšne gobe.
Grof Egge je vzel svinčenko v roko. 44Kaj se to pravi .' To je vendar mali koliber, ki strelja z njim Hornegger? Kako »pride ta krogla v jelena?" Kri mu je zalila čelo in žile na sencih so mu debelo nabreknile.
44Prosim, gospod grof. ne jemljite stvari tako hudo! Saj za božjo voljo to nobeden zločin ni. Gospod Tasilo se je menda pač bal, tla bo treskalo še huje ko včeraj, če mu jelen uide. In zato je namignil Francetu."
44In ta mrha si predrzne in mi podere jelena!" je zavpil grof Egge, ki je končno dobil priliko, da bi stresel iz sebe vso jezo in togoto, ki se je kuhala v njem. 44Prej ta teden odbije kozlu roglje, včeraj me nalaže. in danost mi po dere jelena, kakšnega še sam nisem ustrelil, ne vem že kako dolgo!"
44Toda, gospod grof! Bodite vendar pametni!" je skušal tolažiti Schipper. 44Dajte si dopovedati — "
44Nič si ne dam dopovedati! Takih svinjarij ne trpim! To je nezaslišana predrznost!*' Grof Egge je zagnal kroglo na mizo in še udaril s pestjo, da je zabonelo. 44S fantom sem opravil ! In onega drugega, ki mi zavaja ljudi v takšne zahrbtnosti, tega okrtačim! Seveda! Dan in leto ima opravka samo z malopridneži. Tu mu ne prija med poštenimi lovci. A moj lov naj mi pusti pri miru! Tu ne razumem nobene šale."
Proseče je Schipper sklenil roke. "Ljubi, i jubi gospod grof, prosim vasi za božjo voljo." Umolknil je. V izbo sta stopila Tasilo in Fran-
kričal naprej: 44Ali pa si pozabil, da je mojim ljudem najstrožje prepovedano, loviti na svojo pest? Mar misliš, da plačujem letno -šestdeset tisoč mark za lov, da bi se ti zabaval!"
Tasilo je položil puško na mizo in stopil med očeta in lovca. 44Prosim to, papa, pomiri se iu me poslušaj."
44S teboj nimam nobenega opravka, ti nisi bil nikoli lovec in nikoli ne boš. Zaradi neumnosti, ki jih ugajijaš, se že dolgo ne jezim več. Hornegger je pa ravnal proti moji izrecni prepovedi."
44Ne, papa!" '4 Da!"
"Lovec ni nič kriv. Mislil sem, da sem jele->ki zadel, in ukazal loven, naj ga usmrti."
"To me nič ne briga! Moji ljudje se morajo ravnati po mojih ukazih. In lovca, ki ne zna razločiti, kdaj je jelen zadet, ne potrebujem!" Grof Egge se je obrnil proti Francetu: 44Mi-dva sva opravila. Lahko greš! Takoj! Za prihodnji mesec še dobiš svoj zaslužek. Potem si išči druge službe."
Grof Egge se je obrnil stran, stopil k oknu :n se oprl s pestmi ob napustek.
Zunaj v kuhij^i se je Schipper muzajoč se odmaknil od vrat, kjer je bil pri-luškoval. — France je bil bled v obraz in Tasilo je gledal očeta, kakor bi imel pred seboj blazneža.
41 Gospod grof?" je za jecljal nazadnje lovec. 44Tega vendar ne mislite zares?"
44Ne, Hornegger," je segel z drhtečim glasom vmes Tasilo, "očetu je v jezi uŠIa beseda, ki bo gotovo rad nanjo pozabil, ko se pomiri."
Grof Egge je pogledal vanj. "Potem me slabo poznaš."
Tasilo je stopil pred očeta in njune oči so se srečale... 44Pravim šo enkrat, papa, da sem kriv samo jaz. In prositi te moram, ne ponižuj me toliko, da bi kaznoval nedolžnega lovca za moj oregrešek. Prostim te—"
44Pri miru me pusti!" Grof Egge je krenil proti vratom.
"Oče. oče!" se je nameril za njim Tasilo.
DALJE PRIDE
Zanimive so poškodfbe pri smučanju. Pri padcih se dogajajo cesto poškodbe v zgornjem delu telesa, ki ne kažejo nič poselbnega. Nasprotno so pa poškodbe spodnjih okončin pogostoma značilne. Po navadi pride do teh poškodb na ta način, da ena izmed smuči zavoljo kakšne ovire obstanet druga pa vozi naprej. S tet* tj se ustavljena noga zvije posebno če je vezava noge trdno u-"^ila. Poškodbe kolčnega zgiba in lomi stegna so redki. Pogostoma pa se dogajajo težke rzpahnitve v kolenu, pri čemer se trgajo kite. Takšne poškodbe čuti ponesrečenec zelo dolgo. Po navadi pa se vrteča sila izrazi šele oib goleni in nastanejo lomi ob tirni kosti, ki segajo daleč navzgor, a tudi navzdol do gležnjev.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
IZ BAGDADA V 8TAMBUL
4 knjige. • slikami, «27 strani
Vsebina:
Smrt Mobamed Cmtaa; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Dražba En Naer
Cena ---------------LM
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige. 698 strani, s slikami
Vsebina:	ij
Jezero smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jeztdl
Cena ----------------LM
PO DIVJEM KlIRDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina:
Amadija; Beg is JeCe; Krema sveta; Med dvema ognjema	Cena ______________lJt
KABOClTE SE "GLAS NARODA", NAJVEČJI ST-O-VE&ŠKT DNEVKIF ^ DRŽAVAH
PO DEŽELI SRIPETARJEV
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžlja; Koča ▼ soteski; Mlrldit;
Ob Vardarju	Cena_______ 1,H
Izdajalec; Na lova; Spet np divjem za pada; Rešeni milijoni; Dediči
Cena--------LH
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina:
KovaC dimen; Zaroka z zaprekami; V go!-»b-njako; Mobamedanski svetnik
.LM
"Glas Naroda"
New York, N*- Y.
T"
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A.
oslovilno pismo
ROMAN iZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. R.
^^
Lona mu se enkrat prikima, nato pa naglo odide.
Ludvik Henneršberg gleda za njo s pekočimi očmi.
"O, sladko, blaženo bitje — da sem tak revež!" si misli. Toda zelo ga veseli, da je mogel obiskati njenega očeta. Kaj je pri tem mogel pričakovati, ni vedel. Bilo mu je, kot vsakemu zaljubljencu, da je v vsakem brezpomembnem dogodku pričakoval kak čudež, ki je moral priti, da mu izpolni ljubezen. Pred vsem pa je mogel upati, da bo dalje časa v družbi z I^ono in bo ž njo govoril. Da je bil njen oče prijatelj njegovega očeta, je smatral za veliko srečo, ker mu je bila s tem odprta hiša majorja Stralssmana.
Nenaklonjenost, katero je proti njemu gojila Lonina mačeha, je hotel mimo sprejeti. Za Lono ta nenaklonjenost ni bila važna tudi za njega. Samo da bo dobrodošel Loui in njenemu očetu, to je bila poglavitna stvar.
Popolnoma nič ga ne skrbi, kaj se bo zgodilo po tem obisku. Zdel se mu je že majhen čudež, da je dobil to povabilo. In takih dogodkov se more še več zgoditi in če ga vsak le malo prinese bližje k Loni, potem mora to slednjič dovesti do zveze.
Neprestano misli na ta obisk. Tudi se zelo veseli, da bo mogel z majorjem govoriti o svojem pokojnem očetu in bo od njega slišal o zadnjih urah svojega očeta. O smrti svojega očeta ni nikdar ničesar izvedel. Ničesar ni vedel, kot da je bil ranjen pri zračnem napadu.
Poln hrepenečega nemira čaka na uro, ko se bo smel naznaniti pri majorju Strassmanu.
Lona je očetu povedala, kdaj bo Hennersberg prišel in je bil toga zelo vesel. Toda Lona je vendar-le nekoliko nemirna, kako bo njena mačeha sprejela ta obisk. Njen oče se je manj brigal za to, saj ni vedel, da njegova žena sumi, da je nekaj med I*>no in Henuersbergoin. Lona mu niti z besedo ni ničesar izdala iz bojazni, da bi se mogoče potem premislil, da Hennertfberga ne bi hotel sprejeti.
In tako je Lona nekoliko v strahu čakala na ta obisk in j** z največjo močjo morala premagovati svoj nemir.
Ko pride iz urada domov in že najde očeta, še nekoliko uredi svojo obleko, toda pri tem je skrbela, da ie mačeha ni opazila, ker bi jo mogoče kaj zbadala.
Nato gre k starišem in se prične ž njimi razgovarjati. Toda vedno prisluškuje. In točno ob sedmih zazvoni zvonec. Lona se lahno zgane, major pa, ki ni opazil, kako je Lona nemirna, jo od strani pomembno pogleda, ko pravi mati:
"Kdo pa zopet hoče kaj od nas?"
Mlada služkinja, Metia. odpre vrata in se takoj nato vrne z vizitko, ki jo izroči majorju.
Major jo pogleda in naroči Meti:
4'Pel ji te gospoda v posetno sobo."
Žena ga začudeno pogleda. Lona pa krčevito stiska roke.
''Sedaj še obisk?" vpraša majorjeva žena.
Major izroči ženi vizitko.
"O, saj res, Hermina, popolnoma pozalbil sem ti povedati, da som nocoj pričakoval barona Honnersberga, ki je sin mo-;ega vojaškega tovariša in ker ima po dnevu ravno tako malo časa, kot jaz, sem ga prosil, da pride nocoj ob sedmih." i
Začudena žena ničesar ne sluti, da je ta baron Henners-berg dr. Friesenov Šofer. Ako je kdaj slišala njegovo ime, si ga ni zapomnila. Najmanj pa ji pride na misel, da bi mogel biti on večerni obiskovalec. Samo začudeno pogleda svojega moža in vprašia:
"Toda Bat o, o tem ničesar ne vem. Kje pa si se seznanil s tem baronom?"
Major vstane in pod poizvedajočim pogledom žene mu je nekam tesno pri srcu.
"O tem ti bom pozneje povedal, Hermina, sedaj nočem mladega moža pustiti predolgo čakati. Saj ga moremo tudi pri naši večerji pogostiti."
^ Gospa Hermina je imela zelo malo obiskovalcev, ker ji pač niso dovoljevale razmere. Na to ni mislila, da bi kakega gosta, z tasti še, če je baron, zavrnila, ako bi že hotel večerjati."
"Da, če je zadovoljen s priprtfsto jedjo, kakoršno mu moremo dati?"
"Seveda, saj je to samo navadno porabilo. Posebnega dela ne bo nobenega. Samo ne bi hotel, da bi moral takoj iti, kajti dopovedati si imava mnogo. Torej prosim, naroči Meti, da za enega več pogrne mizo. Prosil ga bom, da ostane pn večerji. Sedaj grem k njemu, ve Da morete priti čez nekaj m inut."
Lona ima občutek, kot bi ji bil vrat zadrgnjen. Pravi pa si vendar da je bila velika drznost, da je svoji mačehi na ta nacm vsdda Hennembergov obisk. Samo da bi šlo. Pripravi se da bi materi razložila, kdo je v sobi z očetom, toda nobene besede ne spravi skozi ustnice.
Mačeha vstane.
-i	naročiti, da napravi nekaj jajc in odpre
Hkatljo sardin, ki jo imam k sreči še v zalogi. Sedaj, žalibo«* msmo pripravljeni za nepričakovane go ste."
Lona se sili, da se kaže mirno in odvrne:
"Saj sem včeraj prinesla tudi klobaso, mama; in neka i svežih paradižnikov je še tudi. To popolnoma zadostuje."
"Siromašno bo vseeno izgledalo, toda noree, da vedno več, kot pa ima sam. Prej smo imeli vedno polne Shrambo *edaj pa pridemo vedno v zadrego, kadar pride kak gost Medtem pa moreš iti tja in zkuSaj malo prikriti, če se bom malo preveč zakasnila."
"Da, mama."
*** 'Z Sabe' Loimi Rleda za ni°' nato Pa se zasmeje Kaik dbraz bo naredila mama, ko bo v obiskovalcu spoznala dr. Fnesenovega šoferja? Gotov« ji bo žal za vsako jajce ki ga bo žrtvovala, da pogosti tega gosta. Toda poglavitno je bilo, da ga je oče sprejel in ga gotovo tudi povabil, da ostane na večerji. Mama pa se bo tudi znala zadržati, da ne bo 3zgufbda «voje#* ravnotežja, kadar bo zagledala gosta Do kler bo Ludvik Henenrsberg v hiši, bo obdržala svoj zunanji mir, ker ne more ničesar premeniti. Ko pa bo zopet odšel potem pa naj padajo njeni očitki na njo, vse bo mirno prenesla'
In Lona gre naglo v posetno sobo.
(Dalje prihodnja.)
Sprehod po rdečem Leningradu.
Pred nekaj časa so nemške paroplovne družbe, zlasti pa Hamburg-Amorican napravile v sovjetsko Rusijo nekaj družabnih potovanj, o katerih smo potem v nemških listih brali potopise, ki seveda niso bili za sovjete nič kaj ugodni. Pred seboj imamo popis nekega nemškega mornarja, ki se je u-deležil te vožnje na ladji "Reliance" kot mornar in ne kot izletnik. Iz tega poročila bi vzeli nekaj zanimivih značilnosti, ki se v glavnem krijejo s pripovedovanjem drugih ter tudi s pripovedovanjem našega ameriškega rojaka, ki se je vrnil iz Rusi j jo. Torej ta mornar, ki se piše Herman Schle-derer, tako-le piše:
"Ze osem let potujem kot ladijski kuhar po vseh morjih že dvakrat sem bil okoli sveta, Rusije pa še nisem poznal. Zato »sem bil zelo radoveden na tisto dni, ko je imela naša ladja 4 dni čakati v leningrajskem pristanišču, ko bi lahko medtem obiskal kraje sovjetske Rusije. Ob 6. zjutraj smo prišli na svoje mesto v leningrajski luki. Kamorkoli je segal pogled, povsod smo videli samo les, nič drugega kakor los, kateri je čakal da ga nalože za izvoz v inozemstvo. Spodaj na pomolu jo nastopil oddelek kakih 60 mož močne mornariške godbo, ki jo sprejela našo ladjo. Naši izletniki so šli na suho ter so zasedli avtobuse, kateri so čakali, da jih popeljejo na postajo ter ml tam vlak v Moskvo.
Preden smo mi mogli na suho, so nam izročili potni list. Uradnik Coke pa nas je opozoril: "Tovars, če boš ta potni list izgubil, boš moral plačati 10 amerišfkili dolarjev." Ko sem še premišljeval, da je to presneto draga zadeva, me jo nekdo dragi potapljul po rami ter mi pokazal moj fotografski t pa rat, rekoč: "Ali dobro fotografiraš, tovariš?" Nič hudega tsluteč sem seveda pritrdil, nakar je oni malce zaničljivo pokazal neki napis, na katerem je bila zapisano: "Strogo je prepovedano fotograf i rati. Kdor no bo ubogal, bo strogo kaznovan!" Zato sem rajši pus-
j til svoj aparat na ladji, čeprav nerad.
Spodaj na pomolu so nas že čakale agentinje mornarskega kluba, katero naj bi nam raz kazalo mesto. Bilo so mlade deklice, ki so skoraj vse govorilo angleško in nemško. Nas je bilo kakih mož. Vsak izmeni nas jo plačal po eno nemško marko, da smo se vozili z omnibusom po mestu. Preden smo se odpeljali, nas je ena izmed agentinj zagotavljala, da bo mornarski klub vse storil, da bo na«še bivanje v proletar-skem pristanišču Leningrad čim lepše. Dejala nam jo: "Tovariši, sedaj se bomo nekoliko vozili po mestu, nakar si pojdemo ogledat tudi grad Petrov dvorec." To je bil nekdaj poletni dvorec ruskih carjev, sedaj pa jo tamkaj sirotišnica.
Ro* smo videli, da je dvorec prirejen za sirotišnico. Ko pa smo prosili, da bi radi videli še otroke, jo tovarišica zanič-lljivo zamahnila z roko ter dejala: "Ti pa sedaj spe." No vem, ali otroke res dajo spat ol) 4 popoldne. Drugi dan sem so iste<ra izleta še enkrat udeležil. Takrat smo ob 10 dopoldne prišli v Petrov dvorec Toda tudi sedaj so nam na našo prošnje, da bi radi videli otroko, vedno odgovarjali: "Ti pa sedaj spe!" Res no vem, ali so nas imeli za tako tepce, da vse to verjamemo.
Ko smo se vračali nazaj na ladjo, sem opazil, da jo naš šofer vozil vedno po istih ulicah, po katerih smo se vozili že dopoldne. Tudi dragi dan smo se vozili po tistih ulicah.
Zvečer smo napravili izlet, v najetem avtu na svojo post. Mod potjo smo se pripeljali mimo lesne Inke, kjer delajo noč in dan. Videli smo tukaj delati žensko, staro 14—50 let. Skoraj pri vsaki skupini pa je stal vojak z nasajenim bajonetom. Menda kot nadzornik ali priganjač.
Pripeljali smo so na .Nevski Prospekt ki je glavna cesta v Leningradu. Tam smo izstopili ter šli peš proti hotelu Astoria. Pri tem so nas večkrat u-
-tavljaili ljudje, ki so z nami ho teli govoriti. Skoraj vsakdo izmed mimoidočih je hotel od nais kaj kupiti. Če bi bili hoteli vse.n ustreči, bi bili prišli na ladjo nazaj v samih spodnjih hlačah.
Poleg hotela Astoria jo v Leningradu še hotel Kvropa, ki sta oba namenjena za tujce tor za tiste inozemce, ki so v Rusiji zaposleni. Toda tudi ceno so tukaj za navadnega Zemljana nedosegljive, ker so tukaj vse plačuje v devizah. Hotel so lahko primerja z vsakim zahod, noevropskim hotelom. Ima eleganten bar s parketnim pleši-ščem, vso najbolj elegantno.
SVETLOVIDEC
Nadaljevanj* s 3. strani.
odšel domov, in ni opazil, da dežuje. "Jaz osel, jaz idiot," je obkladal samega sebe z ža Ijivkami, "namesto Zelenkove-ga pisma sem v naglici spravil svoj lastni rokopis, svoje opazke v tožbi v ovitek. Jaz bedak. To je bil torej moj značaj, ki ga jo razlagal iz pisma. No čakaj, slepar, tebi že pokažem. Sicer pa," so je pomiril čez čas, "ni bilo tako slabo, kar je dejal o meni: silna moč, ogromna volja, nesposoben za umaza-nost, točne naravne pojme. In da si nikoli ničesar no očitam? Tega mi, hvala Bogu, ni treba. Izpolnjujem svojo dolžnost. In tisto o čisto razumskem preteh-tavanju jo tudi res. Toda da bi bil komedijant, to pa ni res. bedastoča je in on jo vendar goljuf." Hipoma je ustavil. "iSeveda. vse, kar pravi, so lahko nanaša na vsakega dragega. Banalnosti. Vsak človek jo malo komedijanta in stremljiv-ca. Vos trik jo tako rekoč v tem, da lahko vsakdo spozna sebe iz taksnih razlag in vsakdo misli, da je dragi takšen. Da, tako jo," je odločil državni pravdnik, razpel dežnik in korakal s svojim enakomernim korakom proti domu.
"Jezus,"«je vzdihoval predsednik sodnega dvora, ko je slačil talar. "Zopet so je tako zavleklo. Ni čudno, če pa i?o-vori državni pravdni k celi dve uri. Toda zmagal je. Iz ta-
19 3 7
SLOV ENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street
ko šibkih indicijev je spletel Zelenki vrv, — to je pravcati uspeh. Govoril pa je res do-brio. Posebno Zelenkova ka-rakterizacija se 11111 je posrečila: ni običajen zločinec, ni zmožen umazanosti, ne laže, ne krade, kadar ubija, dela tako, kakor da napoveduje šahmat. Ne mori iz strasti, temveč iz hladnega, čisto razumskega premisleka, kakor da rešuje kakšno nalogo ali tehničen problem. Dobro je govoril: kadar gre na lov, tedaj vidi v svojem bližnjem svoj plen. Tisto s tigrom je bilo morda malce teatralno, toda porotnikom je ugajalo."
"Ali pa," je menil eden pri-sednikov, "ko je dejal: ta morilec si gotovo ničesar ne očita, tako jo gotov samega sebe, tako utrjen — ni treba, da bi se bal lastne vesti."
"Ali pa psihologično opazko," je nadaljeval predsednik', ko si je umival roke, "da je komedijant, pozor, ki hoče presenečati s svojimi dejanji . . ."
"ZeLmko so spoznali krivega z dvanajstimi glasovi," se je čudil nekdo, "kdo bi si mislil. Ne bi imel rad Klapko za sovražnika."
"Veseli ga, če se ga ljudje boje," jo menil predsednik.
"Je malce samoljubon," je spregovoril zamišljeno predsednik.
"Ima pa ogromno voljo, zlasti < uspelfa. Silna moč toda moč, ki . .
Gospod predsednik so ni domislil pravo besede.
"No, pojdimo obedovat."
ooooooooooooooooooeooooo«*

Plfilte nam za cene voznih U-stov, reservacijo kabin in pojasnila mm potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th 8*., New York

SHIPPING NEWS
Na parnlkih, Id ao debel« tiskani, Trie t domovino izleti pod vedstvi Izkušenega spremljevalca.
FRANCOSKA IN NEMŠKA ARMADA
Tz govora, ki ga je imel francoski minister Daladier v izvršnem odboru radikalne stranke, sledi, da razpolaga Francija trenutno s (>00,000 možmi rodno armado, od katerih jih jo 150,000 potrebnih na severni francoski meji. tako da jih odpade na vso ostalo Francijo komaj 450,000, dočim ima Nemčija že sedaj pod orožjem stalno armado najmanj S00,000 mož. katerim pa je treba dodati že najmanj 200.000 militari-ziranih članov delovno službe in okoli 50,000 v vojašnicah se nahajajoč ih j)ol i čajev.
0. januarja:
Saturnia v Trieste Lafayette v Havr**
13. januarja:
Washington v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	januarja: Bremen v Bremen
16.	januarja : Rex v Genoa Paris v Havre
20. januarja:
Berengaria v Cherbourg
22. januarja*
Europa v Bremen
'.13. januarja :
Con te di Savoia v Genoa Champlain v Havre
27. januarja:
Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre
2. februarja:
Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg
0. fobrua rja: Paris v Havre Rex v Genoa
J. februarja :
Europa v Bremen
10. februarja:
Queen Mary v Cherl>ourg Washington v Havre
13. februarja:
Conte di Savoia v Genoa
19.	februarja : Bremen v Bremen
20.	februarja :
lie de Franr-e v Havre Saturnia v Trst	i
24. februarja :
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
26.	februarja : Europa v Bremen
27.	februarja: Paris v Havre Rex v Genoa
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnl-Du pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačajte nagemu zastopniku v Vašem kraju aH pa kateremu izmed zastopikov, kojih impna so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih.
VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TI DI KOLEDARJE IN PRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE _ZASTOPNIKA. ČE KAJ POTREBUJETE
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lan shin
'"O LOR A DO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Barak
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
'LLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero. J. Fabian (Chicago. Cicero.
in Illinola) Joliet, Mary Bambicb La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik
YIARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopirec
MICHIGAN: Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Chisbolm. Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis GouSe Gilbert, Louis Vessel Hihbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvaticb
MONTANA:	,
Roundup, M. If. Panian Washoe, L Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
VEW YORK: Gowanda, Karl Uttl« Fails,
OHIO:
Barber ton, Frank Troha
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slannik GIrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kmota Youngstown, Anton KlkelJ OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brocghton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee
Coverdale in okolica. Mrs. Ivana Rupnik
Export, Louis Sopanttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žnst Pittsburgh in okolica, J. Pogačar in Philip Progar
Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Behifrer West Newton, Joseph J or an WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Stsfc
Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs, Louis Diamondville, Joe Rollch
BFKAVA "6UI NABOOA"