Volitve so mimo! OKTOBER 2004 OBVEZNI IZVOD TONE PETEK, častni občan Podeljene prve štipendije slovenistom Ribnica zanimiva za vlagatelje? PTICE PRILETAJO V DOMAČE GNEZDO. 'r~\olgo nas je mučilo spoznanje, da j J Ribničani svojo pot raje iščejo drugje, JU/ izven naših meja: tam ustvarjajo, rojevajo in počakajo na svoj naravni konec...Okolje, ki se je morah umestiti med dve gori, marsikoga s cilji, ki so zahtevali več širine in več daljave, ni zmoglo obdržati. Včasihjih je injih še vedno izgublja s samozadostno držo, vse bolj pa postaja vidno, da se Ribnica polni z vsebino. Tudistakšno, ki jeni še nikoli doživela. Prihajajo tuji podjetniki in se vračajo naši, želja po ureditvi obrtnih con pa je zato vse več. Začele so rasti nove hale, se odpirati nove trgovine in druge storitvene dejavnosti, ki poskušajo ribniški denar in ljudi zadržati tu. V kratkem času smo dobili veliko športno trgovino, pri nas se bodo lahko opravljali tehničnipregledi, gradi se trgovski center, tu se pospešeno razvija robotika za avtomobilsko industrijo, Ljubljana seje preselila v Lepovče, kjer živi tudi sodobna lesna proizvodnja; še dlje nazaj je mesto dobilo bencinski servis..., sredi oktobra, ko meje pot zanesla pešpo trgu, so ravno lepili napise, ki so najavili prihod velike turistične agencije, spet so se odprle majhne trgovinice in to celo s kulturno ponudbo... Geografsko gledano nas le lučaj loči od prestolnice, ki jo zavoljo prenasičenosti želi zapustiti vse več ljudi in sipoiskati kotiček pod soncem, ki bi jim dovoljeval več zemlje, več svobode in vsakdan, za katerega ne bi bilo treba porabiti ves svojprisluženi denar. Ptice, ki so priletele nazaj v svoje domače gnezdo, potem ko so videle dobršen del naše dežele ali sveta, ugotavljajo, da Ribnica ni od Boga pozabljen kraj. Da lahko nudi svojim ljudem zavetje za poklicno delo, ustvarjanje in življenje in je lahko dobra izhodiščna točka -razen v prometnem smislu. Ko bile bil čimprej izgrajen priključek na avtocesto, govorijo mnogi, in Ribnica bi zaživela. Tudi institucije se želijo prenavljati. Ribniška knjižnica po skandinavskem vzoru, ki ta hram kulture obravnava kot del vsakdana, kjer se vedno lahko najde še kak majhen prostorček za previjanje otroka in dobi ključ, ki odpira vrata učenosti tudi ponoči. Rekreacija in prostočasno druženje postajata med Ribničani ritual, na katerega prisegata, da jih rešuje v tem zmedenem času, in rada bi jih povezala tudi nova revija. Ribnica gre še dlje. Prepoznavajo jo kot primemo za specifično duhovno rast. Pojavljajo se društva in interesne skupine, ki jih vodijo ribniški ljudje in ne glede na zahtevna sporočila, ki jih nosijo s seboj, pridobijo tako velike skupine, da jih pogosh ne zmore niti sama Ljubljana. Ujela sem misel, ki se šele rojeva - da bi tu morda namestili nekakšen center, ki bi ženske spodbujal k izžarevanju svoje ženskosti. Ženske so bile vedno pojmovane kot vitalna sila, ki uravnoveša in harmonizira odnose. Sodoben čas je sprevrgel in zlorabil njihove moči. Postale so nezadovoljne, svoje nelagodje pa pogosto nehote razširile na vse okoli sebe; tudi na moške in v družino. Zdaj vse pogosteje želijo b it i le ženske, vse tisto, kar globoko v sebi so že od nekdaj- vir neizčrpnih in skrivnostnih spoznanj. Naš čas je iskal stranpoti od odnosov, ki so nekoč veljali in spoloma določali neko naravno vlogo, izkazalo pa seje, dafeministična ali moško šovinistična struja razlik med spoloma ne rešuje na človeku prirojen način. Samo nekaj preprostega je treba dopustiti: ženskam, da so lahko ženske in moškim, da so moški. In če to pomeni, da si z veseljem pustim odpreti ali pridržati vrata... ali pomakniti stekleničko, da mi jo moški odpre, čeprav bi jo lahko sama.. .Zakaj ne? V čem sem zato lahko manj ženska? V odnosih nam manjka topline, miline, empatije, pozornosti in pogovorov dolgo v noč. Vse se vrača v svoj začetek. Tudi odnosi, ki jih ljudje zavoljo sedanje neurejenosti, površnosti in odtujenosti navajajo kot glavni vir svojega nezadovoljstva. Življenjskim silam je treba dopustitiprosto pot, ker nam je vse po naravi že dano. Nedavno tega sem bila na ekološki kmetiji v zgornji Avstriji pri kmetu, ki kmetuje na način, zavoljo katerega so ga pred dvajsetimi leti vsi žigosali za norega. Preprosto, verjel je, da narava lahko dela zanj, če jo bo pravilno krmilil. Povezal seje z njo, opazoval, kje kajne uspeva in poskušal dognati, zakaj, ter se dokopal celo do tega spoznanja, da lahko v surovih klimatskih razmerah, kjer julija in avgusta lahko zapade sneg na 1200 metrih uspevajo breskve in češnje. Na 1500 metrih pa čudovito sladka jabolka. Višje ko s?no šli, lepša in bolj aromatična so bila... Po uradnih kmetijskih dognanjih pa naj bi že na 1000 metrih rasel samo gozd. Naravni sistem sam sebe obdeluje, sem ter tja mu je treba delo morda le olajšati. In rezultat: za delo na 50 hektarjih, ki se nizajo na 25 km terasastih površin, porabi 10% energije v primerjavi s konvencionalnimi kmeti, njegov prihodek pa je vseeno 10-krat večji od njihovega. Človek naj bi v redposegal le toliko, da usmerja dogajanje tako, da bo teklo v njegovo korist, ne v škodo. Pustimo Ribnici, da sprejema, kar želi priti vanjo. Zaupajmo svoji modrosti, da bomo znali prepoznati tudi vse tisto, kar bi ji lahko spodrezalo krila... Urednica OKTOBRA PIŠEMO: Dogodki meseca Tone Petek, častni občan j ms I#, Kulturne drobtinice Jože Toporišič nagrajen za življenjsko delo Volitve 2004 (Meči | J ’ "Zmaga je naša", so rekli v SDS Uradni rezultati v ribniškem volilnem okraju: 1. SDS; 37,02% 2. Nsi; 20,60% Letošnji občinski nagrajenci Foto Marko Burger 3. LDS; 12,44% 4. ZLSD; 9,49% 5. SLS; 6,02% Odstotke nad 0 pa so dosegle še naslednje stranke: Za podjetno Slovenijo (4,62%), Slovenska nacionalna stranka (3,43%), Aktivna Slovenija (2,15%) in DeSUS (1,24%). Priložnosti za razvoj Ribnica se odpira za vlagatelje? Kultura nas brigal Knjižnica po skandinavskem vzoru Bralci pišejo Razpisi Po dolini Podokničar obiskal Hrovačanko 90 let frančiškanov na Brinovem griču 100-letnica rojstva gasilca Šobarja Od vrtca do šole Beograd gostil "Radost Evrope" Športni utrinki Čebin evropski podprvak v duatlonu Nogometno srečanje Prešernovih šol Ribniške mažorete zopet tretje! 12 in 14 28 30 31 im& V Idealu odprli trgovino s suho robo Foto Marko Burger ■■■■■■■■ Glede 4000 najemnih pogodb, kijih občani prejemajo na dom, smo za pojasnilo poprosili direktorja Komunale Jožeta Zakrajška. Dejal je, da se po sklepu občinskih svetov za grobove enkrat letno zaračunava letna in zimska vzdrževalnina ter da nova zakonodaja zahteva, da se z najemniki grobov podpiše pogodba. Tu seje vsa zgodba takoj zapletla. Če gre za vzdrževalnino, zakaj moramo potem podpisovati najemne pogodbe, so spraševali občani. Mnogi namreč trdijo, da so grobove pred leti zagotovo kupili in da najemnine ne bodo plačevali. Zakrajšek je s tem seznanjen, vendar pravi, da se s pogodbo Komunala v lastnino ne vtika, ter pripomnil, da ta sicer sploh ni vpisana v zemijiško knjigo. Grobovi so po njegovem mnenju ali javno dobro ali cerkvena last, kot je tudi res, da groba, za katerega najemnik redno plačije vse obveznosti, najemniku nihče ne more vzeti, je dodal. AP ji it V i1! j' Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 29. november 2004 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. novembra 2004 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (A. Pahulje): Podeljene prve štipendije za sloveniste I51CMO£>» 6 Ribniški praznik ... I B (6 B Spomin nehote poseže daleč nazaj v zgodovino, ko se vprašamo, kaj je razlog našemu praznovanju. Dogodki iz preteklosti, ki segajo v konec 15. stoletja, natančneje v leto 1492, ko je bil podeljen poseben patent, da smejo Ribničani in Kočevarji prosto trgovati z domačimi lesnimi izdelki, živino in platnom po tujih krajih, so zaznamovali nadaljnjo pot Ribničan suhorobarju. Lahko bi dejali, da je Ribničan začel trgovati z Evropo. Pri tem si je nabiral izkušnje, se učil ter na ta način krepil samozavest. Trgovanje s suho robo se je tako prenašalo iz roda v rod. Letos, več kot 500 let po podelitvi patenta, se je Slovenija kot samostojna država pridružila članicam Evropske unije s tem, da vanjo prinaša svoj jezik in kulturo. To je tudi nova priložnost, da Ribničani ponovno z izdelki suhe robe, ki so tradicionalni ali pa so prilagojeni oziroma narejeni za potrebe sodobnega človeka, ponudimo nekaj izvirnega. Podelitev oznake geografskega porekla, ki je podeljeno suhi robi, pri čemer je zaščiteno več kot 400 izdelkov, je vsekakor priložnost, da naredimo proizvode še bolj domače in razpoznavne. Izdelava suhe robe je nekdaj predstavljala pomembno gospodarsko panogo. Danes se zavedamo, da brez ponujenih ugodnih razmer za delovanje gospodarstva ni mogoče pričakovati njegovega razvoja. Vsekakor je ureditev infrastrukture (od prometne do komunalne) eden od osnovnih pogojev. V sklopu tega reševanja smo letos uredili del obrtne cone Breg, katerega nameravamo urejati tudi v prihodnje. Neustrezne cestne povezave so velikokrat razlog, da se morebitni investitorji ne odločajo za vlaganja na tem območju. Po treh letih se je letos zaključilo urejanje infrastrukture v delu naselja Hrastje, kjer je na ta način omogočena gradnja stanovanjskih hiš. Kmetijstvo, ki je na našem območju še posebej specifično, zlasti z vidika posestne in starostne strukture, bo še posebej podvrženo vplivu skupne kmetijske politike, ki jo vodi Evropska unija. Velika sredstva so bila vložena v izvedbo komasacij na območju Dolenje vasi in Nemške vasi. Pomoč kmetijstvu dajemo v obliki subvencij, plačil raznih storitev in sofinanciranja investicij. Varstvo okolja je vse pomembnejša naloga in skrb, ki jo je potrebno nenehno uresničevati. Letos v delu Ribnice izvajamo ureditev kanalizacije, ki se bo prav tako nadaljevala naslednje leto. Z izgradnjo Športnega centra smo pridobili enega od največjih športnih objektov v tem delu Slovenije. Na ta način so podani pogoji za kakovosten razvoj različnih športnih zvrsti. Finančne obveznosti do izvajalca del smo pokrili s pridobitvijo lizinga, preko javnega razpisa, ki se je izkazal kot edini možni način za pridobitev sredstev. Izvajamo financiranje športnih društev in jim zagotavljamo prostore za uporabo. Na področju kulture smo izvedli razširitev knjižnice v okviru Javnega zavoda Miklova hiša, s čimer smo dodatno pridobili 250 m2. Obstoječi prostori so bili bistveno premajhni in tudi z novo razširitvijo še vedno zaostajajo za normativi, ki so predpisani. Za delovanje knjižnice, muzeja in galerije občina zagotavlja sredstva, prav tako pa so sofinancirana amaterska društva. Za izpeljavo vseh načrtovanih ciljev niso dovolj le lastna sredstva, temveč je potrebno sofinanciranje s strani ministrstev ali skladov. Občinski praznik je priložnost, da se vsem, ki kakorkoli sodelujete pri razvoju in promociji občine, najlepše zahvalim za vaše delo in vaš trud. Spoštovani, ob prazniku občine Ribnica čestitam vsem občankam in občanom. Še posebne čestitke vsem nagrajencem in dobitnikom priznanj z željo po uspešnem delu tudi v prihodnje. Alojz Mam, župan (govor ob občinskem prazniku) Ll Podeljena najvišja občinska priznanja TONE PETEK JE NOVI ČASTNI OBČAN RIBNICE Nagrajenih je bilo šest Ribničanov, zastopana pa vsa področja: od kulture, gospodarstva do kmetijstva Večer pred ribniškim občinskim praznikom so bila, tako kot vsako leto, podeljena najvišja občinska priznanja in nagrade. 22. oktobra se je tako občinstvo v dvorani Ideal z močnim aplavdiranjem veselilo naziva novega častnega občana Toneta Petka, ki je na oder povabil tudi moški pevski zbor Lončar, s katerim je skupaj praznoval svoje častno imenovanje. Nepredvideno so zapeli dve pesmi, in tako prireditvi, ki jo je tokrat zasnovala Glasbena šola Ribnica z ravnateljico Bernardo Kogovšek na čelu, dodali prav prisrčno noto. Vsak izmed šestih nagrajencev je Ribnici dal svojski, drugačen pečat, se je strinjal slavnostni govornik župan Alojz Marn. Jože Rigler s Praproč (roj.1933), ki je dobil priznanje Občine, je že več kot 40 let nadvse uspešen pri razvoju kmetijstva v občini Ribnica in prvi, ki je že leta 1968 začel s pašno - košnim načinom kmetovanja in z načrtnim selekcioniranjem živine. Strinja se tudi z današnjimi komasacijami, ki jih izvaja ribniška občina oz. meni, da so prvi pogoj za strojno obdelavo zemlje. Meni, da bi bilo treba tudi malo zvišati subvencije kmetom, senom. Z ekološkim kmetovanjem pa se najbolj ne strinja in zagovarja poleg hlevskega gnoja še dodatna mineralna gnojila, ki pa ne smejo vsebovati preveč dušika. Drugi dobitnik priznanja Občine je bil radioklub Ribnica, ki deluje že 40 let. Uspel je ohraniti stik z novimi tehnikami radioamaterskega delovanja in pri tem ohranil skoraj vse naprave v klubu, s čimer je pokazal tudi čut za ohranjanje zgodovinske tehniške dediščine, je bilo navedeno v obrazložitvi priznanja, ki ga je prejel predsednik Miran Kokol. To funkcijo opravlja že deseto leto, med radioamaterji pa je že 23 let. Članstvo v klubu je zdaj malo upadlo in se ustavilo pri številki 18, v svojih najboljših časih pa je klub združeval preko 40 radioamaterjev. Letos so kupili novo radijsko postajo, vredno pol milijona tolarjev. Plačali so jo s članarino in donacijo občinske civilne zaščite. Nov prostor v Športnem centru opremljajo z opremo, primerno za tečajnike, in čakajo na spremembo predpisa, po katerem se bodo lahko s tem hobijem ukvarjali tudi otroci, mlajši od 14 let. 'To je edini hobi, za katerega moraš opraviti izpit," je "vendar kmetje ne smemo biti preveč zahtevni, ker mnogi delavci niso niti zadostno plačani."S kmetovanjem se ukvarja le še toliko, kolikor mu zdravje dopušča, traktorja pa ne more več voziti. Zato pa po njegovih stopinjah stopata sin in vnuk. Rigler kmetuje že od svojega 15. leta in je poznan po proizvodnji zelo kvalitetnega mleka. "Krave so se mi v srce usedle." Pravi tudi, da je treba za dobro mleko krave hraniti s suhim dejal Kokol, ki je bil v bivši Jugoslaviji dvakratni državni prvak v t.i. lovu na lisico, zvrsti športnega tekmovanja za radioamaterje. Gallusovi priznanji sta odšli v roke Vesne Lavrič in Antona Berkopca. Vesna Lavrič (roj.1927) je bila dejavna v Območni organizaciji Rdečega križa, v domačem turističnem in jamarskem društvu, v Planinskem društvu je bila aktivna Ebšbto od ustanovitve, enako v Gobarski družini, bila v štabu Civilne zaščite občine in vodja reševalne ekipe, za kar je dobila zlato značko civilne zaščite. Čeprav je precej bolehna, je na prireditev prišla; celo več - zmogla je stopiti na oder in se zahvaliti za priznanje. Anton Berkopec (roj. 1951) je več desetletij vsestransko aktiven v Krajevni skupnosti Dolenja vas in vedno pripravljen pomagati pri razreševanju lokalnih problemov. Prav tako je pobudnik in soudeleženec številnih aktivnosti krajevnega gasilskega društva Opozarja, da Združena lista socialnih demokratov. Urbanova nagrada je letos romala v roke podjetja Petek Transport, ki ga vodi Marjan Petek. Gre za največje prevozniško podjetje v občini, ki ima trenutno 50 zaposlenih. Podjetje sodi med najuspešnejša na Dolenjskem, lani je bilo nominirano celo za dolenjsko-posavsko gazelo leta. "Nagrado v domačem okolju je vedno najtežje dobiti, zato je tudi najvrednejša. Okolje te vedno pozna v dušo in zato je to res pravo priznanje." Podjetje se je opremilo z dodatnimi kamioni, odprlo avtopralnico, lastniku pa Tone Petek, častni občan NAGRADA NIKOLI NE PRIDE PREPOZNO Naj višje priznanje je Toneta Petka dejansko čakalo že od lani, pa je smrt naše znane rojakinje sestre Vendeline podelitev premaknila za leto naprej. Šaljiv kot vedno, je Petek v pogovoru po prireditvi k temu dodal: "Dobro, da sem živel še do letos." Nagrada po njegovem mnenju sicer nikoli ne pride prepozno, je pa res, da se ničesar več ni nadejal, potem ko je dobil priznanje KS Dolenja vas in Gallusovo priznanje. "Naziv častnega občana je bil nekdaj rezerviran za politike in gospodarstvenike, a prav je, da ga dobijo tudi kulturni delavci." Petek meni, daje ta naziv dosegel predvsem z moškim pevskim zborom Lončar, katerega zborovodja je bil vrsto let in se je tej vlogi odpovedal šele leta 2000, ko je zbolel za angino pektoris. "Pojem pa še lahko, ker to ne predstavlja prevelike odgovornosti in napora." In priznal je, da včasih malo pobrunda tudi v kopalnici... "Petje me spremlja že od rane mladosti, leta 1946 pa sem bil povabljen v pevski zbor, kjer sem našel tudi dobre prijatelje, zato se vsem pevcent zahvaljujem za vse moje lepe trenutke v življenju." Kljub temu, da Petek slovi kot dober pripovedovalec zgodb in poznavalec ribniške preteklosti, se knjige še ne bo lotil pisati. "Nimam časa zanjo, čeprav -urejam kroniko ribniškega moškega pevskega zbora in zbora v Dolenji vasi, zapisujem pa si tudi zgodbe iz preteklega življenja." gasilci še vedno niso dovolj opremljeni in tako poveljniki veliko tvegajo, ko gasilce na teren pošiljajo z nepopolno opremo. Zadovoljen je, da so Dolenjevaščani solidarni z domačimi gasilci in tako vse hiše prispevajo sredstva za gasilstvo. Berkopec je v njem že 20 let: sedem let kot poveljnik, zadnjih 12 let pa kot predsednik PGD Dolenja vas. Dovolj časa za spomine; npr. na požar v Prigorici, ko je zagorelo pri sosedu in je bil g. Andoljšek prepričan, da tudi za njegovo hišo ni več upanja, saj je bilo vmes le pol metra razdalje, gorelo pa je celo seno. A vsakič so ga gasilci pogasili in hišo rešili. V zahvalo omenjeni gospod društvu vsako leto daruje nekaj denarja... Med Dolenjevaščani je Berkopec zelo cenjen zaradi svojega premišljenega pristopa, so v obrazložitvi zapisali predlagatelji. Kljub temu, da na seji občinskega sveta nismo izvedeli, kdo to so, "ker to ni običajna praksa", kot je dejal predsednik komisije za volitve in imenovanja Franc Češarek, smo naknadno izvedeli, da so vse nagrajence, razen radiokluba in Vesne Lavrič, predlagali člani Slovenske demokratske stranke. Slednja dva pa je v ponos tudi poslovni prostor v bivši Rudeževi vili, kije na novo zaživel z radiem Urban in zavarovalnico. Izven meja ne misli segati, saj se ima za velikega lokal patriota, pravi, in želi Ribnici pomagati pri razvoju. "Inles je bil moja odskočna deska, Ribnica pa mi je bila nekoč premajhna in sem stopil ven. Toda vsakič so mi zunaj rekli, najsi posle iščem doma. In dandanes sem res začel delati z izbranimi podjetji, kot so Inles, Riko hiše in Ristro." Tone Petek (roj.1922) je večino strokovnega dela posvetil šolstvu, velik del svojega prostega časa pa kulturnemu delu. Kot pevec in zborovodja je veliko pripomogel k ohranitvi zborovske tradicije v Ribnici, znan pa je tudi kot pripovedovalec in govornik. S pevskimi zbori je sodeloval na številnih prireditvah doma in v tujini in tako veliko prispeval k prepoznavnosti naših krajev. Triinštirideset let je opravljal delo blagajnika gasilskega društva v Ribnici "in bil zgled, kako se delo vestno, natančno in z ljubeznijo opravlja". Nagrajence nagovorila Alenka Pahulje Foto Marko Burger Z županom o... Ureja se kanalizacijsko omrežje v Ribnici, zdaj še Trubarjeva in Struška ulica. Koliko sta investiciji vredni, kdaj bosta končani in zakaj se vodo, elektriko in TV kabel polaga fazno in ne v enem kosu, kar bi bilo bolj racionalno? Projekt "Gradnja kanalizacijskega sisteme Trubarjeva ulica -kanal B2" se izvaja fazno. V letošnjem letu se bo izgradilo kanalizacijsko omrežje na Struški in Prešernovi ulici. Vrednost teh del je nekaj manj kot 36 mio Sit brez DDV. Projekt je predvidel le izgradnjo kanalizacijskega sistema. Pred začetkom del je bilo z javnim podjetjem Hydrovod Kočevje d.o.o. dogovorjeno, da se zamenja tudi vodovodni cevovod v tistih delih, kjer je ta dotrajan. Kasneje, praktično že z začetkom del, pa so tudi ostala podjetja (tako javne gospodarske službe kot druga podjetja) izrazila željo, da se priključijo investiciji ter izkop uporabijo za obnovo oziroma izgradnjo svoje infrastrukture, kar je rok izvedbe, ki je bil po pogodbi med izvajalcem Komunalne gradnje d.o.o., Grosuplje in naročnikom del JP Komunala Ribnica d.o.o. 30 dni, podaljšalo. Občani vseh treh občin, ki jih pokriva ribniška Komunala so na dom prejeli najemne pogodbe za grob. Po Zakrajškovih besedah naj bi šlo za zaračunovanje vzdrževalnine za grobove in po tej logiki ne more iti za najemne pogodbe. Na radiu Univox ste menda celo izjavili, da naj občani teh pogodb ne podpisujejo. Zakaj ta zmeda in kdo je krivec? Zapleti zaradi pogodb za najem grobov, ki jih pošilja JP Komunala Ribnica d.o.o., se rešujejo, pravna služba Občine Ribnica bo preverila obstoječe stare, predvojne pogodbe za najem grobov na starem delu pokopališča v Hrovači in ko bodo zadeve preverjene, se bodo objavile, najverjetneje že v naslednji številki Rešeta. Odkupi zemljišč za obrtno cono Breg so menda napredovali. Eden izmed lastnikov naj bi zamenjal svojo parcelo in jo s tem oddal občini. Ali so kakšni deli ostali še nerešeni oz. ali naj bi se vnaprej razvijala ta obrtna cona in kako? Občina Ribnica se s preostalimi lastniki dogovarja za možnost zamenjave zemljišč, ki jih potrebuje za izgradnjo ceste in komunalne infrastrukture v OC Breg. Urejajo se podpisi predpogodb za zamenjave. Ko bodo urejene premoženjsko pravne zadeve bo Občina Ribnica novelirala projekte za izgradnjo II. faze oziroma dokončanje investicije. V primeru ugodnega razpleta se predvideva nadaljevanje investicije v letu 2005 oziroma 2006. Slišati je, da naj bi Občina sprožila nove postopke za deložacijo stanovalcev-neplačnikov - iz občinskih stanovanj. Na spletni strani sodišč je bilo videti, da Občina tudi toži določene posameznike zaradi neplačil... Občina Ribnica je tistim najemnikom občinskih stanovanj, ki imajo večje zneske neporavnanih, že zapadlih najemnin, poslala opomine pred tožbo, v katerih jih je pozvala, da v primernem roku poravnajo obveznosti. Z določenimi najemniki, ki ne zmorejo plačila obveznosti v enkratnem znesku in ki so izkazali interes za rešitev tega problema, se je Občina dogovorila za obročno odplačevanje dolga. Zoper tiste najemnike, ki se na poslane opomine niso odzvali in niso poravnali dolga, pa je vložila tožbo za odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja. Tako je bilo izdanih nekaj sodb, ki so že postale pravnomočne. Večina najemnikov se je na podlagi sodb prostovoljno izselila, zoper tiste, ki v roku niso izpraznili stanovanj, pa teče izvršilni postopek za deložacijo. anviiniocz aoivvorvi ai ixiul«o^dicH a nuLa n>i ■■■ Podeljene prve štipendije študentom slovenistike in slavistike JOŽE TOPORIŠIČ NAGRAJEN ZA IZJEMNE JEZISKOSLOVNE DOSEŽKE Kdor toliko spoštuje in občuduje delo, ki ga je v jezikoslovni teoriji opravil naš rojak p. Stanislav Škrabec in je tudi sam pomembno zaznamoval slovenski strokovni in širši kulturni prostor druge polovice 20. stoletja, si med prvimi zasluži jezikoslovno nagrado ustanove, ki nosi ime po ribniškem znamenitem rojaku. Ustanova p. Stanislava Škrabca jo je dodelila akademiku dr. Jožetu Toporišiču, ki je uredil štiri obsežne knjige zbranih del p. Škrabca ter prav tako štiri zbornike s Škrabčevih simpozijev, njegova osebna bibliografija pa obsega več ko 1100 enot, med njimi vsaj 70 avtorskih in uredniških monografskih del. Slovesnostjo potekala 16. oktobra na Škrabčevi domačiji v Hrovači, kjer se je pred 160 leti rodil osrednji slovenski jezikoslovec, ki se je 58 let ukvarjal "z enim najlepših jezikov na svetu". Zato je bil skedenj edini primeren ambient za podelitev prvih štipendij študentom slovenistike in slavistike, so se strinjali vsi navzoči predstavniki akademskega zbora, ki ga je vodil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žekš, predstavniki Slovenske frančiškanske province Sv. križa, ki je skupaj z Janezom Škrabcem decembra 2003 tudi ustanovila omenjeno ustanovo, veleposlanik Slovaške, ambasadorji Poljske, Rusije, Češke, predsednik Državnega sveta in ostali povabljenci. Dr. Žekš je kot slavnostni govornik pripomnil, da ni le boljšega mesta od domačije kot tudi ne boljšega trenutka od vstopa Slovenije v EU. "Postali smo bolj pazljivi glede jezika in se zavedeli njegove pomembnosti za nacionalno samobitnost. A z vstopom v EU je naš jezik le manj, ne bolj ogrožen. Prvič je postal uradni evropski jezik." Tudi v slovenskem prostoru se našemu jeziku zdaj bolje godi, je menil akademik. Letos smo sprejeli zakon o slovenskem jeziku, na primorski univerzi v Kopru se je začel študij slovenistike, enako na politehniški fakulteti v Novi Gorici, gospodarstvo in znanost pa se pri ohranjanju jezika vse bolj povezujeta. "Jezik je prevelik dar božji, da bi se posameznik onegavil z njim, "je dejal že p. Škrabec in dr. Žekš je te besede ponovil tudi na domačiji. Zajeti vse Toporišičevo delo v kratek sestavek je zavoljo obsežnosti in pomembnosti njegovega dela preveč nehvaležna želja, njegovo veličino pa se vendarle lahko prepozna že v dejstvu, da je avtor več izdaj slovenske slovnice, soavtor štirih knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Glasovne in naglasne podobe slovenskega jezika, Nove slovenske skladnje, Družbenosti slovenskega jezika itd., s čimer je utrjeval pozitivno slovensko jezikovno samopodobo. Utemeljitev komisije je prebral doc. dr. Zoltan Jan, člana pa sta bila še akademik Kajetan Gantar in prof. dr. Ada Vidovič Muha Nagrajenec dr. Toporišič je ob nagradi hudomušno pripomnil, da "če bom umrl, bo mogoče nesti vsaj kakšno priznanje na poušt'rčku za menoj". Prvič pa je ustanova podelila tudi sedem štipendij študentom slovenistike in slavistike. To bo odslej počela vsaki dve leti in mladim, ki se odločijo za študije slovenskega jezika, slovanskih in klasičnih jezikov ter mladim frančiškanom finančno pomagala pri znanstvenem izpopolnjevanju. Letos so štipendijo prejeli: Neža Zajc, Kozma Ahačič, frančiškan Tadej Strehovec, David Puc, Mojca Horvat, Jernej Habjan in Karin Marc Bratina. Ustanovo, ki jim bo olajšala študij, je predstavil pobudnik in član prve uprave p. Niko Žvokelj. Dejal je, daje bilo pred podpisom ustanovitvenega akta dve leti priprav in iskanj, naslonili pa so se na desetletno delo Škrabčevega odbora v Novi Gorici. Želijo predvsem spodbujati visoko stopnjo jezikovne kulture in s podelitvijo štipendij izkazujejo štipendistom veliko zaupanje, da bodo to poslanstvo tudi predano opravljali. Marko Škrabec, predsednik Ustanove p. Stanislava Škrabca O ustanovi ni bilo veliko zapisanega, zato ni odveč ponoviti osnovni namen, ki mu bo sledila... Njen prvi in edini namen je izključno podeljevati štipendije na osnovi kriterijev, ki so zapisani v naši ustanovni listini. To bomo počeli enkrat letno, v našem interesu pa je, da do takrat zberemo in razdelimo čim višje zneske najbolj perspektivnim slovenskim ali tujim študentom do- ali podiplomskega študija, ki študirajo slovenščino ali druge slovanske jezike. Prav res bi želeli, da bi bila naša podpora v tem oziru vseevropska. Letos tujci še niso bili med izbranimi...Kako je sploh potekala selekcija in katerim pogojem so morali mladi ustrezati? Na osnovi razpisa, ki je bil objavljen v Delu, je na naš naslov prispelo 18 prošenj, od tega jih je sedem ustrezalo pogojem. Podelili smo celo več štipendij, kot smo prvotno nameravali, vendar zato, da bi posebej obeležili prvo podelitev. Vnaprej pa nas bodo pri izbiri vodili resnični uspehi diplomantov, saj imamo glede ocen postavljene zelo visoke kriterije. Vsi študenti morajo priložiti priporočilna pisma in predložiti učne uspehe iz prejšnjih let. Povprečna ocena mora segati nad 8. V ožji izbor pridejo tudi glede na svojo bibliografijo in posebne dosežke. Štipendisti morajo do konca študija ustanovi Reše m 6 poročati o svojem uspehu, četudi jim drugo leto štipendija ni podeljena. Prijavljati se morajo namreč za vsak letnik posebej. Res pa je tudi, da nas pri izbiri vodi tudi socialni čut in pri morebitnih enako ustreznih kandidatih izberemo take iz socialno šibkejših družin. Nagrajenec Jože Toporišič Prav tako letos ni bilo tujcev med prijavljenimi, razlog pa tiči v tem, da smo razpis objavili le v Delu, ker smo omejevali stroške dragega oglaševanja zato, da bi več denarja prihranili za štipendije. V prihodnje bomo razpis, objavili tudi v tujih strokovnih revijah. "Vsebina delovanja Ustanove p. Stanislava Škrabca ni vprašanje modnega profita, socialne pomoči ali občutka bolestne ogroženosti jezika in naroda. Je samo odgovor izzivom časa, vzpodbuda k raziskovanju in znanju, spoštovanju in ne nazadnje k odgovornosti in ljubezni do materine besede." P. Niko Žvokelj član prve uprave ustanove O višini nagrad na sami podelitvi ni bilo govora, zato velja spregovoriti, koliko denarja pripada posameznemu študentu in ali to lahko krije stroške dela njegovega študija? Letos nam je uspelo z donatorji zbrati 4,8 mio SIT, od tega smo za štipendije razdelili 3,3 milijona tolarjev, saj smo morali pokriti tudi stroške oglaševanja in slovesne podelitve. Vsakemu štipendistu smo tako namenili 400.000 SIT, s tem da bodo za dodiplomski študij prejemali mesečna nakazila, podiplomci pa bodo denar prejeli v enkratnem znesku. Višina nagrade, ki jo bomo podeljevali vsaki dve leti, pa je znašala pol milijona tolarjev. Sta ustanovitelja, Slovenska frančiškanska provinca in Janez Škrabec tista, ki sta prispevala največji delež ali ste se oprli na donatorje...Kdo so to? Ustanovni kapital sta prispevala ustanovitelja, ostalo pa donatorji Občina Ribnica, Janez in Stane Škrabec. Ribnica je že poravnala svoj delež in bo za to tudi letos namenila nekaj sredstev, medtem ko Nova Gorica šele postaja donator. Ob tem bi se rad posebej zahvalil županu Alojzu .HBšero Marnu za njegovo veliko razumevanje, ker nam je stal ob strani in podpira naša prizadevanja. Naj povem, da ustanova ne želi več finančno obremenjevati ne ustanoviteljev, ne občin, ampak želi samostojno zaživeti in se obrača tudi na male donatorje, ki so lahko fizične osebe. Zato se ne branimo nobenega zneska, zelo dobrodošli so tudi tisti v višini 10.000 SIT: Nekaj takih že imamo v svojih vrstah, ki so simpatizerji naše ideje in želijo darovati, nekaj denarja pa so nam prispevali tudi zasebniki. Zavedam se, da mnogi ustanovo enačijo z delom Janeza Škrabca, vendar naj na tem mestu povem, da je on samo ustanovitelj. Kdo so pa člani vaše uprave in kakšne so njene obveznosti? Člani, ki v upravi delajo povsem prostovoljno, so trije: Rahela Lesar, Niko Žvokelj in jaz. Pri ustanovitvi pa nam je s svojim pravnim znanjem zelo veliko pomagala Vlasta Nadler Maležič, in se ji toplo zahvaljujem. Delo vnaprej? Zdaj so minile podelitve prvih nagrad in štipendij. Do naslednjega leta moramo obiskati podjetja in posameznike, ki bi bili pripravljeni darovati denar, ki ga bomo s pridom uporabili. Študiji so namreč dragi, mi pa bi radi čim večjemu številu študentov omogočili lažji študij. Zagovarjamo stališče, da raje nagradimo manj štipendistov, a jim v celoti pokrijemo študij. Ta dandanes v povprečju stane 550.000 SIT na letnik. Kljub temu, da Nova Gorica šele postaja donator, pa vendarle na druge načine že ovekoveča ime našega rojaka. Po svoje si ga lahko tudi lasti... Seveda. Pater je tam preživel večino svojega življenja, tam je tudi njegova knjižnica in Nova Gorica bo vedno prepletena z njegovim priimkom. Na politehniški fakulteti je bil nedavno tega odprt oddelek za slovenistiko, ki se imenuje po p. Stanislavu Škrabcu. Janez Škrabec je zato dal napraviti odlitek spominske plošče s Škrabčeve domačije, ki je postavljen na omenjenem oddelku. Kaj pa Škrabčeva rodovina... Spremlja ohranjanje spomina na rojaka s ponosom? Škrabčevi smo vedno imeli koga znanega. Med 2. sv. vojno je bil to Stane Škrabec na mestu ribniškega župana; Stanislav Škrabe ml. je vodil Riko, zdaj je v ospredju Janez Škrabec... A vsi ti ne bi zmogli, če jim vsa družina ne bi stala ob strani in jim po svojih zmožnostih pomagala. Držimo skupaj, tu je naša moč. Ne ločujejo nas razprtije glede dedovanja, ne različni pogledi na svet. Pokonci nas drži ponos z zdravo mero samokritičnosti. Spomin na našega rojaka p. Stanislava Škrabca, katerega krstno ime je Anton, je vredno ohranjati. Ves svoj čas v samostanski celici v Kostanjevici je posvetil jeziku, delal primerjave z drugimi jeziki, prevajal in praktično obvladoval evropski jezikovni prostor iz celice. Že leta 1920 so mu postavili spominsko ploščo...Zakaj je bil v socializmu zamolčan, naj povedo tisti, ki so takrat vodili kulturno politiko. Zdaj ga je Slovenija postavila na častno mesto in postorila dovolj, da se končno javno zavedamo pomena njegovega dela v slovenskem jezikoslovju. Tekst in foto Alenka Pahulje Št. TRR Ustanove p. S. Škrabca, na katerega lahko nakažete svoj dan za mlade štipendiste: 02321-0254135106 S seje občinskega sveta CENE VRTCA NAMESTO PREDVIDENIH 12 ZRASLE ZA 5 ODSTOTKOV Predlog vrtca za 12-odstotno povišanje ekonomske cene so svetniki zavrnili, saj bi občinski proračun obremenilo za dodatnih 1,3 mio SIT mesečno. Zadnje povišanje ekonomskih cen je bilo sprejeto lanskega oktobra, zdaj pa naj bi cena ponovno zrasla za 12% tudi zato, ker je država že julija povišala izhodiščne plače v javnem sektorju. Svetnikom, ki so o tem razpravljali na svoji redni seji 19. oktobra, se je to zdelo nesprejemljivo in ponovno se je odprla polemika o tem, ali naj se občine strinjajo z vsem, kar določi država. Strošek vrtca je namreč v marsičem fiksen in je v vseh občinah finančno največji zalogaj in breme, nanj pa občine skoraj nimajo nobenega vpliva. Nagibali so se k temu, da državo opozorijo na nepravilno sistemsko politiko, na koncu pa sprejeli sklep le o 5-odstotnem povišanju cen, čeprav tvegajo, da bo izguba ob koncu leta ponovno velika. Lanska je znašala 2,2 mio SIT in to kljub temu, da "vrtec proaktivno varčuje in da zato standard v vrtcu pada", je povedala njegova ravnateljica Andreja Hojč. Največjo izgubo je vrtcu prinesla opustitev rezervacij v poletnih mesecih, a število zaposlenih je tudi preko poletja ostalo nespremenjeno. Benjamin Henigman, ki vseskozi zagovarja stališče, da bi se moral vrtec obnašati kot dober menedžer in poskrbeti za svojo sanacijo, je dejal, da mu ni žal zaposlenih v vrtcu. 'Ti imajo lepe in zagotovljene plače, zaposleni v gospodarstvu pa niti ne vedo, ali jih bodo dob///.1'Miha Klun je navedel tudi podatek, da naj bi bil ribniški vrtcev v samem slovenskem vrhu po višini cen storitev, vendar je Hojčeva dejala, da so bile prej cene res nižje, a so morale občine nato 'ob strani' vseeno dodati manjkajoča sredstva. Ena izmed točk dnevnega reda je bil ponovno tudi Program priprave regionalne zasnove prostorskega plana JV Slovenije, ki so ga svetniki ponovno zavrnili. Zdelo se jim je nesprejemljivo, da popravek dokumenta še vedno ne vsebuje njihovega predloga z julijske izredne seje, da naj se točno navede razvojne projekte ribniške občine. Toda še vedno je ostal isti stavek: 'in drugo relevantno gradivo'. Še najbolj sporen pa je postal datum sprejema dokumenta, na katerega je opozoril Jože Tanko. Na predelani, novi verziji, je enak datum kot na prvotnem predlogu dokumenta, 29. junij 2004. "Isti datum, a povsem drugačno besedilo, kar kaže na velik pogum ministra Kopača, da si je upal na isti dan podpisati dva različna dokumenta," \e dejal Tanko. Svetnikom se je zdelo to dejanje nesprejemljivo in so sklepanje o dokumentu izključili z dnevnega reda, dokler ne bo občinska uprava preverila, ali je Regionalna razvojna agencija Novo mesto storila določene nepravilnosti ter vztrajala pri tem, da se program dopolni z ribniškimi projekti. A. Pahulje 7 anvtnoci ;z:z azzi/voivi ÖLlTr>ZE 200^8 Slovenska demokratska stranka slavila zmago tudi v ribniškem volilnem okraju "ZMAGA JE NAŠA, DOVOLJENE SO NAM SANJE!" Ribniški okraj ima spet dva poslanca, kočevski enega, Novo mesto pa je ostalo brez Tudi po novih štirih letih ima Ribniška dolina dober izkupiček po številu poslancev, saj nas bosta v parlamentu ponovno zastopala dva, ista kot do sedaj: Jože Tanko in Janez Drobnič. Če prištejemo še bližnji kočevski okraj, kjer je ponovno zmagal Janko Veber, potem naj bi interese ribniško-kočevskega področja ponovno zastopali trije poslanci. Za las, šele po prištetju glasov iz tujine, pa je svoj stolček izgubil veliko-laški župan Anton Zakrajšek. Oba ribniška poslanca sta to obžalovala, saj menita, da bi lahko veliko pripomogel k udejanjanju želja naše regije. Kako hitro lahko geografsko neuravnotežena volilna zakonodaja pripomore, da kar celotno območje izpade iz parlamenta, kaže primer Novega mesta. V Dolenjskem listu so zapisali, da je "ena gospa rekla, da bo Novo mesto dobilo poslanca, ko bodo predstavnikoma italijanske in madžarske manjšine dodali še predstavnika romske skupnosti." Soočenje kandidatov na Škrabčevi domačiji Takoj ob sedmih zvečer smo že vedeli - 3. oktobra se je zgodil politični preobrat - in pohiteti je bilo treba na ribniški sedež nove zmagovite strankarske opcije, Slovenske demokratske stranke. Jože Tanko si sicer takoj ob osmih še ni dovolil posebnega navdušenja nad dobrimi volilnimi kazalci, čeprav je bilo že ob tisti uri jasno, da je svoje tekmece v Ribnici pustil za seboj z dobrimi 37 odstotki glasov in se je tudi na strankarski listi v naši volilni enoti, ki sodi pod Ljubljano-Bežigrad, uvrstil takoj za svojim predsednikom Janezom Janšo. Tanko tudi ni skrival začudenja nad visokimi odstotki razlike med SDS in LDS, saj je SDS pričakovala zmago, "a prav minimalno", je dejal. Medtem ko se je ribniška SDS takoj zbrala v svojih prostorih na Škrabčevem trgu in nazdravljala, je bilo na ribniškem Nsi vse prazno, saj je Janez Drobnič kot vodja svetniške skupine na rezultate čakal v Ljubljani, LDS pa je rezultate dočakala na Škrabčevi domačiji. Ribniška kandidatka Vesna Horžen se je sicer v našem okolju dobro odrezala z 12% zbranih glasov, kar po mnenju volilnega telesa niti ni slabo, čeprav je na svoji prvi novinarski konferenci upala na 30%. Precej bolj razočaran je bil Janez Drobnič, ki je sicer stari-novi poslanec, ker je namesto pričakovanih 25 dobil le 20 odstotkov glasov, a se je v parlament vseeno uvrstil brez težav. Slavko Rus, kandidat liste Za podjetno Slovenijo, je prav tako zadovoljen s 4,6 % glasov, saj je bil prvi na omenjeni listi in je prehitel celo bivšega predsednika Obrtne zbornice, dobil pa tudi kup ponudb, da naj kandidira za ribniškega župana, je dejal. Volilna udeležba Ribničanov je bila spet med najvišjimi v državi s 67,53%, letos pa smo imeli tudi dodatna 4 volišča, v Dragi in Travi, in jih je bilo tako skupno 50. Na 40 je zmagala SDS, najmočneje na Bregu in v Dolenjih Lazih, na nekaj voliščih pa si je prvo mesto delila z Nsi. Slednja je zmagala le na treh, in še to na sodraškem oz. potoškem območju, LDS pa je ravno tako zmago slavila na treh, če ne štejemo še predčasnega glasovanja: na volišču v Loškem Potoku ('Gostilni pri Kapcu'), v gasilskem domu Ribnica, kjer so si z razliko enega glasu sledili LDS, SDS in ZLSD, ter na volišču Gostilne Mihelič. Združeni listi je že tradicionalno uspelo zmagati v Grčaricah. V tednih, ko se bodo odvijala pogajanja za ministrska mesta, novoizvoljena poslanca ne želita dajati izjav, kako visoko lahko kotirata, čeprav se v javnosti govori, da Drobnič lahko upa na mesto ministra za delo, Tanko pa bi lahko bil minister za promet. O Drobniču je Nova Slovenija, katere podpredsednik je, nekaj časa celo premišljevala, da ga postavi za predsednika parlamenta, a se je nato očitno premislila, in Drobnič je priznal, da ga namerava stranka kandidirati na omenjeno ministrsko mesto. Prva stvar, za katero bi se zavzel, naj bi bil ravno dom za ostarele. Tanko pa je na podelitvi občinskih priznanj v javnost neuradno že podal informacijo, da bo Ribnica dom zagotovo dobila, ne glede na to, ali bo Drobnič minister ali ne. Država jo je tokrat postavila na vrh prednostne liste in to s projektom za 150 mest, ki je bil pred leti zavrnjen. Država naj bi namreč podpirala predvsem manjše domove, do 60 oskrbovancev..., zdaj pa izjavlja, da je ribniški projekt zelo dober. Ima dovolj možnosti, da bo deloval samostojno, ne v okviru kočevskega, je dodal Tanko. Volitve spremljala A. Pahulje Komentarji kandidatov lože Tanko, SDS, 37,02% Je bil rezultat, tako visoka zmaga vaše stranke, presenečenje? Da, bil je. Čeprav so vse stranke, ki so se podale na volitve, pričakovale dober rezultat, nekatere celo precej boljšega kot so ga imele do sedaj in kot so jim kazale javnomnenjske napovedi, pa je bil volilni izid veliko presenečenje. Tako za vladne kot tudi za opozicijske stranke. Nihče ni pričakoval tolikšnega padca podpore dosedanji največji stranki (LDS) in tako prepričljivo zmago največje opozicijske stranke (SDS). Morda nekoliko izstopa samo NSi, ki je sicer dosegla dober rezultat, vendar manj kot smo pričakovali. Zakaj, menite, so se državljani s tolikšno večino odločili za spremembo politične oblasti? Po desetletju prevladovanja gostobesednega ter vase zaverovanega, nastopaškega in ljudem nedostopnega liberalizma, ki je predvsem veliko obljubljal, ustvaril pa elito novih in nedotakljivih tranzicijskih bogatašev, liberalizma, ki ni dopuščal nobene zunanje kontrole, smo se državljani odločili za bolj umirjeno, premišljeno, ustvarjalno in neizključujočo politično opcijo, ki želi v razvijanje države vključiti vrednote okolja in čimveč dobronamernih in sposobnih ljudi. Nadaljnji ukrepi nove oblasti? Za dobro bodoče delo v vladi je potrebno postaviti dovolj dobre in trdne temelje in zagotoviti, da bodo ravnanja premišljena, racionalna in složna. Slabih izkušenj iz dosedanje prakse imamo več kot dovolj in na lastni koži smo občutili, da nam politična kockanja niso prinesla veliko dobrega. Janez Drobnič, Nsi, 20,60% Desnica je prepričljivo zmagala. Ste to pričakovali? Sprememba oblasti je prišla prepozno; vsakih osem let se mora oblast zamenjati. Javne finance so zdaj velik problem, usahnila je gospodarska moč, razrasla se je korupcija in Slovenija bo potrebovala kar nekaj časa, da bo spet postala zanimiva za gospodarska vlaganja. Sprememba oblasti vsekakor da energetski naboj in upanje, da boš Rešem Veselje tik po znanih rezultatih Drobnič je bil v igri celo za mesto predsednika parlamenta 8 lahko na svojem področju nekaj postoril. Vemo, da ciljate na mesto ministra za delo. Je to realno in ali bi se lotili ribniškega doma za ostarele? Tak je tudi interni dogovor v stranki. Da, in gotovo bi se najprej lotil pridobivanja koncesije za izgradnjo doma za ostarele, prizadeval za pospešitev izgradnje bivalnih enot VDC, srednjo šolo in evropsko podporo za promocijo suhe robe. Na samem ministrstvu pa bi najprej poskrbel za zaustavitev padanja pokojnin, bolj odgovorno vodenje zaposlitvene, zdravstvene in socialne politike. Toda z volilnim rezultatom v ribniškem okraju, kamor se nameravate preseliti (v Globel), niste najbolj zadovoljni? Pred štirimi leti sem dobil 14,5%, zdaj 20,6, toda pričakoval sem več, tam nekje okrog 25%, saj predvidevam, da toliko obsega moje volilno telo. Glasove sem izgubil na račun informacije, da naj volivci podprejo SDS, ker ima možnosti za postavitev mandatarja. Zato so nekateri člani Nsi tudi volili SDS. Kaže, da se bom moral v Ribnici tudi več angažirati. Vesna Horžen, LDS, 12,44% 12 pridobljenih odstotkov je manj kot pričakovanih 30%. Ste bili presenečeni nad rezultatom zbranih glasov? Razočaranja ni bilo, ker se zavedam, da je okolje naklonjeno SDS. Že ko sem se odločala za kandidaturo, sem vedela, da se tu sprememba ne bo zgodila, je pa moj prispevek droben korak k temu in da volilne možnosti niso zožene le na določeno smer ali opcijo. 3. mesto je primeren rezultat. Horženova med predstavniki zdaj že bivše vlade 2% glasov pomeni zaupanje tistih volivcev, ki so vedeli, za kaj se odločajo: za LDS ali pa za moje ime. Niso slepo obkrožali, ampak s premislekom, zato se zahvaljujem vsem, ki so izrazili zaupanje stranki. Kaj pa sama stranka, kako je rezultat, tudi na nacionalni ravni, sprejel občinski odbor LDS? LDS je dosti pokončno sprejela rezultat, dosti realistično. Tukajšnji odbor pa si ne domišlja, da bi lahko v dveh letih, odkar obstaja, močno prepričal okolje v kvaliteto dela in ljudi te stranke. Smo si pa dokaj pozno izbrali trenutek za kandidaturo, ravno v času usihanja politične moči LDS in rastočega nezaupanja ljudi vanjo. Vas lahko še pričakujemo v političnih vodah? Vsak izziv v malih okoljih je dobrodošel, ker je drugega dogajanja bolj malo. V družbi že ves čas delujem aktivno in politiko si predstavljam podobno - aktivno vplivanje na okolje. Politike ne razumem kot togotno zagovarjanje nekih idej, ampak kot dobro delo za ljudi. To pa že zdaj poskušam početi. Ribnica se odpira vlagateljem? Hiter pregled nad vlaganji v zadnjih mesecih pokaže, da se v Ribnici pospešeno razvijajo in odpirajo nove dejavnosti, povečini storitvene in trgovske, vendar takšne, ki prinašajo tudi nova delovna mesta. Mesto je dobilo svoj bencinski servis, zdaj pa v njegovi bližini nastaja tudi velika hala za potrebe mizarskega podjetja. Svoja vozila bomo lahko po novem na tehnični pregled odpeljali v obrtno cono Breg, saj je podjetje tam odprl prekmurski podjetnik. V bivši Kasarni se je odprla enota Slovenija lesa ter velika športna trgovina Trimsport, za stanovanjskim blokovskim naseljem na Knafljevem trgu pa se gradi trgovski center Špar. Na trgu se je odprla turistična agencija llirika, ki upravlja tudi z vzajemnimi skladi, odprli pa sta se tudi dve trgovini. Komercialni center Ideal se je kljub njegovi nadaljnji negotovi usodi znova popolni!: odprla se je videoteka Henry iz Grosuplja in končno tudi trgovina Maloprodaja Tamis, ki nudi izdelke suhe robe iz širše okolice Ribnice. Kot je tudi res, da si je moral podjetnik, ki bi se ukvarjal s parfumerijo, svoj prostor pod soncem najti v Ortneku, ker v Ribnici ni dobil zadostne urejene površine velikosti 3000 kv.m. Trimsport, ki ga vodi Milan Abrahamsberg, si je svoj prostor pod ribniškim soncem našel v obrtni coni Ugar, v nekdanji trgovini Jurček. "Preprosta logika je pokazala, da je cena na kv.m. ugodna, lokacija znana, dokaj vidna, parkirišče zagotovljeno, možno je opravljati veliko poslovnih in industrijskih dejavnosti, okolica se počasi ureja." V novi trgovini je našlo zaposlitev pet Ribničanov. Na 250 kv.m. površine se ponuja aktualne proizvode Tomas športa in direktor Abrahamsberg že po slabih treh mesecih delovanja ugotavlja, da je bila trgovina s športno opremo in opremo za prosti čas potrebna, "ker je tovrstna ponudba na našem območju nezadostna." V trgovini pa upajo, da bo Občina končno pridobila in uredila športni kompleks v neposredni bližini, ki je zdaj povsem zapuščen; kazi podobo obrtne cone in ne opravlja svoje funkcije. Na podobno težavo s premajhnim prostorom za uresničitev velikih idej je naletelo že kar nekaj ribniških in zunanjih podjetnikov, tako da bi morala Občina razmišljati tudi o ureditvi takih objektov ali con, ki bi omogočali večji obseg proizvodnih ali ostalih dejavnosti. Zanimanja za vlaganje v Ribnico je dovolj, le vsak mesec spolzi skozi prste marsikateri potencialni investitor, ki tu še ne najde ugodnih pogojev. INVESTICIJE V SLIKAH Za blokovskim stanovanjskim naseljem se gradi trgovski center Špar. V Obrtni coni Breg so se takoj naselili investitorji, med prvimi so tu tehnični pregledi vozil. Bencinski servis MOL se je odprl na robu mestnega naselja, ob njem pa nastaja nova zasebna proizvodna hala. INVESTICIJE V SLIKAH Eešbto Tekst in foto A Pahulje mam 9 e*c>yw:x^>i ■ je.-s o rxj ^ <>" ■ ■ >■ «i ix^>r*is3i "vtöi mjlti miHi POVABILO Društvo podeželskih žena Ribnica in Ol JSKD Ribnica pripravljata 3. koncert, ki bo letos nosil naslov OBIČAJI V PESMI SKOZI LETO Prireditev bo 26. novembra ob 19. uri v dvorani Ideal. Vstop je prost. Vabljeni! OBVESTILO Društvo upokojencev Ribnica obvešča svoje člane, da v nedeljo, 7. novembra, organizira MARTINOVANJE NA TANČI GORI. Odhod bo ob 12. uri izpred centra Ideal v Ribnici. Cena izleta (prevoz, kosilo in glasba) je 3.600 SIT. Prijavite se lahko do 3. novembra na tel.št: 8361 277 (DU Ribnica) ali 8361 291 (ga. Keržan). Vljudno vabljeni! DU Ribnica POVABILO PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA VABI NA PROSLAVO OB 25 - LETNICI DELOVANJA Program: - Proslava - Predavanje z diapozitivi (vodja takratne odprave g. Tone Škarja): 25 let prvega slovenskega vzpona na Mt. Everest Petek, 19. november, ob 19. uri v dvorani centra Ideal Ribnica Vabljeni! KNJIŽNICA PO SKANDINAVSKEM VZORU Ribniška knjižnica je dobila dodatnih 250 kv.m. prostora, ki bo zadoščal za nadaljnji dve leti, potem pa bi že lahko udejanjila svojo željo, da se na Marofu uredi povsem nova knjižnica po skandinavskem vzoru. Zelo nazorno si lahko predstavljam, na kaj misli direktorica Miklove hiše Vesna Horžen, ko govori o prenovi ribniške knjižnice po skandinavskem vzoru. Ko sem se sprehajala po švedskih knjižnicah, sem lahko tudi brez dodatnih pojasnil lahko dojela njihovo logiko knjižničarstva, ki presega gole knjižnične okvire v smislu: prideš, vzameš knjigo in odideš. Knjižnice so tamkaj pravi družabni centri, svetli in prostorni, da skoraj ne potrebujejo širitev. Vsekakor ne za svojo osnovno dejavnost, kot jo je ribniška, ki je z dodatnimi 250 kv. metri dobila 15 cm dodatne razdalje med knjižnimi policami, a s 85 cm še vedno lovi standard, ki predpisuje 1,10 metra. Pa vendar se je med ribniškimi bralci hitro po 20. septembru razširil glas, kako lepo knjižnico da imamo sedaj, in se navduševali nad tem, kar je drugim krajem samoumevno. Tolminska knjižnica ima na primer 2,50 metra razdalje med policami, pa jo še dograjujejo... "Celo osebje je prav ganilo navdušenje ljudi in tudi sama sem kar stala tam in jih poslušala, ker nisem pričakovala, da ga znajo Ribničani tako odkrito izraziti,"\e dejala Horženova. Slednja še vedno meni, da se ne obnašamo, kot da smo veliki ljudje, ki si zaslužijo velike stvari, "čeprav ravno tako rabimo določeno mero razkošja, če sem sodi že prostor, kjer se lahko usedeš in v miru prebereš časopis." Horženova upa, da se ljudje zavedajo, daje to vendarle še premalo in da morajo biti ambicije okolja večje. "Ljubljana je res blizu, toda zakaj ne bi imeli vsega, kar ima, tudi mi tu - vse, kar je za naše prebivalce najboljše." Ribniška knjižnica ima sedaj skupno 450 kv. m. površine, letno pa imajo še vedno nekaj sto enot manj knjižničnega prirasta, kot bi bilo idealno, to je 3000 enot. Lani se je tako knjižnica osvežila z 2650 dodatnimi enotami, gradivo pa se za popolnitev aktualne zbirke toliko množi, da bo prostor že čez dve leti spet postal problem. Tu pa so ponovno vrstice, Za dodatnih 250 kv.m. je občina odštela 24 mio SIT, nadaljnjih 6 milijonov pa je stala oprema, ki jo je kupila Miklova hiša in se tako zainvestirala za dve prihodnji leti. Denarja za zdaj ni bilo toliko, da bi se lahko nabavilo dodatne računalnike, a v letu 2005 knjižnica pričakuje tudi finančna sredstva ministrstva za kulturo, ki bodo posodobitev knjižnice morda lahko omogočila. namenjene Marofu. "Ljudje s svojim zanimanjem kažejo, da rabijo knjižnico, in nujno je, da projekt za Marof postane realnost," pravi direktorica naše kulturne ustanove. Nekdaj bi na Marofu lahko našla prostor celotna osrednja občinska kulturna dejavnost, ker pa za velikopotezni in drag projekt ni bilo zanimanja, se bi vanj rada naselila samo knjižnica. Po veljavni strokovni predlogi bi imel objekt tlorisno podobo križa, saj bi se tudi z desne strani (gledano od vhoda) dogradila enaka površina, kjer bil bili lahko nameščeni znameniti ortneški oltarji. V pritličju je tako začrtan informativni del, kjer bi obiskovalce najprej sprejel receptor in jih lahko usmeril v čitalnico, prostor za domoznansko gradivo, študijsko učilnico z referenčno zbirko, pomemben del pritličja pa naj bi seveda zavzemal strokovni del knjižničnega gradiva za odrasle. V gornjem delu je zamišljen leposlovni knjižnični del za odrasle, oddelek za otroke s pravljično sobo, prireditveni prostor in kotiček za starejše najstnike. V podstrešju, saj naj bi objekt zvišali, pa naj bi svoje mesto našli uprava, skladišče ter sodobno opremljena predavalnica za seminarje in tečaje, ki bi imela na razpolago tudi družabni prostor. Ribniška knjižnica bi rada sčasoma starejšim ponudila izobraževanje za tretje življenjsko obdobje in ljudem omogočila vseživljenjsko učenje. Zaveda se tudi, da obiskovalci potrebujejo več kot le dobro in z aktualno vsebino napolnjene knjižne police, marveč je lahko knjižnica stalnica njihovega vsakdana, kjer se njihovo študijsko delo lahko nadaljujejo pozno v noč, če zaprosijo za ključ, ali mamice previ-jejo otroka v za to primerni sobici... Najmanj 300 milijonov tolarjev bo potrebno vložiti v uresničitev Marofa, za kar je idejni projekt v fazi dogajanja, kot se je izrazila direktorica Horženova. Objekt bo potrebno prenoviti v skladu s smernicami spomeniškega varstva, dvoriščni del pa po navodilih krajinskega arhitekta. Trenutno pa knjižnica še vedno čaka na povratno informacijo strokovne sfere oz. potrditev svoje matične službe v Ljubljani, usklajevanje z ribniškimi arhitekti in knjižničarji. Direktorica predstavila načrte knjižnice na Marofu Po novi knjižnici sem se sprehodila Alenka Pahulje PISiülÄ bralcev ČRVIČEK GLODA! K pisanju me je spodbudilo to, da malo potrkam na vest ljudi, ki si včasih dovolijo preveč. Ne bom imenovala tistih, ki so v to vpleteni, ker se bodo prepoznali sami. To je tudi moj namen - da tisti človek prebere, kaj je storil. Pred časom me je, čeprav sama nisem bila osebno prizadeta, prizadelo, kako lahko nekdo osramoti ime nekoga s tem, da ga krivi za nekaj, kar ne bi bilo v čast nikomur izmed nas. Razumem, da nam razni trači včasih popestrijo vsakdan. To so neškodljive besede, ki ne prizadenejo, ne bolijo in nimajo posledic. So pa stvari in besede, ki nas lahko zelo prizadenejo in spravijo ob dobro ime in ugled. So neresnične besede, ko si nekdo kratko malo nekaj izmisli. Kaj takega človeka privede do tega, da svojo izmišljotino širi naprej, ne vem. Ali je to pomanjkanje samozavesti, nemoči pred samim seboj....? Ne vem. Ko sem se vživela v družino, ki se ji je to zgodilo, me je globoko prizadelo. Trpeli so tudi otroci! Vedela sem, da to ni res, da trpijo, da se jim je zgodila krivica. Kako rada bi jim pomagala, a sem bila nemočna. To je družina, ki živi normalno življenje in drugim ne bi storili ničesar žalega. Nasprotno, raje bi pomagali kot ne. Bistvo mojega pisanja je v tem, da bi rada opozorila ljudi, da vedno, preden karkoli izrečejo, pomislijo, da z neresnico povzročijo nepopisno bolečino v dušah prizadetih ljudi. Z drugo besedo - trpljenje. To je nekaj najhujšega, kar sati lahko zgodi. Z lahkoto nekoga osramotiš, z lahkoto o njem širiš laži..., a mnogo težje, morda celo nikoli tega ne moreš več popraviti, izbrisati ali pozabiti. Zato človek, ki na podel način blati drugega in se spusti na nivo blebetanja neresnice, niti ne zasluži kazni in imenovanja, ampak mu želim, da ga v prsih počasi gloda črviček in mu ne da spati. Ga opozarja na grdobije, ki jih počne. Črviček gloda, gloda..., ne pusti spati. Mar je lepo pljuvati po človeku, ki je sposoben in ustvarja s poštenim delom? Človeku, ki ni nikomur nič dolžan? Marje lepo okrog širiti neresnico, da si ta človek služi denar z umazanimi posli? Večina bo dejala, da ne. Bralcem Rešeta res polagam na srce, da naj si vsak vzame nekaj minut časa in pogleda vase, se vživi v to, kako bi se počutil on, da se mu to zgodi. In če bi se mu, kako bi mu bilo toplo pri srcu, ko bi si nekdo vzel to k srcu, ga razumel in verjel, da to ni res..., da zaupa vanj, mu verjame. Kot tudi sama verjamem v to družino, da je poštena, dobra in da se ji je zgodila nepopravljiva škoda in krivica. Vsakič, ko bomo pomislili, da bi kaj neresničnega izustili, dobro premislimo! Beseda včasih ubije našo dušo ali pa jo ohrabri. To drugo je mnogo lepše, prijetnejše. Želim vam to slednje. Družini lahko v manjšo uteho zapišem tudi to, da so lahko ponosni drug na drugega, da jih imam rada in da jih cenim. Drugače jim ne bi namenila tega pisanja in časa, ki je nam vsem tako dragocen. Za dobre prijatelje imam časa vedno dovolj...Tudi vi ga imejte za dobre stvari, za prijatelje, ki vam stojijo ob takih dogodkih ob strani, ki se ne obrnejo vstran, ampak vas podprejo, razumejo in vam prisluhnejo. Črviček pa gloda..., naj gloda najprej tistega, ki je šel čez rob... Mirna vest je najmehkejša blazina na svetu. Jo imate? Mislim najmehkejšo blazino? Kupiti se je ne da...Zanjo delamo vsi - vsak za svojo, s svojimi dejanji! Miren spanec vam želim. Biserka Lesar, Ribnica Stenske dekoracije ni več Ali vam je ta stenska dekoracija kaj poznana? Kar dobro si jo oglejte - nikoli več je ne bo moč videti... Gre za "Asociacijo na ribniški grad", moje avtorsko delo, tehnika: železobeton. Takrat, ko sem ga delal, so mi rekli: Tovariš Centa, to se ne bo razbilo, pa če nanj pade avionska bomba." No, pa je ni bilo treba. Novi lastnik nekdanjega 'Kloja' je to opravil zelo strokovno, še preden je imel v rokah gradbeno dovoljenje. Zadevo sem prijavil na avtorsko agencijo, s katere je bil Gorše opozorjen, da ga tožim in zahtevam - pomislitel-celih 400.000 takratnih DEM. Te bi nato dal v dobrodelne namene. On pa je trdil, da ni videl nobene stvari na steni in da "je tak rajvež, da se ga Bog usmil1," ter daje itak "vse od mame". Gospod Gorše, tožil Vas ne bom, ker se mi vse skupaj upira. Vi pa le poprosite mamo za kakšen sold, ker trdite, da je vse njeno, in ga pri ofru spustite v puš'co. Morda boste tam dobili odpustke, meni pa kdaj dali zafirk'lcvina, ker Vam delam brezplačno reklamo. Jože Centa, akademski slikar OBVESTILO UREDNIŠTVA Sem ter tja se pojavijo pisma, kjer ni razviden avtor, zato vas ponovno naprošamo, dragi bralci, da navedete svoj poln naslov, tudi če zaradi tehtnega razloga želite, da prispevek objavimo pod psevdonimom. Uredništvo namreč mora razpolagati z osnovnimi podatki, drugače pisma pojmuje kot anonimna in jih ne objavlja. Zadnji primer je pismo g. Winkla iz Kota. Po pre-verbi smo ugotovili, da taka oseba ne obstaja, zato Vas, spoštovani avtor, naprošamo, da navedete svoj polni naslov, da bomo pismo lahko upoštevali. Uredništvo DROGE! INFORMATIVNA PISARNA vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 17. ure do 18.30 v prostorih Centra za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17 (nad Kmetijsko zadrugo v II. nadstropju) ZAHVALA Ob izgubi naše mame, tašče in stare mame MARIJE NOSAN iz Prigorice 34 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, znancem, sodelavcem Inles Ribnica za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče. Posebna zahvala gre dr. Lidiji Šmalc, patronažni sestri Darinki Bojc, župniku Branku Potočniku, MPZ Lončar in Komunalnemu podjetju Ribnica. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 3191..N5T O e*51 S!*«J[ HOTE V** 51 1 Na podlagi 10. člena Pravilnika o štipendiranju (Ur.l.RS, št.20/2000) in sklepa župana Občine Ribnica z dne 7.10.2004, sklepa občinskega sveta Občine Sodražica z dne 26.2.2004 in sklepa občinskega sveta Občine Loški Potok z dne 30.9.2004 Komisija za štipendiranje Občine Ribnica RAZPISUJE za študijsko leto 2004/2005 1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA PODROČJE ZOBOZDRAVSTVA, za pridobitev univerzitetne izobrazbe: DOKTOR STOMATOLOGIJE, za potrebe javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica. 1. POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE Pravico do štipendije lahko uveljavijo študenti dodiplomskega študija od 1. letnika šolanja dalje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so redno vpisani v program dentalne medicine, - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno prebivališče na območju občin Ribnica, Sodražica ali Loški Potok, - da niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu RS za zaposlovanje, nimajo statusa samostojnega podjetnika in nimajo druge kadrovske štipendije v Republiki Sloveniji, - se obvežejo, da bodo po končanem šolanju sklenili delovno razmerje v dogovoru s štipenditorjem. Če za razpisano štipendijo ne bo prijavljenih kandidatov iz navedenih občin, se štipendija lahko podeli tudi prosilcem iz drugih občin, če izpolnjujejo ostale pogoje iz prejšnjega odstavka. 2. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Vlogo za uveljavitev kadrovske štipendije (predpisani obrazec Občine Ribnica) dobite na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti. Vlogi je potrebno priložiti: - dokazilo o vpisu v študijskem letu 2004/2005, - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, - potrdilo o stalnem prebivališču, - morebitna dokazila o nagradah in priznanjih ali morebitnem aktivnem udejstvovanju na področju, za katerega se razpisuje štipendija, - življenjepis. 7«? 3. MERILA ZA IZBIRO Pri podeljevanju štipendije se bodo poleg prioritetnih pogojev oz. meril iz točke 1 upoštevali še: - predhodni učni uspeh - splošni in specifični glede na smer študija, - morebitni rezultati na verificiranih tekmovanjih šolskih in izvenšolskih aktivnosti, ki jih kandidat navede v življenjepisu. 4. ROK ZA ODDAJO PRIJAV Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite na naslov OBČINA RIBNICA, Oddelek za družbene dejavnosti, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, najkasneje do 19.11.2004. Prijave brez zahtevane dokumentacije in posredovane po razpisnem roku pri obravnavi za podelitev štipendije ne bodo upoštevane. Vsi prosilci bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izbiri. 5. DODATNE INFORMACIJE Kandidati dobijo dodatne informacije na Občini Ribnica, Oddelek za družbene dejavnosti, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, telefon: 01/837 20 23, kontaktna oseba je Metka Tramte. OBVESTILO STARŠEM 0 UVELJAVLJANJU ZNIŽANEGA PLAČILA ZA VRTEC Obveščamo vas, da boste od 1. januarja 2005 dalje uveljavljali znižano plačilo za vrtec po določilih Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l.RS, št.44/96, 1/98, 84/98, 44/00, 102/00, 92/02 in 120/03). Znižano plačilo boste uveljavljali s posebnim obrazcem DZS številka 1,82 in 1,82 a-"Vloga za znižano plačilo vrtca" in ima oznako VRT/1. Obrazec je naprodaj v prodajalnah Državne založbe in papirnicah v Sloveniji. Vlogo natančno izpolnite v skladu s priloženimi navodili in jo z vsemi prilogami oddajte do 15. novembra 2004: Društvo invalidov Ribnica obvešča Društvo invalidov Ribnica vabi svoje člane na martinovanje, ki bo v soboto, 6. novembra 2004 na kmečkem turizmu " BAJUK" pri Metliki. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Odhod bo z avtobusne postaje pri cerkvi v Ribnici ob 10. uri. Društvo invalidov Ribnica vabi svoje člane tudi na novoletno srečanje, ki bo v soboto, 18. decembra 2004, v restavraciji "KRONA" v centru Ideal v Ribnici. Srečanje bomo pričeli ob 12. uri. Prijave sprejemamo do 17. decembra 2004 v uradnih urah. Društvo invalidov Ribnica vabi svoje člane, da se prijavijo za letne termine v slovenskih kopališčih, kot sledi: SIMONOV ZALIV številka apartmaja 1. ) OD 5.3,- 15.3.2005 C 10 2. ) OD 4.5,- 14.5.2005 C 10 3. ) OD 2.8,- 12.8.2005 B 12 4. ) OD 11. 9,- 21.9. 2005 Dl 5. ) OD 2. 11.-12. 11.2005 F 17 TERME ČATEŽ številka apartmaja 1. ) OD 4. 1.-14. 1.2005 1 2. ) OD 15. 3.-25. 3. 2005 174 3. ) OD 23. 6,- 3.7.2005 126 4. ) OD 1.9,- 11.9.2005 174 5. ) OD 21. 10.-31. 10. 2005 119 TERME PTUJ številka apartmaja OD 1. 10.-11. 10. 2005 G/03 DOM ZDRAVJA RADENCI št. apartmaja OD 13. 6. - 23. 6. 2005 I. nadstropje ROGAŠKA SLATINA OD 11. 9. - 21. 9. 2005 apartma 28 / I - za otroke, vključene v Vrtec Ribnica , na upravi Vrtca Ribnica, - za otroke, vključene v vrtce izven občine Ribnica, na Občini Ribnica - Oddelku za družbene dejavnosti. Vloge oddaste tudi za otroke, ki so bili vključeni v vrtec s 1. 9. 2004 ali kasneje. Starši, ki nimate stalnega prebivališča v občini Ribnica, otroke pa vključene v Vrtec Ribnica, morate oddati vlogo pri pristojnem občinskem organu v občini, v kateri imate stalno prebivališče. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Ribnica tel.: 837 20 23. OBČINA RIBNICA Oddelek za družbene dejavnosti TERME TOPOLŠČICA OD 14. 5.-24. 5. 2005 Kapacitete v termah TOPOLŠČICA lahko izkoristijo samo naslednji uporabniki: 1. ) Zaposleni invalidi II. in III. kategorije 2. ) Zaposleni invalidi z najmanj 60 % TO. 3. ) Invalidi iskalci zaposlitve II. in III. kategorije 4. ) Invalidi iskalci zaposlitve z najmanj 60 % TO. 5. ) Invalidi I. kategorije, ki imajo dodatek za pomoč in postrežbo - lahko s spremljevalcem 6. ) Invalidi I. kategorije (fotokopija odločbe ZDIŠ) Prijave zbiramo vključno do 24.12. 2004 I Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva ali po telefonu v uradnih urah (ponedeljek in petek od 9. do 11. ure). Telefon društva je 8361169. Društvo invalidov Ribnica SINNST Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili Z novembrom preide plačilo stroškov na občane Od 1. maja 2004, ko je stopil v veljavo novi sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (IMV), do polne vzpostavitve sistema, so stroški razgradnje bremenili državni proračun. S 1. novembrom 2004 pa obveznost plačila stroškov razgradnje IMV preide na občane. Cena razgradnje izrabljenega motornega vozila bo znašala približno 21.000 SIT oziroma 21,1 SIT + DDV za 1 kilogram teže avtomobila. Kako poteka postopek za občane v praksi? Občan, ki se odloči, da izrabljenega vozila ne bo več uporabljal niti ga ne bo prodal, le-tega dostavi na prevzemno mesto. Ob dostavi vozila na prevzemno mesto občan prejme potrdilo o razgradnji. Ob odjavi izrabljenega vozila iz prometa lastnik na prijavno/odjavni službi predloži potrdilo o razgradnji, registrske tablice in prometno dovoljenje. Izrabljena vozila so s prevzemnega mesta prepeljana v center za predelavo, kjer so okoljsko ustrezno razgrajena. Za neupoštevanje uredbe o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili je za lastnike motornih vozil v Zakonu o varnosti cestnega prometa predpisana denarna kazen. Le - ta znaša 60. 000 SIT. Prvih šest mesecev je razgradnjo financirala država S 1. novembrom 2004 obveznost plačila stroškov razgradnje preide na lastnika izrabljenega motornega vozila. Cena razgradnje oz. uničenja enega kilograma izrabljenega vozila je 21,1 SIT brez DDV. To pomeni, da bodo občani za razgradnjo svojega izrabljenega motornega vozila v povprečju odšteli 21.000 tolarjev. Obveznost plačila stroškov razgradnje ne velja za lastnike avtomobilov, danih na trg po 1. juliju 2002. Za avtomobile, dane na trg po 1. juliju 2002, lastniku ni treba plačati stroškov razgradnje, saj so le - ti že vključeni v ceno avtomobila. Pozor! To velja zgolj za nova, ne pa tudi za rabljena vozila, kupljena v Sloveniji po 1. juliju 2002. Lastniki IMV, ki bodo svoje izrabljeno motorno vozilo oddali v razgradnjo pred 1. novembrom 2004, se s tem izognejo plačilu stroškov razgradnje, ki bodo po 1. novembru znašali v povprečju 21.000 tolarjev. Z letom 2007 stroški razgradnje pri proizvajalcu Po 1.1. 2007 obveznost plačila prevzamejo proizvajalci oz. uvozniki avtomobilov. To pomeni, da bo obveznost lastnika pred odjavo izrabljenega vozila iz prometa le ta, da dostavi vozilo na prevzemno mesto brez plačila stroškov razgradnje. Vseslovenska akcija odstranjevanja "starih bremen" V prvih šestih mesecih je bilo v vseslovenski akciji odstranjevanja starih bremem na okolju prijazen način odstranjenih in razgrajenih več kot sedem tisoč vozil. "Stara bremena" so vozila, ki so ostala zapuščena v naravi, preden je stopil v veljavo nov sistem ravnanja z IMV, ki tako ravnanje onemogoča. Akcija poteka od maja 2004 in bo trajala do 30. aprila 2005. V tem času se nastali stroški krijejo iz državnega proračuna. Odstranjevanje starih bremen po tem roku pa bo v pristojnosti posamezne občine. Če ste tudi sami opazili v naravi zapuščeno vozilo, sporočite to na občino, v kateri je zapuščeno vozilo. KAJ MORA VEDETI LASTNIK OB ODJAVI VOZILA IZ PROMETA? Ena od bistvenih novosti sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je, da zadnji lastnik svojega avtomobila ne more odjaviti iz prometa, dokler na upravni enoti oz. prijavno/odjavni službi ne predloži enega izmed naslednjih potrdil: 1. potrdila o razgradnji/uničenju, ki dokazuje, daje lastnik izrabljeno vozilo predal v razgradnjo pooblaščenemu začasnemu izvajalcu, ali 2. izvozne carinske deklaracije, ki dokazuje, daje vozilo izvozil, ali 3. kupoprodajne pogodbe, ali 4. potrdila o lokaciji, s katerim bo svoje vozilo začasno odjavil iz prometa, ali 5. drugih uradnih dokumentov, ki dokazujejo, daje vozilo odsvojeno. Za več informacij se obrnite na prijavno/odjavno službo. ODVOZ Z KOSOVNEGA MATERIALA PO VASEH_________________Datum odvoza PRAPROČE, MARŠIČI, RIGEU, PUSTI HRIB, GAŠPINOVO, HOJČE, HUDI KONEC, SINOVICA________02.11.2004 SV.GREGOR, ANDOL, KRNCE, LEVSTIKI, MAROLČE, JUNČJE, GREBENJE____________________04.11.2004 ČRNI POTOK, VINTARJI, PUGLED, PEROVO, ZADNIKI, ČRNEC, BRINOVŠČICA________________09.11.2004 BETONOVO, JANEŽI, KRAČALI, PETRINCI, KRŽETI___________11.11.2004 HROVAČA, GORIČA VAS, NEMŠKA VAS, OTAVICE________07.12.2004 PRIGORICA, DOLENJA VAS, RAKITNICA__________________09.12.2004 BLATE, GRČARICE, LIPOVEC, ZADOUE_____________________14.12.2004 BREG, DOLENJI LAZI, VELIKE POUANE, DOLENJE PODPOUANE, ŽLEBIČ_____________________16.12.2004 SLATNIK, SUŠJE, BREŽE, JURJEVIČA, KOT, RAVNI DOL 21.12.2004 SAJEVEC, BUKOVICA, DANE, ZAPOTOK, ZAMOSTEC__________23.12.2004 VINICE, LIPOVŠICA, ŽIMARICE, GLOBEL, PODKLANEC__________28,12.2004 ORTNEK, GORENJE PODPOUANE, FINKOVO, GORENJI LAZI, ŽUKOVO, VRH PRI POUANAH, BUKOVEC 30.12.2004 PRAPROČE, MARŠIČI, RIGEU, PUSTI HRIB, GAŠPINOVO, HOJČE, HUDI KONEC, SINOVICA_______04.01.2005 SV.GREGOR, ANDOL, KRNČE, LEVSTIKI, MAROLČE, JUNČJE, GREBENJE___________________06.01.2005 ČRNI POTOK, VINTARJI, PUGLED, PEROVO, ZADNIKI,ČRNEC, BRINOVŠČICA________________11,01.2005 BETONOVO, JANEŽI, KRAČALI, PETRINCI, KRŽETI___________13.01.2005 Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 - dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 513-328, 040 263-060, - dežurna cestna služba: 041 903-109, 041 725-958 KOMUNALA RIBNICA D.O.O. mmm a[ JLjran s: ai s-i o^i na i ar>■ is i naJL5i i‘cz o«di Podjetniške Vavčerski sistem svetovanja: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 300.000 SIT. Preko vavčerskega sistema svetovanja vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...). , Razpisi: lavni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR Ukrep 1.1.: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, Uradni list RS št.39-42/2004, stran 2474. Predmet razpisa je podpora projektom razvoja inovacijskega okolja Razpis je odprt do konca leta 2006. lavni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 30P004A Objavljeno: Uradni list RS št.44-47/2004, stran 2731. Predmet razpisa: krediti Ekološko razvojnega sklada RS v skupnem znesku 4 milijarde SIT, namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom posameznikom. Razpis je odprt do porabe oziroma do 20. 12. 2004. lavni sklad RS za razvoj malega gospodarstva: trije razpisi, opisani v nadaljevanju. Razpisna dokumentacija za vse: www.jsmg-sklad.si ali na naslovu sklada. Informacije: 02/234-1274, 234-1272, e-mail: bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si: lavni razpis za odobritev dolgoročnih kreditov s premijami investicije malim in srednje velikim podjetjem v letu 2004 Objavljeno: Uradni list RS št.44-47/2004. Skupna višina razpisanih kreditov je 2.400,000.000 SIT. Skupna višina razpisanih premij je 140,000.000 SIT. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev oziroma najkasneje do vključno 30.11.2004. lavni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za mikro, nova podjetja Objavljeno: Uradni list RS št. 32/2004, stran 2011. Predmet razpisa so dolgoročni krediti za mikro (do 9 zaposlenih), nova podjetja (niso reg- inf ormacije istrirana dlje od 42 mesecev od dneva vložitve vloge in podjetje izplačuje plačo več kot 3 mesece). Skupna višina razpisanih kreditov je 200.000.000 SIT, obrestna mera 4% p.a. Rok za prijavo: 25.10.2004. lavni razpis za prevzemanje poroštev za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji, s premijami za materialne in nematerialne investicije malim in srednje velikim podjetjem v letu 2004, Uradni list RS št. 80/2004, stran 5139. Z željo po večji dostopnosti do poroštva je povečan znesek upravičenega dela investicije od 24 mio SIT na 90 mio SIT. Posledično temu se poveča tudi višina poroštva, in sicer od 9 mio SIT na 33 mio SIT. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oz. najkasneje do 30.11. 2004. Povabilo k oddaji projektov za razvoj podjetniškega okolja za mala in srednja podjetja za leto 2005. Cilj projektov je predvsem: povezati podjetnike in podjetja na ravni celotne Slovenije, vzpodbujanje podjetniške kulture, pospeševanje mednarodnega uveljavljanja malega gospodarstva, predstavitev in prenos dobrih praks, spodbujanje uporabe novih tehnologij in standardov kakovosti poslovanja in ekoloških standardov. UO ZPS bo dokončno odločal o odobritvi projektov na podlagi utemeljenosti projektov in razpoložljivih sredstev. Razpisnik: Združenje podjetnikov Slovenije, Rok za oddajo prijave: Svoje predloge posredujte do 2. novembra 2004 na naslov GZS - Združenje podjetnikov Slovenije, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana ali po e-pošti: irma.butina@gzs.si. Podjetniške informacije je pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XlV.Divizije 12, 3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v Uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribni-ca@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij po e-pošti je brezplačno. Podjetniške informacije MALI OGLASI PRODAM Prodam otroški stolček za hranjenje, otroški avto sedež in avto zvočnike Jensen (2 x 150 W). Tel. št: 031 / 566 052. Prodam zimska pajaca, vel. 8 in 10 let. Tel. št: 041 /219 865. Prodam novo francosko posteljo, dim. 200 x 160 cm, cena 35.000 SIT. Tel. št: 031/ 207 718. Prodam trajno žarečo peč - štedilnik, oboje v dobrem stanju. Tel. št: 031/ 207 718. KUPIM V Ribnici kupim starejšo, manjšo hišo, do 20 m2. Veljko Petkovič, Knafljev trg 1, Ribnica. Tel. št: 041 / 395 132. Kmetijsko parcelo med Bistrico in Gorenjsko cesto dolgoročno najamem oz. kupim, za 'eko-bio' pridelavo. Tel. št: 031 / 542 014. ODDAM Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel. št.: 070 / 345 404. Oddam dvosobno opremljeno stanovanje na Knafljevem trgu v Ribnici. Tel. št: 041 / 437 035. NAJAMEM Na Podgorski ulici v Kočevju najemam garažo; možen kasnejši odkup. Tel. št: 01/ 8360 335 ali 031/ 207 718. V centru Ribnice ali Kočevja najamem enosobno stanovanje. Tel. št: 041/ 57 25 25. OSTALO Inštruiram nemščino za osnovno, srednjo šolo in gimnazijo. Uspešno in ugodno! Tel. št: 041/ 552 103. MALI OGLASI IH moDus RENAULT. USTVARJAMO AVTOMOBILE moDus ABS centralno zaklepanje 4 x zračna blazina električni variabilni servo volan pri opremu COMFORT in LUXE klimatska naprava serijsko Ze od 2.695.000 SIT dalje Ugodno financiranje do 6 let Možnost testne vožnje A VTOCENTER RUFACu» POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Cesta na Ugar, Ribnica, tel.: 83G9-95G, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955-444 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka: 8-12, 13-17, sobota 9- 12 e lesena okna in vrata e les/aluminij okna in vrata e pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata • pvc/ aluminij okna • polkna, rolete, komarniki Preko 200 modelov aluminijastih vrat > sodobna konstrukcija > varnostno okovje > dolga življenjska doba > bogata izbira zasteklitve, kljuk, nabiralnikov in druge dodatne opreme Svetovanje - izmera - montaža - servis brezplačen prevoz do 100 km - 5% gotovinski popust INLES d.d., Kolodvorska 22,1310 Ribnica, www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 BFI™ mles 9?™ OBRTNA (ONA UGAR 29 ŠPORTNA TRGOVINA V RIBNICI S PONUDBO BREZ PRIMERI A 'lASÄ^ 29.990,00 SIT 26.990,00 SIT Vedno v gibanju z vami. Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 GOODfVEAR Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. ^DEBICA ^MJUJNnLOP LASS A ^roinsxol ifSava Tires ALU in kovinska platišča lÜTERnum pvc OKNn in vnnrn PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Interalta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si očajo višjo kulturo bivanja f' m r Wr - Za smele zamisli in prave poteze Ugodni krediti za podjetne Želite povleči pravo potezo? Nekaj pomeniti na trgu, ki je v EU še bolj konkurenčen? Vaše poslovne poteze vam v NLB pomagamo uresničiti z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov za pravne osebe in zasebnike. Če se boste odločili za tolarski dolgoročni mikro kredit, vam ponujamo ugodno obrestno mero, prednost te oblike financiranja pa je tudi preprostejši postopek odobritve. Med deviznimi krediti vam ponujamo ugodne devizne dolgoročne investicijske kredite iz kreditne linije Evropske investicijske banke. Ponudbo si lahko ogledate na spletnem naslovu www.nlb.si. Vabimo vas, da se oglasite v poslovalnici NLB, kjer vam bodo naši poslovni skrbniki svetovali, katera oblika kreditiranja je za vas najugodnejša. Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kočevje Ne čakajte na prv^sneg! fad0- Že pri temperaturi 7°C je zavorna pot z zimskimi pnevmatikami na suhem cestišču do 10 % krajša! Povprašajte po ugodni ponudbi: - originalnih jeklenih platišč, - aluminijastih platišč, - snežnih verig, - hranjenja letnih pnevmatik VOZILA NA ZALOGI + PRESENEČENJE VW Polo cool & family comfortline 1.9 SDi, 47 kW, 1.2 47 kW, 5v, klima "climatic", daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel, ABS, meglenke, radio Beta, kovinske barve. VW Golf trend, comfort., 1.9 TDI, 77 kW, 1.4 55 kW, 2.0 IDI, 103 kW, 2.0 SDI, 55 kW, 5 v, radio RCD 300, električni paket, kovinske barve klima "climatronic" ali "climatic". VW Passat lim. trendline, 1.9 TDI, 96 kW, 130 KM, dnevne luči, exclusive VW Touran, 1.9 TDI, 77 kW, trendline, klima "climatronic", meglenke, dnevne luči, kovinska barva VW Sharan, 1.9 TDI, trendline, 7 sedežev, kovinska barva PREDSTAVITVENA VOZILA - zimskih pnevmatik - Bridgestone, Dunlop, - Goodyear, Yokohama, - Michelin, Sava in drugih, na servisu. Brezplačen zimski pregled vozila ob menjavi pnevmatik*! Zimska akcija * Zimski pregled vozila poteka po tovarniškem kontrolniku. Rezervirajte si termin. Akcija traja do 30.12. 2004. VW Golf, 1.9 TDI, trendline, 77 kW, 5v, klima "climatic", radio RCD 300, električni paket, žajbljevo zelena kovinska VW Passat var. trendline, 1.9 TDI, 96 kW, 130 KM, dnevne luči, exclusive VW Golf, 1.9 TDI, trendline, 66 kW, Sv, radio RCD 300, električni paket, klima "climatronic", usnjen volan, naslon za roko, zasilno kolo, kovinsk barva VW Golf, 2.0, SDI, trendline, 55 kW, 5v, radio RCD 300, električni paket, klima "climatic", zasilno kolo, kovinsk barva VW Polo, 1.9 SDI, 47 kW, cool & family comfortline, 5v, dnevne luči, biserna barva Volkswagen Service $ RABUENA VOZILA VW Polo lim. 1.4, 44 kW, letnik 1997 VW Polo 1.2, 47 kW, comfortline, letnik 2002 NOVOSTI Prevzem izrabljenih motornih vozil SERVISNE STORITVE Notranje čičenje bencinskih in dizelskih motorjev Testi izpušnih plinov PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU A V T O H I Š A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure i Gospodarska vozila mMMMM NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11x18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 nr, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša 14 x 12 m, zgrajena 1932, velikost parcele 1395 m2, eL, voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SfT (94.000 EUR). - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina 10x11 m, zgrajena 1930 in gospodarsko poslopje 10x22 m, vel pare. 608 m2, zenij. 162 m2, Mas. ogrevanje, el. voda Cena za stan. hišo in posl prostor 12,3 mio SIT ai 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 m» SIT ali 32.500 EUR. - OSILNICA - Padovo, kmetija primerna za vikend - stan. hiša 6 x 7 m, zgrajena 1931, in nekaj gozda njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - LOŠKI POTOK, Gora-Kržeti, stan. stavba 11 x 12 m, zgrajena 1980, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem h travnikom, v skupni izmeri 2782. m2, cena 5,7 m» SIT afi 25.000 EUR. - KOČEVJE - strogi center, poslovno stanovanjski objekt 12 x 10 m, obnovljen 1994, velikost parcele 147 m2, v obratovanju (trgovina servis, stanov.), 3 etaže, uporabna površina cca 300 m2, cena 26 mio SITali 112.069 EUR. - RIBNICA - Dolenji Lazi, kmetija delno obnovljena zgrajena pred letom 1967, dodatni objekt izdelan do III. grad. faze, velikost stavbe 34x8 m, z vrtom in npvami v skupni izmeri cca 1 ha lepa sončna lokacija klasično ogrevanje, vselitev takoj, cena 22.8 mio SfT ai 95.000 EUR. - RIBNICA - Breg, starejša stan. hiša takoj vsefva zgrajena pred letom 1967,12 x 10 m, veL para 1024 m2, CK na pin, cena 13 m» SfT ai 54.060 EUR - SODRAŽICE - Žimance, stan. hiša s posl. prostorom, vel. objekta 170 m2, objekt ima pridobljero uporabno dovoTjenje za trgovino in gostinski lokal CK in vsa infrastruktura, takoj vseljivo, v nadstropju možno dograditi luksuzno stanovanje cca 90 m2, cena 13.950.000 SIT ai 58.130 EUR STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novazgrajenh stanovanj v centru Biriče, cena za m2 po dogovoru, n* vseitvepriUBno 4 mesece. - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 78,66 m2, zgrajeno 1975, IV. nadst TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ai 58.000 EUR - KOČEVJE - center, dvosobno, 50,35 m2, zgrajeno 1965, v visokem pritligu, Mas. ogrevanje, KTV, TEL, cena 6,8 mio SIT ai 29.122 EUR. - KOČEVJE - center, enosobno, vel. 41 m2, zgraj. 1976, IV. nadstropje, CK, cena 7,6 mio SIT, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, enosobno, vet 43 m2, v IV. nadstropju, CK, zgraj. 1978, cena 9,6 mio SfT. - LJUBLJANA - Šiška enosobno, vel 46 m2, IV. nadstropje, zgrajeno 1984, vseljivo 01.12.2004, lepo ohranjeno, dvigalo, cena 21,5 m» SIT, ai 89.583 EUR POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Skrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt IV. podaljšana faza 7 x 25 m, zgrajen 1994, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ai 445.000 EUR - KOČEVJE - Industrjska cona novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2, 14 x 12 m, zgrajen 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo (mirna dejavnost), 14 parkirnih mest vsa infrastruktura, cena 63,95 mio SfT ai 273.876 EUR v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. - KOČEVJE - center, obnovljeni poslovni prostor v uzmeri cca 12m2,-pisame v prvem nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 1967, takoj vseljive, cena 21 m» SIT ai 87.500 EUR GRADBENE PARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel razfičnii vefikosti, prodamo. Cena 3200,00 SIT/m2, ai 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ai 20 EUR - STARI TRG PRI LOŽU - delno zazidljiva parcela, velikost ca 6.020 m2, kmetijsM del ca 5.000 m2, zazidljivi del ca 1.000 m2, ob asvaltirani cesti, cena za celotno parcelo 5.8 mio SIT ali 24.500 EUR vsa infrastruktura v bižiri - TACEN pod Šmarno goro, parcela velikost 2270 m2, ob robu gozda -ravna cena za m2 12.000 SIT ai 50 EUR VIKENDI: - KRKA KOČEVJE - lepo urejen, opremfen bivalni vikend, zgrajen leta 1985, vel 8 x 7 m, veikost parcele 2867 m2, čudovit razgled, CK, cena 22.9 mk) SfT ai 95.616 EUR ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - strogi center. 3 lepo urejene pisarne z uporabim dovtijenjem, skupna veftret 75 m2, vsefvo takoj, cena najema po -RIBNK* - bivši RIKO, posl prostor v nadst, vel 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 nr, "n garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el, voda Cena najema za m2 3.5 EUR ai 793 SfT. - LJUBLJANA - Moste, posl prostora 7 m2 ir 35 m2, v III. nadstropju, zgrejana 1976, takoj vseljiva vsa infrastruktura, garancija predplačilo, cena 90.000 SIT > 20% DDV ter stroški. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel cca 63 m2, 21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentarca - uporabno dovoljenje, cena po dogovoru. - RIBNICA - Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokac*, veikost ca 63 m2, cena 69.000 SfT, garancija sprotno plačilo. - LJUBLJANA - Zupančičeva jama poslovni prostor, velikost 21 m2, III. nadstropje, vsa infrastruktura, varovanje, cena 80.000 SfT, garancija predplačilo. STANOVANJSKE HIŠE - LJUBLJANA-Zgornje Pirniče, stan. hiša neopremljena velikost 10 x 12 m, zgrajena 1970, CK na olje, 2 etaži terasa z lepim razgledom, oddamo v najem, možno dvema družinama cena za etažo 50.000 SIT > 20 % DDV in stroški predplačilo, vseljivo z manjšimi preureditvamto takoj. KUPIMO STANOVANJA: - LJUBLJANA - KodeTjevo, Prale, Center, Vič kupimo dvosobno stanovanje, prvo ai drugo nadstropje, gotovinsko ptačio, vsefitev takoj. UREDIMO VAM VSO DOKUMENTACIJO. SVETUJEMO IN SE ZA VAS STROKOVNO IN SRČNO POTRUDIMO PRI PRODAJI ALI NAKUPU VAŠIH NEPREMIČNIN. POKLIČITE NAS IN NAM ZAUPAJTE VAŠE ŽELJE! SEAT CORDOBA z vso opremo že od 2.557.000 SIT Joras Center Ob železnici 7, 1310 Ribnica Tel.: 01/8369-040, 8361-127 Fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure PORSCHE KREDIT IN LEASING MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE o PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23.1310 Ribnica tel.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mail: info@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.si Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 SERVIS Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje Protipožarna vrata Notranja kovinska vrata Pogoni za vrtna vrata OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. VrvarsKa 3 1310 iybr}ica TEL: 01/83 60 367 Delovni čas: vsaK dai| od 91| do 191] sobota zaprfo blesk Tone Pogorelec Blesk 2 d.o.o. Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net . stanovanj objektov : st vseh vrst stanovanj • Tedenska preprog . Globinsko aišaen javnega * f;Ä <^2^> ^ Pekarna Hm £ • s r<2 dobri kruhek Ä 50 spekle zlate roke in babičin recept GOSTINSTVO - TVRIZEM ITI 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66S * \/ tr L- J GSM: 031/760-697 Spkjeiiiuuim msmax ta druž/nska srečanja AIUDOLJSEK IVIOIMTAZA - PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! kNAUF Hrovača 6 @rmstrong 1310 RIBNICA Mbt : (041)647 226 RIGIPS Tel • (01) 8363 089 Slikopleskarstvo \^3ai® Peter Bojc,s-p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 MicroERA PRODAJA, ODKUP, SERVIS GSM APARATOV MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, lax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mail: into@microera-sp.si, microera@siDl.net, http: www.microera-sp.si SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769 V B * TlklVIXWA (I StOVENMA imv**jus :jmyvx/$* KUPONI KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ KUPON ZA RIBNIŠKI PUŠELIC 2004 Predlagam osebnost:______________________ Obrazložitev:____________________________ Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta:__________ Tel.:___________ *** Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 14. novembra 2004. Pravilna rešitev iz 9. številke Rešeta je: PRAVI BOTER BOBER, DA OKTOBER ZAGOTOVO BO DOBER Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, kolesarsko čelado, ki jo poklanja trgovina TOMAS SPORT 2, TRIMSPORT Ribnica, prejme: ŽAN PETRIČ, Prijateljev trg 4,1310 RIBNICA 2. nagrado, majico, ki jo poklanja trgovina TOMAS SPORT 2, TRIMSPORT Ribnica, prejme: IRMA RUS, Knafljev trg 12, 1310 RIBNICA 3. nagrado, majico, ki jo poklanja trgovina TOMAS SPORT 2, TRIMSPORT Ribnica, prejme: PAVLA KOŠMRU, Kolodvorska 18,1310 RIBNICA 4. nagrado, majico, ki jo poklanja trgovina TOMAS SPORT 2, TRIMSPORT Ribnica, prejme: SLAVKO STARC, Lipovec 20, 1331 DOLENJA VAS 5. nagrado, majico, ki jo poklanja trgovina TOMAS SPORT 2, TRIMSPORT Ribnica, prejme: MARIJANA LISJAK, Gornje Lepovče 12,1310 RIBNICA Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. IZ BDEČE V RUMENO! (v izdelavi) Spoštovane, spoštovani! Bo al' ne? O, ja, zdaj smo na novi poti, volitve so za nami, delo pred nami, skrbi pa ostajajo vmes. Lahko bi rekli, da se je rek, kar boš sejal, to boš žel, o katerem sem pred meseci na teh straneh že pisal, ponovno uresničil. Izkazalo se je, da samovšečnosti in arogance, ki jo je bilo čutiti že na vsakem koraku, ljudje niso pripravljeni prenašati, vsaj nekaj časa ne. Povsem prav je, da se vsakih 'oktetnih' let struktura obrne. Štiri leta je pač premalo, da bi zastavljene in obljubljene stvari postavili na svoje mesto, več kot osem let pa je že nevarno, da se razpase klientizem, korupcija, kar smo lahko že čutili, in na to tudi odgovorili. Sicer pa kakšnih revolucionarnih premikov ni pričakovati, saj smo uveljavljena država, ki ima določene zakonitosti urejene in zadeve funkcionirajo, kot je v navadi tudi na zahodu. Za vse, ki smo na modri podlagi, v objemu rumenih zvezd in tiste izven, pa velja, da smo za ohranitev naše vrste na zelo napačni poti. Kako odklopiti vagon od kompozicije, ki drvi v prepad, ta trenutek ni odgovora. Že doma lahko vidimo, da se statusne razlike iz dneva v dan povečujejo, da si delodajalci socialne sporazume razlagajo po svoje, da so poprečne plače v RS dokaj visoke, 80 % zaposlenih pa prejema mezde. Kje so redki izbranci, ki so obogateli v nekaj letih? Tudi najboljši filmski režiserji tako hitrega uspeha posameznikov ne morejo spraviti na platno, niti pod oznako znanstvena fantastika. V primeru, da se huduje srednje izobražen kader, dobi odgovor: " Pa bi študiral-a!" Vse lepo in prav, a kaj ko bo večina visoko izobraženih, morebiti z doktoratom ali vsaj z magisterijem, in bodo hoteli imeti plače (če bodo dobili zapositev) tistih zgoraj omenjenih 20 %. Kaj potem? V proizvodnji, takšni in drugačni pa tega kadra ne bomo videli. Od teorije pa človek še nikoli ni preživel. Teorija... zanimiv pojem, recimo teorija socializma, ki je teoretično zelo berljiva, okusna, pravična in če bi jo dali na referendum, bi jo ne samo pri nas, temveč v celotni EU in ZDA, pa tudi drugod izglasovali 80%. Zakaj samo toliko? Ker tistih 20, ki živijo za svojimi zidovi, o socializmu niti slišati nočejo, pa čeprav so ga izkrivljenega, omadeževanega pod trdoto komunizma nekateri še sami častili kot boga. Ni pa pravično, da obtožujemo eno skrajnost prejšnjega stoletja, socializem. Tega so si lastili vsi 'izmi' prve polovice prejšnjega stoletja. Tako da rdečega oz. črnega socializma verjetno nihče ne bi obkrožil, nedolžnega pa. In kdo ve, mogoče bo vagon z omenjene kompozicije odklopil ravno ta otroček, ki se bo reinkarniral v nekaj čisto novega. Glede na to, koliko gorja je preživel, je čas, da se ob vrnitvi izkaže kot jutranja rosa, ki nas bo osvežila in z novim veseljem napolnila. Toliko v komentar volilnih izidov in vsakodnevnih groženj po svetu. Mi bomo zdaj zavihali rokave, ker je Ribnica naša, in izbrali osebnost leta 2004. Ribniški pušeljc počasi dobiva sestavine, ki ga bodo bogatile vse do konca leta. Ob tem naj povem, da imate vsi od klošarjev do akademikov možnost glasovanja in pošiljanja kuponov, tako, da na koncu ne bi bilo resno in humano, če se bodo širile govorice, zakaj je na lestvici ta, onega pa ni. Prosim! Preko glasovnic bomo v Rešetu izbirali osebnost še trikrat, vključno s to številko, preko valov radia Urban pa bomo z akcijo pričeli v petek, 5. novembra, ob 18. uri, in z njo nadaljevali vse do petka, 17. decembra. Razglasitev in podelitev nagrad sledi v januarju 2005. Glasujete lahko za vsakogar, ki živi v občini Ribnica oz. v njej dela, ne na Občini, da ne bo pomote. Pa še na kviz ne pozabite pa nase pazite. Predlagane osebnosti v mesecu oktobru: Medard Pucelj - odličen voditelj, pravi Ribničan Urban in edini, ki pozna ribniško narečje. Jože Lampe - velikokrat brezplačno daruje del sebe (kri), je humanist in dober kulturnik. Ivan Gačnik - prijazen veterinar, strokovnjak na svojem področju in dosegljiv ob vsakem času. Marko Modrej 20 S19L.N5T Pripravil Marko Modrej MARTINOV KVIZ (s pečeno raco) Se vinotok izteka, narasla prenekateraje reka. Turobnost jeseni še ne bo popustila, še megla nas bo okrog ušes ovila. Prihaja mesec neprijazen, ki potencira slabo voljo, če zraven še žep je prazen. A ne bomo vrgli se v melanholijo novembra, temveč bomo z mislimi že pri radostih, ki nam obetajo se decembra. Do takrat ponovno vam na vsako vprašanje ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj povezano s/z.... 1. Še vedno pod vplivom polne lune se bomo podali po našem kvizu, ki velja za strokovno najbolj dovršeno delo na področju astrologije. Pa kar vprašanje: Na koga ima polna luna največji vpliv? Dobimo ga iz oktobra, starega slovenskega imena, torej je nesrečnik... N Jože V Luka S Vinko 2. Čeprav naša dolina ne velja za vinorodno območje, ga radi sprejemamo za svojega in ohranjamo njegove običaje. Vremenoslovci pravijo, da naj bo suh, da pozimi raste kruh. Kdo je to? B Sašo Sušeč V Sveti Martin T Janez Vinski 3. Počasi se bližamo intenzivnemu praznovanju, ki bo trajalo vse tja do pustnih dni. V nedeljo, poleg državnega praznika - dneva reformacije - obeležujemo še mednarodni dan... K skopuštva E varčevanja N zamerljivosti 4. Štirica je še vedno namenjena staremu slovenskemu pregovoru za prihodnji mesec. Za november se glasi: Če se Martinova gos po ledu plazi,... Z še rože ovenijo v vazi F kosilo imeli bomo v mrazi T o božiču po blatu gazi 5. Tale znak večkrat vidimo, v oktobru pa smo ga srečevali še pogosteje. Kam bi ga uvrstili? G Ustanova patra Stanislava Škrabca I prometni znak (pazi, ogenj v križišču) H sklad za široko kulturno dejavnost 9. Pujsek je simbol sreče, ki si ga pošiljamo ob novem letu. Je lahko tudi znanilec bližajočih se kolin in varčevanja. V našem primeru konkretno prikazuje... I dizelsko varčevanje O prašiča v letu 2100 D razpoznavni znak naših lončarjev . v -'J . 10. Kateri dve rož'ci, no, bile so sicer štiri, sta bili na naslovnici septembrskega Rešeta? O vrtnici N nageljna K krizantemi 11. Katera od omenjenih rek (vse tri so v Južni Ameriki), je dolga 6516 km in velja za vice prvaka na svetu? A Salado H Orinoko O Amazonka 12. Ostanimo še malce pri geografiji. Za Jamajko pravijo, da je raj na Zemlji, otok poln eksotike, darov matere narave itd. Če se tja odpravimo z letalom, bomo pristali v glavnem mestu, ki se imenuje... I Spanish Town Č Kingston O Montego Bay 13. Smo pri koncu in tudi v obdobju, ko so naše obrambne vrste ob napadu raznih bacilov in virusov precej razredčene. Poleg medu, limon, sadja pa pri prehladu zelo pomaga tudi čaj iz cvetov in listja Sambucusa nigrae oz... L bezga T gladeža M preslice 6. V naši dolini premoremo osebnosti, ki s svojo nadarjenostjo in trdim delom posegajo po najvišjih priznanjih v Evropi in svetu. Ena takšnih je vsekakor dobitnica evropske nagrade za mlade skladatelje... 14. Dovolj učenja, prihaja zima in z njo zimske radosti, smučarska sezona. Čas bomo zavrteli za dve desetletji nazaj in pod št. 14 boste zapisali začetnico imena našega najboljšega smučarja v zgodovini, doma iz Tržiča. Pa ne narediti samo križca! O Eva Henigman Z Zdenka Mihelič A Nina Šenk 7. Enajstemu mesecu v letu se je ime skozi zgodovino večkrat spreminjalo. Germani so mu, recimo, rekli megleni mesec, pri nas se je pred listopadom pojavljalo ime listognoj. Po sv. Martinu, najbolj veselem svetniku v tem mesecu, se ga je prijelo še nekaj imen, kot so...(a eno ni pravo, katero?) J martinšček M veseljaček Ž martovšek 8. Imamo dve majici, velikosti L in XL. Ti dve črki prenesemo še v rimske številke. V katerem primeru bo XL vrednost oz. obseg večji? Z pri rimskem številu Ž o, hudo! R pri majici CPasMta)® Gföäßws uaatpHäte mu teuip®®® 3® Sto [p©§iig®*3 w teHRTSffSa aOO roa SSIpiMSÖ lji)S$E13m#3 (ä® U4h rosmrailžm SDtM» kVTV i ->N . 12 2 9 [ 13 ^ 9 j 10 ^ 11 ► ♦ ♦ ♦ V kV :VV4V< 7 ; ii 2 ; 9 : io ! e Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad. SigL.N^T mmm 1 l IXJ /V^Z51 -5 PODOKNICAH OBISKAL VERO 3 ANDOUŠEK IZ rHROVAČE m Z M Nedeljski dnevnik nekaj mesecev v letu s svojim Podokničarjem obiskuje žene po Sloveniji. Srečna nagrajenka je bila tudi Vera Andoljšek iz Hrovače. Kako se je zgodba o obisku Podokničarja sploh začela? Glasbenik Tine Stare je dober prijatelj Verinega moža Lojza. Beseda je dala beseda in moža sta se odločila, da razveselita s podoknico prav Vero. Sprva je mislila, da gre le za šalo, vendar, ko je v Nedeljskem dnevniku prebrala, da je ona srečna nagrajenka meseca septembra, je videla, da gre zares. K sodelovanju sta povabila tudi vrle sovaščane, kajti prireditev je kar velik zalogaj. Skupaj so pripravili podoknico, ki je prav gotovo ne bo pozabil niti sam Podokničar, ki ga že vrsto let upodablja Franc Pestotnik. Hrovačani so ga najprej sprejeli s šranganjem, kot je v navadi pri vsaki poroki. "Bodoči ženin" seje moral preizkusiti v sestavljanju grabelj, poimenovanju fižola in oblikovanju ročaja za grablje. Kar nekaj težav je imel pri teh opravilih in lahko rečemo, da bi ga vsak nevestin oče moral še nekaj časa uvajati v vaška opravila. Seveda pa pot do srečnice s prva preizkušnjo še ni bila končana. Ravno ko je Podokničar začel veselo plezati po lestvi navzgor, ga je že ustavil nevestin oče in vasovalec mu je moral obljubiti, da ga bo v zameno za dekle, kljub temu daje Gorenjec, drugi dan peljal na kupico vina. Nazadnje sta se sporazumela, da lahko odpelje kar ta mlado in ta staro, pa še kupico bo plačal nevestin oče. Vsa nestrpna je pri oknu čakala tudi Verica, kot jo je poimenoval njen izvoljenec. Za konec sta se zavrtela po ritmih pesmi Mladih Dolenjcev in kaj kmalu so se jima pridružili še obiskovalci, ki so številno zapolnili vaško jedro. Hrovačani so s prireditvijo ponovno dokazali, da so kos tudi prireditvam vseslovenskega slovesa. Maruša Prelesnik Foto Barbara Prelesnik Kojek OSEM JIH JE PRIŠLO NA SVET... Povrženo prvo leglo aljaških malamutov v Ribnici ki uživajo v tem športu in se zavedajo, da morajo enak užitek nuditi tudi svojim psom; kar pomeni, da jih pri vadbi ne smejo preobremeniti. Ta se začne takoj, ko temperatura pade pod 15 stopinj Celzija; če zapade sneg, se uporabi zimske sani, ki Matoha čakajo na hrovaškem polju, če pa še raste zelena trava, se po njej vozi z vozičkom. 13. dan po skotitvi nas je mala pasja gručica že videla in slišala, je pa res, da so z glasnim stokanjem in cviljenjem predvsem uveljavljali svojo željo po hranjenju. Začele pa so se tudi že prave male pasje vragolije, ki ljudi vedno raznežijo do te mere, da si rečejo: "Če bi vedno ostali tako majhni, bi jih takoj imel..." Me ne bo zraven, ko jih bo treba oddajati novim lastnikom, je dejal Dušan Matoh, vzreditelj legla osmih mladičkov pasme aljaški malamut. "Mi bo preveč hudo..." Tipična izjava lastnika, ki svoje pse pojmuje kot neločljive družinske člane in Matoh jih ima zdaj, skupaj s pasjima staršema, na ti. Špičkovi domačiji, kar 10. Medtem ko smo ga pred tremi leti videvali s Kirnom dnevno pešačiti proti Hrovači, si je pred 2,5 letoma nabavil še psičko, in tako je 29. septembra nastal nov zarod pasme, ki je tod naokoli še ni. Tisti dan, ko smo prišli pogledat mladičke, je bil ravno trinajsti, odkar so pricvilili na svet, in prvi, ko so pokukali izven svoje tople lesene hiške v opuščenem hlevu na domačem dvorišču, kjer je-lastnik zanje našel zavetje. To je tudi prvo leglo Šibile, ljubkovalno klicane Šibe, je pa ravno prav številčno, saj ima osem seskov, tako da se lahko mladički mirne duše prerivajo - do mleka pride prav vsak izmed treh samčkov in petih samičk. Štirje so že prodani, čeprav jih bodo lahko novi lastniki odnesli domov šele decembra, za vse ostale pa lahko pokličete na tel.št 041/ 447 668. Če ste seveda pripravljeni za čistokrvne alamute odšteti 120.000 SIT za samčka in 100.000 SIT za samičko. Potrebujejo en sprehod na dan, kakšne dodatne posebne nege pa ne. So prave divje volčje narave, a človeku zelo prijazni, pravi Matoh, v kar smo se prepričali tudi pri ogledu, saj nas je Šiba, kljub temu, da je zavoljo mladičev sedaj precej bolj občutljiva in vznemirjena, mirno spustila do njih. Malo bolj dominantno se ta pasma obnaša le do drugih psov, kjer hoče uveljaviti svojo voljo in moč. Ko jih zagledamo, najprej pomislimo, da so to psi, ki potrebujejo pravi sibirski ali aljaški mraz, a dobro preživijo tudi v slovenskem okolju, je dejal Matoh, ki se je za to pasmo odločil tudi zato, da lahko njihovo moč uporabi pri tekmovanju z zimskimi sanmi. Letos zavoljo legla ne bo mogel tekmovati, lani pa se je udeležil tekme ob italijanski tromeji v Ratečah. Povabljen je bil tudi drugam, toda taka tekmovanja potrebujejo zajeten kupček denarja... V Sloveniji je le okrog pet aktivnih zanesenjakov, Glede na to, da nas je 17. oktobra v dolini že pobelil sneg, boste lahko to redko pasmo že videvali sprehajati se s svojim ponosnim lastnikom... Tekst in foto A. Pahulje K LETNI KONCERT KOMORNEGA ZRORA Pevci in pevke Komornega zbora p. Stanislav Škrabec, ki je v petih letih delovanja pripravil že vrsto samostojnih koncertov (60), so vse ljubitelje glasbe vabili na še en letni koncert 8. oktobra v dvorani centra Ideal v Ribnici. Program Komornega zbora obsega sicer slovensko ljudsko, umetno in sakralno glasbo ter glasbo tujih avtorjev od renesanse do moderne, na koncertu pa je bil največji poudarek na ljudski in umetni pesmi. Kratek pevski večer je bolj kot besede vodila glasba. Petnajst odpetih pesmi smo več ali manj že slišali, najbolj pa je bilo občinstvo navdušeno nad priredbo pesmi Marko skače. V sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti območne izpostave Ribnica je bilo podeljenih tudi več jubilejnih Gallusovih značk. Bronaste jubilejne Gallusove značke (za 5 let pevskega udejstvovanja) so prejeli: Marija Bojc, Karmen Čampa, Marko Čampa, Igor Oražem, Janez Ilc, Aleš Lampe in Renata Mihelič. Za 25 let in več dela oz. pevskega udejstvovanja JSKD podeljuje zlato jubilejno Gallusovo značko, ki jo je tokrat prejel zborovodja Marijan Cvitak. Po koncertu nam je zborovodja Cvitak zaupal, da pri Novi Štifti Komorni zbor trenutno snema ploščo. Na njej bo 16 skladb (snemanje štirih skladb je še nagrada z lanskoletnega tekmovanja Naša pesem), izdala pa jo bo Mohorjeva družba najbrž že v začetku meseca decembra. Tako bodo ploščo za promocijo in lepo darilo lahko ponesli s seboj na gostovanje v Grčijo, kamor se odpravlja- Zlato Gallusovo značko je prejel zborovodja M. Cvitak (desno). jo po božiču, 27. decembra letos. Na petdnevnem gostovanju v grških Atenah, simbolu modrosti in umetnosti, bodo kot gostje Slovenskega društva Atene zapeli na Akademiji, na slovenski ambasadi inv kulturnem domu v Atenah. V cerkvi pa bodo imeli še božični koncert. Tekst in foto Zdenka Mihelič BRINOV GRIČ ŽE 90 LET DOM FRANČIŠKANOV Sobotno popoldne, 2. oktobra ob 16. uri ni zvonilo običajni "delopust", ampak je naznanjalo praznični dan. Na rožnovensko - Frančiškovo nedeljo se je začela zunanja slovesnost 90- letnice prihoda Frančiškovih bratov k Novi Štifti, ki jo je vodil brezjanski predstojnik p. Silvin Krajnc. Somaševali so ribniški dekan Anton Berčan, sodraški župnik, p. Niko, p. Peter Vrabec - novi rektor svetišča, ki je imel uvod v sveto mašo, in precej dekanijskih duhovnikov in bivših frančiškanov, ki so v teh letih delovali pri Novi Štifti. Sodraški župan Andrej Pogorelc je pozdravil vse zbrane in se zahvalil frančiškanom za njihovo delovanje na duhovnem, kulturnem in gospodarskem področju. Pri tem je omenil in čestital p. Niku Žvoklju za imenovanje "častnega" občane občine Sodražice. S petjem so sodelovali "novoštiftarski" mešani pevski zbor, dekliški in otroški zbor. Po sveti maši je bila procesija, kot vsako leto ob tem času, z Marijinim kipom. Ljudi Kbšeto je bilo veliko, saj nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Po končanem slavju v cerkvi je bila pogostitev pod mogočno lipo... pecivo, vino, sok, sadje in še kaj. Seveda, malo smo poklepetali in obujali spomine, kako je bilo včasih pred... leti pri Novi Štifti. Naj ob tej priložnosti pohvalim gospodinje iz okoliških vasi pod Novo Štifto, in se jim zahvalim, saj so napekle vseh vrst peciva, kremnih rezin in potic, katerih sploh ni bilo malo (preko 30 pladnjev). Pozno zvečer, ko so odhajali še zadnji gostje, smo s toplino v srcu občutili ljubezen do bratov, ki danes delujemo na Brinovem griču. Boglonaj vsem, ki ste omogočili prelepo praznovanje tega visokega jubileja. Mir in dobro! Br. Marijan Cvitak, OFM, predstojnik samostana Foto Jaka Lukič Ribnica se bo pokazala Ljubljani Če vas bo pot v naslednjih dveh mesecih zanesla v Ljubljano, in gotovo vas bo, če vsi povprek govorijo, da je Ribnica le še spalno naselje, potem zavijte v Kulturno-informacijski center. Tam se bosta prvič predstavljala ribniški muzej in ribniška zgodovina in dvoletne prošnje za prostor so se obrestovale, saj bo muzej gostoval kar dva meseca. V tem času bo lončarsko-suhorobarska delavnica, predstavljen bo turistični del v Ribnici, delavnica za otroke, predstavljena knjiga Življenjske zgodbe iz Ribniške doline, predavanje o izvajanju javne službe, svoje minute bo našla tudi Škrabčeva domačija in še in še... V času okrog božiča in novega leta je najugodnejše pohajkovati in obiskovati takšna dogajanja, zato Miklova hiša računa na dober obisk in je zadovoljna, da se bo predstavljala tudi v širšem okolju in središču Slovenije, je povedala njena direktorica Vesna Horžen. Ribnica v malem se bo začela Sloveniji kazati 18. novembra. Velike Poljane, raj za male pevske skupine Cerkev na Velikih Poljanah je že kar tradicionalno postala stično mesto, kjer se vsako jesen srečajo male pevske skupine zahodne Dolenjske. Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Ol Ribnica, je tokrat uspelo zbrati pet skupin, dobrodošlico pa je odpel domači mešani poljanski zbor, ki ga vodi Ivan Košir. "Vaše delo bo bogato poplačano od Boga samega," je že uvodoma občinstvo in skupine nagovoril poljanski duhovnik, nato pa se je začel revialni del prireditve. Najprej se je s tremi pesmimi predstavil nonet Vitra, ki bo imel v drugi polovici novembra svečani koncert ob svoji 30-obletnici. Spominjal se bo svojih 358 nastopov v karieri, že šestič pa seje udeležil tudi omenjenega srečanja, ki je bilo 1. oktobra. Kočevski Cantate Domino pa je praznoval oktobra svojih 15 let in občinstvo prav tako povabil na koncert v Šeškovem domu konec novembra. Svoje pevsko znanje sta predstavili še kočevska ženska skupina Nagelj, starejših gospa, ki so jim poslušalci vedno naklonjeni, ter še vedno mladostna ribniška vokalna skupina štirih deklet Trenutek. Najbolj številčni pa so bili velikolaški pevci. Okrepili so se prav nedavno tega in jih je zdaj 14. Tudi zanje je bil oktober koncertno naravnan, saj so 16. v mesecu pripravili koncert Marijinih pesmi, na Velikih Poljanah pa so navdušili z duetom v pesmi Še rož'ce so žalovale. Tekst in foto A. Pahulje smmm E3 ■ ■ IXJ ■'■<><■ i rvj ■■<><■ Z arheologom po Ribniški dolini 0 SV. MARJETA STOLETNICA ROJSTVA GASILCA ANTONA ŠORARJA Avgusta smo vas z arheologom dr. Markom Frelihom vpeljali v svet naših prednikov, nadaljujemo pa s sprehodom po posameznih točkah in odkrivamo sledi, ki bodo navdihovale vašo domišljijo in izpopolnile podobo, ki jo imamo o ribniški zemlji. Magična Sv. Marjeta Sv. Marjeta naj bi skrivala v zemlji še starejše ostanke objekta, ker domnevate, da so na tem mestu že nekdaj vršili poganske obrede. Navsezadnje ste takoj našli ostanke lončenine...Kakšen objekt si lahko v mislih sploh predstavljamo, da je nekdaj stal na mestu sedanje Sv. Marjete oz. iz katerega obdobja bi lahko najverjetneje izviral? Ljudsko izročilo govori o poganskem svetišču, prav tako je legenda o zmaju zelo zgovorna, da lahko upravičeno razmišljamo o nekem zelo starem poselitvenem ambientu. Rahlo dvignjena vzpetina je ravno dovolj odmaknjena od nivoja občasnih poplav, da bil na njej pričakovali sledove poselitve. Toda o kakšni naselbini ni sledu, ampak je bolj verjetno, daje bila na tem mestu že od zgodnjekrščanskega obdobja postavljena kapela, oziroma kasneje cerkev. In ker so starejše cerkve postavljene na temeljih poganskih svetišč, sklepam, da imamo podoben primer tudi pri Sv. Marjeti. K temu razmišljanju me vodi zopet naravno okolje s požiralnikom, ki leži nekaj metrov proč od cerkve. Človek je nekoč zelo spoštoval naravo in do naravnih pojavov je gojil poseben odnos. Bil je hvaležen naravi in se hkrati bal njene uničevalne moči. V Ribniški dolini so se ljudje pogosto srečevali s poplavami in različnimi presenečenji, ki jih prinaša dinamični kraš-ki svet. V iskanju dialoga z neznanimi naravnimi silami so posegli tudi po daritvenem obredju, ki so ga opravljali na izbranih mestih. V čast bogovom, da krotijo naravne sile, so postavili oltarje ali manjša svetišča. Svečeniki so vodili obred, ljudje pa so darovali hrano, pijačo, kadila... To so bili starodavni poganski obredi, ki jih je v novi preobleki nasledil krščanski svet. Tako se je zgodilo tudi pri Sv. Marjeti: na mestu nekdanjega svetišča je zrasla krščanska cerkvica, vse skupaj pa je nastalo zaradi požiralnika, kamor je odtekala voda ob velikih poplavah. Ker smo ravno v letu olimpijskih iger, naj povem zanimivost: nedaleč od slavnega stadiona Panatinaikos v Atenah je nekoč stalo mogočno svetišče boga Zevsa. Po izročilu naj bi bilo zgrajeno nad breznom, v katerega je odtekla voda svetopisemskega vesoljnega potopa... Tudi Sv. Marjeto moramo gledati kot sveti kraj z bogato tradicijo duhovnega izročila, ki seže daleč v preteklost. Kako daleč, ne vem. Samo arheološka izkopavanja bi odgovorila na to vprašanje. Za zdaj pa se mi zdi pomembno, da se to območje ohrani in vzdržuje takšno, kot je, in morda s primerno informativno tablo opozori obiskovalce na vsebinski in duhovni pomen tega prostora. Pripravila AP V 19. in začetku 20. stoletja je bil eden izmed največjih in najbolj pomembnih gasilskih mož Ignacij Merhar, naše gore list. Njegovih zaslug za postavitev gasilstva nasploh je veliko, med največje pa sodijo: ustanavljanje prostovoljnih gasilskih društev, uvedba poveljevanja v slovenskem jeziku oz. poveljevanja nasploh, močno dvigovanje narodne zavesti, vzpodbujanje gasilskega izobraževanja in vpeljava gasilskega pozdrava 'Na pomoč!' Gasilska zveza Ribnica pa se je spomnila še enega izmed pomembnih mož v gasilstvu, doma iz Ribniške doline, Antona Šobarja. Ob stoletnici rojstva (19.10.1904) so s spominsko sejo v 19. oktobra počastili v prostorih gasilskega doma v Ribnici njegov spomin in zasluge na področju gasilstva. Prisotnih je bilo 40 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Ribniške doline in svojcev, med njimi sta bila tudi Sobarjeva hči in sin. Z lepo slovensko pesmijo je uvod naredil kvartet pevcev. Po minuti molka v spomin na pokojnega Šobarja (umrl 3. 4. 1991) je vsem navzočim spregovoril predsednik GZ Ribnica Janez Henigman. Anton Šobar je bil mož 20. stoletja, ki je nasledil Merharjevo miselnost in zagnanost. Bil je vsestransko aktiven na različnih področjih družbenopolitičnega in društvenega dela; bil je odbornik v Okraju Kočevje in kasneje v Skupščini v Ljubljani, ustanovni član Lovske družine Ribnica, aktivni član Sokolskega društva Ribnica, najbolj pa se je uveljavil in izkazal na področju gasilstva, v domačem kraju kot širše. Leta 1932 je bil ustanovitelj Gasilskega društva Bukovica in poveljnik vse do II. svetovne vojne (med vojno bil tudi v internaciji). Leta 1938 je opravil poveljniško šolo v Ljubljani in leta 1947 organiziral prvi tečaj za podčastnike v Kočevju. Leta 1946 je postal referent za požarno varnost pri Skupščini občine Ribnica (od leta 1973 do 1978 pa inšpektor) in poveljnik GD Ribnica, Bukovica in Jurjeviča. Istega leta, 1946, je postal tudi poveljnik Okrajne GZ Kočevje, po ukinitvi le-te poveljnik GZ Ribnica. Šobar je bil leta 1975 pobudnik za gradnjo gasilskega doma v Ribnici, za njegovo adaptacijo in razširitev. Pri Gasilski zvezi Slovenije je opravljal različne naloge (8 let bil član Upravnega odbora GZS) in bil tudi udeleženec ustanovnega kongresa GZS. Veliko pozornost je posvetil vzgoji gasilskih kadrov in bil tudi sam predavatelj. Ni pozabil tudi na pomembnost opremljanja gasilskih društev z gasilsko tehniko in opremo. Za uspešno delo je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem in redom zaslug za narod. V Občini Ribnica je prejel Urbanovo nagrado in plaketo Krajevne skupnosti Ribnica. Tudi GZS ga je večkrat odlikovala (odlikovanja GZS L, II., III. stopnje, odlikovanje za posebne zasluge), prejel pa je tudi odlikovanje GZ Jugoslavije. Na IX. kongresu GZS leta 1980 so prvič podelili nagrado Matevža Haceta, prejel pa jo je Anton Šobar. Kot so se že leta 1995 ribniški gasilci spomnili na Šobarja in priredili prvo memorialno tekmovanje za Pokal Antona Šobarja (poteka od tedaj vsako leto), se ga bodo spomnili tudi drugo leto, ko bodo ob 50-letnici delovanja GZ Ribnica postavili Šobarju spominsko ploščo. Po koncu spominske seje so Sobarjevi nekdaj najožji sodelavci (Anton Adamič, Edo Tanko, Alojz Kos) odnesli ikebano na njegov grob. Tekst in foto Zdenka Mihelič Težave pri vpisu pokojninske dobe DRŽAVA SKLENILA TIHI PAKT, KJER LAHKO 'TA KRATKO' POTEGNE ZAVAROVANEC Ne glede na to, kaj vam je država pred leti rekla, drži naslednje: prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja si ne morete plačevati, če ne izpolnjujete ene izmed alinej zakona. Nihče ni še pisal o tem, v javnosti ne spregovoril, funkcionarji o tem nič ne vedo..., vi, kot zavarovanec, ki ste si vsa leta plačevali minimalno osnovo za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa boste lahko pri vpisu dobe naleteli na težave. Ne krivi ne dolžni, a po mnenju pravnice na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani vas pravno neznanje ne bo rešilo odgovornosti in tako lahko, le dve leti pred tem, ko bi se upokojili, doživite, da vam uradnik reče, da vam npr. manjka še osem let pokojninske dobe..., ker ste si jo nezakonito plačevali. Kljub temu, da vam je to predlagala in omogočala država. Gre predvsem za zavarovance, ki ste bili prijavljeni na Zavodu kot brezposelne osebe, a so vas z leti iz evidence izbrisali. Kar pomeni, da si ne po starem ne po novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne morete sami plačevati omenjenega prostovoljnega zavarovanja. Toda vi si ga plačujete, vsak mesec zapored - zdaj znaša preko 13.000 SIT. Plačujete zato, ker območne enote Zavoda za zaposlovanje ne obveščajo območnih enot zavodov za zdravstveno zavarovanje, da ste izbrisani iz evidence brezposelnih, in tako ne izpolnjujete pravnega pogoja za plačevanje prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Pa bi po novem zakonu, ki velja od leta 2000, morale, saj tako določa 34. člen o prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje. Sedma alineja prve točke namreč določa, da so zavarovanci "kot brezposelne osebe vpisani v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje obvesti zavod o izbrisu iz evidence brezposelnih." Tega dodatka pred letom 2000 ni bilo in tako vam pristojne službe še najlažje problematizirajo vpis let pred letom 2000, ko ni bilo izrecno določeno, da je Zavod tisti, ki mora posredovati podatke o izbrisu. Toda Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) tega še zdaj ne zahteva, Zavod za zaposlovanje pa teh podatkov ne daje. In tako ste si in si še, kot zavarovanec, ki je pred leti legalno sklenil pogodbo, saj je izpolnjeval pravni pogoj (prijavi ste namreč morali predložiti izjavo Zavoda za zaposlovanje, da ste tamkaj vpisani kot brezposelna oseba), nezakonito plačujete minimalno pokojninsko dobo. A na to vas obe državni instituciji nista opozorili, čeprav sta za problem vedeli in ga vsa leta, najmanj 8, tudi tolerirali. Nanj boste naleteli takoj, ko boste spremenili svoj status in bo treba dobo vpisati v delovno knjižico. Toda omenjena zavoda vas o tem, da lahko pri vpisu let nastanejo težave zaradi vsega navedenega, še nista obvestila. In to kljub temu, da sta se na to temo sestala že 9. oktobra 2003 in v zapisniku ugotovila, da: "tekočega posredovanja podatkov o izbrisih iz evidenc Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) trenutno ni, zato ni mogoče izvesti sistematičnega pozivanja zavarovancev, da naj se z dnem, ko pogojev za zavarovanje ne izpolnjujejo več, odjavijo iz zavarovanja. Ker je večina teh zavarovancev prepričana, da zgolj z rednim izpolnjevanjem obveznosti plačevanja prispevkov za prostovoljno zavarovanje izpolnjuje vse pogoje za štetje pokojninske dobe in s tem pridobitev pravice do pokojnine, ob izbrisu iz evidenc ZRSZ ne vložijo odjave. Mnogo jih zatrjuje, da jim je bila pravica do zavarovanja kljub izbrisu iz evidenc ZRSZ zagotovljena. Kadar je za te zavarovance vložena odjava iz zavarovanja za nazaj z dnem izbrisa iz evidence ZRSZ, so mnogi hudo prizadeti, saj so bili prepričani, da je bilo zavarovanje pravilno." Tako pravi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vidno v prilogi), ki mu v štirih letih po sprejetju novega zakona še ni uspelo uveljaviti sedme alineje prve točke, da bi mu ZRSZ tekoče posredoval podatke o izbrisih iz evi- denc brezposelnih. Menda so tu težave tehnične narave, ker imata oba zavoda bolj skromno računalniško podprta sistema, kjer je dober in natančen nadzor onemogočen. In sta tako pred leti sklenila dogovor, da take zavarovance vseeno tolerirata, zdaj pa hoče Zavod za pokojninsko zavarovanje vzpostaviti red in boste morali vsi, ki zdaj nezakonito plačujete prispevke, stopiti v Ljubljano na omenjeni zavod, kjer bodo reševali primer do primera. Za zdaj naj ne bi bilo težav pri vpisu pokojninske dobe za nazaj, če ste redno plačevali prispevke, pa tudi ne bo treba kaj na dolgo razlagat zavoljo česa ste prišli tjakaj, saj se problema zavedajo in svojo krivdo priznavajo. Tja odnesite obrazec odjave, ki ga dobite na območni enoti ZZZS, potrdilo davčne uprave o plačevanju prispevkov in obrazec Zavoda RS za zaposlovanje, na katerem bo razvidno obdobje brezposelnosti. Takih, ki imate sklenjeno prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je na ribniškem ZZZS vpisanih kar 200. Koliko vas je takih, ki ste bili nekoč vpisani kot brezposelni, je težko reči, toda problem pri odjavah zavarovanja boste lahko imeli tudi tisti samostojni podjetniki, ki se s 1. januarjem 1995 niste prijavili v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. A. Pahulje VOLITVE 2004 Dragi sorodniki in prijatelji, s skupnimi močmi smo na zadnjih volitvah uspeli prinesti novo upanje v slovenski prostor. To je zagotovo tudi vaša zasluga, ker ste sodelovali pri naših in tudi mojih prizadevanjih, da se v Sloveniji kaj premakne. Za podporo, ki ste mi jo izkazali, se vam najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi, da ste prišli na konvencijo v Ribnici kljub slabemu vremenu in prispevali k dobremu vzdušju na prireditvi. Bog vam poplačaj! Lep pozdrav, Janez Drobnič Ivan Gačnik, kandidat ZLSD na državnozborskih volitvah, se lepo zahvaljujem vsem, ki ste mi izkazali zaupanje in dali svoj glas zame. Spoštovane volivke in volivci, zahvaljujem se vam za veliko podporo, ki ste jo 3. oktobra namenili meni in Slovenski demokratski stranki. Tudi z vašo podporo in z vašim glasom smo občutno izboljšali rezultat prejšnjih volitev. To jemljem kot priznanje za trud in dobro opravljeno delo v preteklem mandatu, istočasno pa tudi kot odgovornost in obveznost, da se bom zavzemal za dobrobit države in volilnega okraja. Jože Tanko poslanec SDS Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Številka: 3060/2003 Datum: 09;10.2003_ Sektor5?S^BaTafiWiPJt/MvGMpH"a Kolodvorska ulica 15. 1518 Ljubljana • ^ \P^1 gfe'S«*» ~ *rr<» ZA0r:".>" I MG.ZNAK: t 5 -10- 2003 ! xnoolo Tekočega posredovanja podatkov o izbrisih iz evidenc ZRSZ trenutno ni, zato ni mogoče izvesti sistematičnega pozivanja zavarovancev, da naj se z dnem, ko pogojev za zavarovanje ne izpolnjujejo več, odjavijo iz zavarovanja. Ker je večina teh zavarovancev prepričana, da zgolj z rednim izpolnjevanjem obveznosti plačevanja prispevkov za prostovoljno zavarovanje izpolnjuje vse pogoje za štetje pokojninske dobe in s tem pridobitev pravice do pokojnine z določenim dnem izpolnitve pogojev, ob izbrisu iz evidenc ZRSZ ne vložijo odjave. Mnogo jih zatrjuje, da jim je bila pravica do zavarovanja kljub izbrisu iz evidenc ZRSZ zagotovljena. o BEOGRAD GOSTIL "RADOST EVROPE” 21 ribniških učencev na dogajanju, kjer se je družilo 20 držav Evrope Ja, res je. Bili smo tam. Udeležili smo se festivala, ki bo drugo leto praznoval že svojo 30. obletnico. Skupaj z otroki še devetnajstih držav v gosteh (Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Italija, Litva, Makedonija, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Španija, Švedska, Turčija in Ukrajina) in gostiteljice Srbije in Črne gore, smo se družili, odkrivali Beograd in na koncu oblikovali sklepno prireditev v Sava centru. , 3 Kako smo našli pot tja? Konec lanskega oktobra, 1 ob odprtju razstave fotografij Moje mesto - moj kraj, v Ribnici, smo pripravili krajši kulturni program. Izvajali so ga učenci komorne zasedbe mladinskega pevskega zbora naše šole, pod vodstvom učiteljice Nataše Arko, in folklorna skupina naših učencev, pod vodstvom Zalke Gorše. Na odprtju je bila tudi koordinatorica festivala Radost Evrope za Slovenijo Suzana Geršak. Nastop naših učencev ji je bil tako všeč, da nas je povabila na letošnji festival. Povabilo smo sprejeli in stekle so prve priprave. Za udeležbo na festivalu smo morali pripraviti 20-minutni program za izvajanje na enem od prizorišč v okviru samega festivala. Prav pa lahko pride še kdaj vmes, saj smo Slovenci v Beogradu zelo zaželeni in nas vabijo tudi na druge prireditve in srečanja. Poleg tega daljšega programa smo morali pripraviti še 4-minutni program, za izvajanje zadnji dan na sklepni prireditvi v Sava centru. Dolžnost vsake sodelujoče skupine je bila tudi, da v Otroškem kulturnem centru postavi manjšo razstavo, kjer predstavi državo in kraj, od koder prihaja. Razstava je vsebovala predstavitev Ribnice v fotografski (Milan Čirovič), pisni (slovensko in angleško) in video (Jana Petek Volčanšek) obliki, seveda pa so bili na ogled tudi značilni izdelki ribniške suhe robe in lončarstva ter predstavitveni material Ribnice in Slovenije. Čeprav je celotno bivanje v Beogradu krito preko sponzorjev, ki jih pridobijo organizatorji festivala, še vedno ostanejo stroški prevoza do Beograda in nazaj ter stroški priprav. Na tem mestu bi se rada še enkrat iskreno zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo se festivala lahko udeležili: prevozne stroške je v celoti pokril gospod Janez Škrabec, ostala finančna sredstva sta prispevali Občina Ribnica in Ljubljanska banka P. E. Ribnica, izdelke suhe robe in lončarstva pa Obrtna zbornica Ribnica, Kmetijska zadruga Ribnica, Branko Dejak, Franc Jaklič, France Košir Jakob Nosan, Zgonc d.o.o. Propagandni material Ribnice in Slovenije je prispeval T1C Ribnica, propagandni material (majice, kape, pelerine, ...) pa Mercator in Zavarovalnica Triglav. In smo šli: enaindvajset učencev, mentorica folklorne skupine Zalka Gorše, harmonikar Miha Gorše, vodja poti Jana Petek Volčanšek, koordinatorica Suzana Geršak in ravnatelj OŠ F. Prešerna iz Kranja Aleš Žitnik. Petek.1. oktobra 2004 Odpravili smo se že zgodaj zjutraj. Potovanje z avtobusom je trajalo kar devet ur. Minilo je brez težav na cesti ali carini. Malo po četrti uri smo se že srečali z našimi gostitelji na OŠ Veljka Vlahoviča. Po pogostitvi je vsak naš učenec dobil svojega gostitelja in po izmenjavi daril so odšli na domove. Odrasli del ekipe si je ogledal še šolske prostore, nato pa smo se vrnili v center Beograda. Čeprav je bila ura že pozna, se naše obveznosti še n niso končale. V Otroškem kulturnem centru i smo morali še postaviti razstavo. Sobota. 2.oktobra 2004 Dopoldne smo se udeležili KARNEVALA. To je sprevod vseh skupin po mestnih ulicah od Trga Republike do Mestne skupščine. Med sprevodom smo se nekajkrat ustavili in odplesali delčke svojega programa. Pred Mestno skupščino nas je sprejela županja mesta Beograd in tudi osebno pozdravila predstavnike vsake skupine. Popoldne smo imeli organizirano vožnjo z ladjo po Donavi in Savi. Med vožnjo pod petimi mostovi smo si z rečne strani ogledali Kalemegdan in del Beograda. Odrasli del ekipe je imel zvečer še srečanje z ravnateljem in delegacijo učiteljev z OŠ Franceta Prešerna iz Beograda. Nedelja, 3.oktobra 2004 Dopoldne je bilo posvečeno kulturnim dogajanjem na Kalemegdanu. Organizirana so bila štiri prizorišča, kjer smo lahko poslušali različne zvrsti glasbe. Poleg poslušanja so nas nekatere tako prevzele, da smo tudi zaplesali. Istočasno s tem dogajanjem je odšla naša učenka Ana Pucelj s svojo gostiteljico na Radio Beograd, kjer je v živo sodelovala v otroški radijski oddaji. Popoldne smo bili "zaposleni" v Mc Donaldsu. Naključnim gostom v eni od restavracij smo delili priložnostne slovarčke in s tistimi, ki so pokazali interes, tudi kaj poklepetali. Nato pa smo jih še zabavali z našimi otroškimi igrami. Ponedeljek, 4.oktobra 2004 Dopoldne smo imeli nastop v Mladinskem domu. Med čakanjem na vajo in nato na nastop je naša učenka Janja Lesar s svojo gostiteljico hitro opravila še intervju za otroško oddajo na Televiziji Beograd. Nastop smo kasneje ponovili še na prireditvi, ki so jo za nas organizirali učenci šole gostiteljice. Tako se je dopoldne prevesilo v že kar pozno popoldne. Otroci so imeli preostanek dneva prost, nam pa se je že mudilo nazaj v center mesta. Povabljeni smo bili na nastop portugalske skupine, katere gostitelj je bila OŠ Cirila in Metoda. Ta šola je lani gostila naše mariborske soimenjake. Tako so se spoprijateljili, da so jih povabili tudi letos, izven programa. Vsi skupaj smo odšli na to šolo, kjer so nam pripravili kulturno mešani program, ki mu je sledilo prav prisrčno druženje. Imeli smo pravo srečanje "prešer-novcev", saj so prišli tudi predstavniki beograjske OŠ. Manjkala je samo OŠ iz Črenševcev. Torek. S.oktobra 2004 Danes pa od jutra do poznega večera Sava center. Najprej "nastanitev" v garderobah, vaje posamezno, vaje za postavitev mikrofonov in skupna vaja s povezovalcema programa, ki je bila hkrati kar generalka, saj je ob velikem številu skupin počasi že primanjkovalo časa. Kratek odmor za osebne potrebe in manjši prigrizek, nato pa vsi nazaj na oder in predstava se je pričela. Vse gre v živo, napak ni in ko se na koncu .Reše m spustijo še zadnji baloni in zadoni himna festivala, je hrup na srečo tako velik, da se ne sliši "skal", ki se valijo s src, zadolženih za posamezne nastope. Sledila je zabava s plesom za otroke in zaključna pogostitev z nastopom folklorne skupine za odrasle. Ob pol desetih se je z ognjemetom festival uradno končal. Sreda. G.oktober 2004 Dan slovesa, objemov in solza. Zgodaj zjutraj smo v Otroškem kulturnem domu podrli razstavo in se poslovili od glavne organizatorice. V hotelu so nas ob kavici za slovo že čakali beograjski "prešernovci". Na OS Veljka Vlahoviča so nam pripravili poslovilni prigrizek in veliko solza je steklo, preden smo se čisto zares poslovili. Pot domov je bila enako dolga kakor tja in je tudi minila enako brez zapletov. Doma smo imeli ponovno veliko solza in objemov. Če so bili pred odhodom v Beograd pri kom še kakšni strahovi in pomisleki, so kmalu izginili. Povsod smo bili toplo sprejeti, otroci so bili zelo iskani za razne intervjuje, mimoidoči so nas ustavljali in se zanimali, od kod smo. Del karnevala nas je spremljala deklica, ki je kar dobro govorila slovensko. Njen oče je sicer iz Slovenije, a s slovenščino se srečuje le na počitnicah v Sloveniji. Srečali smo tudi dve učiteljici, ki sta v mladosti živeli v Sloveniji in še vedno dobro znata naš jezik. Presenetljivo je, kako si ljudje prav želijo izmenjati nekaj besed s Slovenci. Bivanje v Beogradu in sodelovanje na tej prireditvi nam bo ostalo v najlepšem spominu. . Zapisala vodja poti, pomočnica ravnatelja Jana Petek Volčanšek, univ. dipl. inž. str. Foto Aleš Žitnik BLAGOSLOV S0LSK1H TORB Tretjo nedeljo v septembru je bil pri sveti maši v ribniški cerkvi blagoslov šolskih torb. Jaz in še dve prijateljici smo torbo, v katero smo dale učbenike za predmete, ki nam ne gredo preveč dobro v šoli, nesle blagoslovit k drugi maši ob pol devetih. Ko smo prišle v cerkev, smo najprej nesle torbe pred oltar, nato so nas animatorke z oratorija poklicale v prve klopi, da bi s skupino I.K.S peli pesmi, ki smo se jih naučili na oratoriju. Te pesmi pa niso tako dolgočasne, kot jih pojejo pri običajnih svetih mašah. Tudi maša je potekala malo drugače, saj kaplan ni pridigal za oltarjem, ampak se je pomešal med nas otroke, ki smo stali pred oltarjem in odgovarjali na zastavljena vprašanja. Ob spremljavi bas in klasične kitare smo zapeli razne pesmi. Na koncu je kaplan še blagoslovil šolske torbe in maše je bilo kmalu konec. Ta sveta maša mi bo za vedno ostala v spominu. IS. TEKIHOVANIE IZ RAZVEDRILNE Q MATEMATIKE 8 Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike je potekalo 25. septembra v prostorih fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Iz naše šole se nas je udeležilo 16 učencev: Anja Bolha, Eva Levstek, Maruša Selan, Nik Rus, Janja Starc, Teja Prijatelj, Jana Češarek, Tjaša Tkalec, Uroš Ahčin, Jasmina Ahčin, Ana Pucelj, Andrej Pucelj, Rok Žepohar, Aljaž Kozina, Sara Lakota in Andreja lic. Priznanja so osvojili: 3. mesto ANJA BOLHA, 5. a 6. mesto EVA LEVSTEK, 5. c 2. mesto JANJA STARC, 7. b/ 9 10. mesto SARA LAKOTA, 8.e/ 8 11. mesto AUAŽ KOZINA, 8. b/8 Naša mentorica g. Marija Ahčin se je s tekmovanjem iz razvedrilne matematike prvič srečala leta 1995. Učence je povabila k tekmovanju vsa naslednja leta. V začetku letnih počitnic organizira priprave na tekmovanje. Učenci se na državno tekmovanje iz razvedrilne matematike prijavijo tako, da sami pošljejo rešene naloge v Kamnik. V začetku septembra objavijo na internetnem naslovu imena tekmovalcev. Naših tekmovalcev je vsako leto več. Tjaša Tkalec, Teja Prijatelj, 8. b/ 9 V PLAVANJU PREVLADOVALI SREBRNI ANKARANČKI Tudi letos smo bili s četrtošolci ribniške osnovne šole v poletni šoli v naravi. Udeležilo se je je 95 otrok in 11 učiteljev. Vzdušje je bilo prijetno in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Šolo v naravi tudi sicer ocenjujemo kot zelo dobro učno obliko, ker otroci spoznavajo ter raziskujejo rastlinstvo in živalstvo na samem terenu, osvojijo tehniko plavanja in jo nadgrajujejo, kvalitetno in pestro preživljajo prosti čas, razvijajo prijateljstvo, tovarištvo, medsebojno pomoč; ter se navajajo na samostojnost. Letošnji plavalni uspehi: 11 zlatih ankarančkov, 56 srebrnih ankarančkov, 25 bronastih ankarančkov ter 3 učenci pripravniki. Tudi materialni pogoji dela so bili letos ugodni, za kar gre zahvala našim sponzorjem: Inothermu, Petek transportu, Tomas sportu, Herbbyju, Trim športu in Štupica transportu. S temi sredstvi smo vsem učencem nabavili majčke z logotipom naše šole v naravi in sponzorjev ter dobili dodatno strokovno pomoč dveh športnih pedagogov iz Kopra. BILI SMO V POLETNI ŠOLI V NARAVI Ko smo se z avtobusom odpeljali v Ankaran, sem v grlu začutila velik cmok. A že čez minuto je bilo bolje. Na avtobusu sem sedela s sošolko Tamaro. Nobeni k sreči ni bilo slabo, tako sva lahko nemoteno čebljali. Najprej smo se ustavili v Cerknici, kjer smo tudi malicali. Od tu naprej je pot minila hitro. In končno smo prispeli v Ankaran. Zdel se mi je tako čaroben in lep! Potem nam je naša učiteljica razdelila ključe od sob, kjer sva bili zopet skupaj s Tamaro. Nato smo šli h kosilu, ki mije tako teknilo kot še nikoli. Po kosilu smo odšli v sobice in razpakirali kovčke. Popoldne smo šli v bazen ob obali. Tam so nas razvrstili v skupine od ena do osem. Bila sem v četrti skupini. Vodila jo je učiteljica športne vzgoje Eva Perušek. Naučila nas je veliko. Bila je zelo odločna, a ne prestroga. V dopoldanskem času smo imeli pouk v naravi. Spoznavali smo primorsko rastje, nabirali školjke, se seznanili z morskimi vetrovi, opazovali primorske hiše. Nepozaben je izlet z ladjo v Piran, kjer smo si ogledali akvarij in se povzpeli k cerkvi sv. Jurija. Noči se nisem bala. Zelo cool je bil disko in to, da je naš razred zmagal v boju med dvema ognjema. Zadnji dan smo tekmovali za priznanja zlati, srebrni in bronasti ankaranček. Osvojila sem srebrnega. Imela sem se res super. Kar tam bi ostala. Ampak na koncu mi je bilo pa pri srcu vseeno toplo, ker sem vedela, da bom spet videla svojo družino. Nuša Bolha, 4.c Ida 8/9 Andreja Hočevar, pedagoški vodja ŠN 37 BlBŠBTO • mm arzois oce i:MMr$*jLn z 1x1 jl>i o-di s; JOCA V VSyXICDyXN.TlEM ŽR^TliN.TU ASANH ZA BOLJŠO PR15BAVO Joga ponuja veliko asan ali vaj za boljšo prebavo. Pomembno je, da jih izvajamo počasi, daje gibanje usklajeno z dihanjem in smo miselno usmerjeni na del telesa, ki je naveden pri navodilu pozornost, če začutimo bolečino, z asano ne nadaljujemo. Ko pridemo v končni položaj, se v njem zadržimo sekundo ali dve brez dihanja, lahko pa več in seveda z dihanjem. Vaje delamo vsak dan. Čas ni pomemben, le da ni takoj po jedi. ’PAVAN MUKTASANA -primik kolena k trupu Začetni položaj: ležanje na hrbtu. Pozornost: na raztezanje hrbtnih in kolčnih mišic. Dihanje: usklajeno z gibanjem. Število ponovitev: 6 (3 z desno in levo nogo). Izvajanje: Lezite na hrbet in se sprostite. ▻Globoko vdihnite> Ob izdihu pokrčite desno nogo. Objemite koleno in ga pritegnite čim bližje k trupu. Leva noga naj sproščeno leži na tleh. Ob vdihu položite roke ob telo. Iztegnite desno nogo v kolenu in jo položite na tla. >Asano ponovite z levo nogo. V - / Učinkovanje: Razteza mišice spodnjega dela hrbta in kolčne mišice. Pomaga proti utrujenosti, zaprtju, napenjanju in lajša druge prebavne težave. "(str.:59) "VADŽARASANA - položaj na petah Vadžarasana pomirja, usklaja telo in duh, pospešuje prebavo. Po obroku naj bi vztrajali v tem položaju 5 do 10 minut. Izvajanje: Pokleknite. Noge držite skupaj. Palci na nogah naj se medsebojno dotikajo. Pete obrnite nekoliko navzven. Nekoliko se sklonite in sedite na pete. Vzravnajte telo. Dlani položite na stegna. "(str.ižS, 30) ČEBIN EVROPSKI PODPRVAK V DUATLONU Bojan Čebin, član TK Inles - Riko Ribnica, je znova dokazal, da je iz pravega duatlonskega in triatlonskega testa, ki se z uspehi na največjih tekmovanjih oblikuje v najperspektivnejšega tekmovalca pri nas. To asano vam še posebej priporočam, kadar se preveč najeste, ter se zaradi tega počutite utrujeno, telo pa je težko. Po enkratnem uspehu na letošnjem svetovnem prvenstvu konec maja v duatlonu v belgijskem Geelu, kjer je dosegel odlično 5. mesto, je osemnajstletni Čebin dokazal, da sodi v sam duatlons-ki vrh. Svojo formo je tako preko poletja le še stopnjeval, dosegal lepe uspehe, zaključil pa na najlepši način. Na EP v duatlonu v britanskem Swanseau (Wales), 26. 9., je za slovensko reprezentanco priboril mladinsko srebrno kolajno. Med mladinci je nastopil še Andrej Medved iz Kamnika (bil na koncu 27.), med člani do 23 let pa Ribničan Matej Benčina. Čebin, od katerega se je tudi največ pričakovalo, ni razočaral. V kategoriji mladincev se je pomerilo 29 najboljših duatlon-cev iz 15 evropskih držav. "Proga tekme je bila večinoma ravninska, edino visoki obokani mostovi preko rek, obračanje na kolesu pri šolah in tek po marini tik ob morju je bilo nekaj tistega, kar je popestrilo vso stvar. Ker smo tekli res čisto ob morju s kar globokim možnim padcem, 'gužvanja' ni bilo, kar je bilo res dobro," je tekmo začel opisovati Čebin. Že prvi tek je bil razburljiv, ni bil pa tako hiter kot npr. na svetovnem prvenstvu, pravi Čebin, ki je tudi sam vlekel skupino, ki se je takoj po startu izoblikovala iz kar 19 tekmovalcev. "Čebin je bil ves čas med prvimi tremi, naredil pa je tudi krasno, hitro menjavo. Bilo je kot iz knjige,"\e zadovoljno dodal Miloš Petelin, selektor mlajših kategorij pri Triatlonski zvezi Slovenije. Na kolesu (20 km) je skupina delovala složno, saj ni bilo pretiranega skakanja, Čebin pa je vse napade nekaterih močnih reprezentanc (Italija, Češka) lepo taktično pokrival. Čebin je na drugo menjavo prišel kot sedmi. Izredno hiter in silovit zadnji del duatlona, tek na 2,5 kilometra pa je dejansko odločil o zmagovalcu. Kljub temu, da je ta šport najbolj razvit v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji, pa so na stopničke stopili čisto drugi. V zadnjih dvesto metrov pred cilj so pritekli štirje tekmovalci, in Cebinu so se zasluženo nasmehnile stopničke. Ciljno črto je prečkal kot drugi, za slabo sekundo zaostal le za Čehom Michalom Gondekom. Tretji je bil Martin Urbanovsky (Slovaška), ki je za Cebinom zaostal tudi le za sekundo. Skupni prihod prvih treh kaže na izjemno tekmo, izenačenost najboljših in bor- beno nepopustljivost. Bojan Čebin, ki nastopa za svojo šolo tudi na raznih atletskih tekmovanjih, pravi, da je načrtov za prihodnost veliko. Naj naštejemo vsaj nekaj najbolj izstopajočih: Drugo leto bo tekmoval tako na EP kot SP v duatlonu in triatlonu. SP v triatlonu bo na Japonskem, samo 14 dni kasneje pa še SP v duatlonu na avstralski celini. Države gostiteljice duatlonskega in triatlonskega EP pa še niso znane. "Eno leto bom še med mladinci, vendar pa bom to leto že izkoristil za preizkušanje na tekmah v kratkem ali olimpijskem triatlonu med člani. V prihodnosti mi je cilj bolj samo triatlon, ki je tudi olimpijski šport,"\e poln elana spregovoril Čebin. S- Najboljši trije. Foto arhiv TK Inles Riko Ribnica Selektor Miloš Petelin (levo) z evropskim podprvakom Cebinom Petelin pa je poudaril, da Cebina TZS v celoti podpira in da je tudi cilj kompletne zveze TZS usmerjen bolj na triatlon. Čebin je tudi edini ki je prišel v perspektivni razred tekmovalcev (že ta četrto leto), od Olimpijskega komiteja Slovenije -Združenja športnih zvez Slovenije pa bo najverjetneje tudi za letošnje uspehe prejel priznanje. Tekst in foto Zdenka Mihelič Naslednja številka Rešeta izide 29. novembra. Gradivo oddajte do IS. novembra. 38 Keš eto RD RIBNICA USPEŠNO V JESENSKI DEL SEZONE Rokometna sezona 2004/ 2005 se je začela. Prvo tekmo so člani imeli 25. septembra s RK Sevnica in prepričljivo zmagali. Svoje zmage so nanizali tudi v še naslednjih treh kolih (s RK Chio Kranj, RK Dol TKI Hrastnik in RK Cerklje). V dveh res dobro odigranih pokalnih tekmah šestnajstine finale s S višem iz 1. A Telekom DRL pa so enkrat zmagali za osem golov, v povratni tekmi pa zgubili za gol, vendar je trener Janko Ilc poslal v igro čisto vse (tudi najmlajše v članski ekipi) in jih tudi s tem motiviral. Uvrstili so se v osmino finala za Pokal Slovenije. "Članska ekipa je v 1. B DRL kljub mladosti in neizkušenosti startala v to sezono nadvse uspešno. Res neverjetno. Vsi so v odlični formi in visoko motivirani. Vzdušje je enkratno - brez težav, disciplina se je obrnila na boljše, lahko rečem za 100 odstotkov. Pridno in redno trenirajo, trenerja spoštujejo in vse to se na tekmi še kako pozna. Zdi se mi, da so v izjemni formi Škaper, vratar Dubonosov pa igralca Mikulin in Josič. Njuna igra je glede na lansko sezono še enkrat boljša," je dejal predsednik RD Ribnica Marko Obrstar. Med člani RD Ribnica pod trenerskim vodstvom Janka Ilca in tehničnega vodje Marjana Kovačiča igrajo: kapetan Damjan Škaper, Blaž Merhar, Boris Bečirovič, Mitja Ilc, Darjan Košir, Kristjan Košir, Sebastjan Pogorelec, Ivo Ilc, Matija Štimer, Leon Mikulin, Gorazd Josič, Jaka Ilc, David Lesar, Jože Zelko, Rok Henigman in vratarji Dubonosov, Aleš Ilc, Rok Košmrlj. Z motivirano ekipo, dobrimi predstavami in zagnanim predsednikom so prišli tudi sponzorji, tako iz Ribnice kot iz bližnje in daljne okolice. In tudi gledalci se vračajo v dvorano, od tekme do tekme jih je več. Marjan Kovačič je poudaril tudi, daje k motivaciji prispevalo tudi to, da je novi predsednik Obrstar uredil vse pogodbe z igralci, (plačanih bodo imeli vseh 10 mesecev). Društvo v tem trenutku združuje okoli 200 otrok, mladih in članov, ki trenirajo v enajstih kategorijah: člani, mladinci (trener: Janko Ilc), kadeti (Nikola Radič), st. dečki A (8. r. razred, N. Radič), st. dečki B (7. r., N. Radič), ml. dečki A (6. r., Jani Mihelič), ml. dečki B (5. r., Vasilij Dubonosov), mini rokomet dečki (3. in 4. r., Jani Tanko), mini rokomet dečki (1. in 2. r., V. Dubonosov), mini rokomet dečki Dolenja vas (1. do 4. r., Blaž Merhar) in mini rokomet deklice (1. do 4. r., Elena Dubonosova). Fantje članske ekipe se zavedajo, da bodo prišli v ligi tudi porazi, vendar bodo naredili vse, da bo le-teh čim manj. Obrstar pravi, da jih 1. A liga za zdaj še ne zanima, zato igrajo neobremenjeno. Želijo priti do izkušene ekipe in tudi do finančne sanacije. V jesenskem delu igra RD Ribnica še naslednje tekme: 1. B DRL 23.10. igrajo doma z RK Gorica ; Leasing, 30. 10. v gosteh z MRD Dobovo, 6.11. s ŠD Velika Nedelja in 13.11. z RK Mitol Sežana (obakrat doma), 27.11. v gosteh z RK Gorišnica, 4.12. doma z RK Pekarna Grosuplje in zadnjo, 11.12., v gosteh RD Slovan. Ribniški rokomet leta 2006, torej čez dve leti, i praznuje 50 - letnico organiziranega delovanja (ustanovitev kluba oz. društva). V vseh teh letih se je izoblikovalo veliko dobrih rokometašev, ki so Ribnico zastopali in jo še vedno zastopajo, ne ; samo v raznih klubih po Sloveniji in v svetu, ampak igrajo celo na olimpijskih igrah (Tomaž Tomšič, Beno Lapajne). Zagotovo je tudi to dodatna vzpodbuda za vse mlade, ki kar nekaj ur svojega časa posvetijo rokometu. Tekst in foto Zdenka Mihelič JOCi/V V VSAKDANJIM ŽIVLJENJU 'PRIMIK KOLEN K TRUPU Začetni položaj: vzravnana stoja. Pozornost: na ravnotežje. Dihanje: usklajeno z gibanjem. Število ponovitev: 6 (3 desna in leva noga). Izvajanje: Stojte vzravnano. Noge držite skupaj. Sprostite se. >Globoko vdihnite. > Ob izdihu pokrčite desno nogo v kolenu. Objemite desno koleno in ga primaknite k telesu. Vzravnajte zgornji del telesa. > Ob vdihu iztegnite pokrčeno nogo in jo položite na tla. > Asano ponovite z levo nogo. Učinkovanje Pomaga proti prebavnim motnjam in napenjanju. Lajša bolečine v hrbtenici. Razteza mišice ledvenega dela hrbtenice in kolčne mišice. Krepi nožne mišice. Utrjuje noge. Izboljšuje ravnotežje, jg Povečuje zbranost." (str.:71) Darinka Suljevič Literatura: Paramhans Swami Maheshwarananda: Sistem Joga v vsakdanjem življenju Ibera Verlag, European University Press, Dunaj 2000, str.:28, 30, 59, 71. Vodstvo kluba Medobčinska liga v malem f\ nogometu občine Ribnica Sezona se -- *-končuje ^ Tekmovanje MLMN občine Ribnica se bliža zaključku. V prvenstvu se bo odigral še zadnji krog, ki bo odgovoril na vprašanje o odprtih mestih na lestvici. Predvsem bo zanimiv boj za drugo in tretje mesto. Na lestvici strelcev vodi z 52 zadetki Mitja Mihelič (MI&CO Extreme), na lestvici najbolj športnega moštva pa vodi moštvo KMN Divji jezdeci z 8 kazenskimi točkami. V nedeljo, 31. oktobra, pa bo v okviru praznika občine Ribnica odigran tudi 5. turnir v malem nogometu za Pokal Ribnice 2004. Turnir bo potekal v ŠC Ribnica od 9. ure dalje. Turnirju bo sledila razglasitev letošnjih zmagovalcev obeh tekmovanj. Zato ste ta dan vljudno vabljeni na ogled tekem v ŠC Ribnica. REZULTATI: 25. KROG: 15./17. 10. KMN SODRAŽICA: A' D' B' ? BAR 0:3 brez boja BAR ROZAMUNDA TURJAK: ŠD RIB'CA 4 :6 (1:2) BO 3: KMN KOT 0:3 brez boja KMN LONČAR: GRAFIT 4:1 (4 :0) LESTVICA: LAŠKI PESJANI: ŠD PONIKVE preloženo AVTOPRALNICA PETEK: KMN V. POLJANE 3:4 (2 :2) KMN D. JEZDECI: MI&CO EXTREME 0:3 brez boja Peter Kočevar, vodja tekmovanja Mesto Moštvo T z R p Goli Točke Razlika 1. MI&CO EXTREME 25 22 1 2 171:32 67 + 139 2. KMN LONČAR 25 18 1 6 142 : 64 55 + 78 3. KMN SODRAŽICA 25 17 3 5 136 : 59 54 + 77 4. ŠD PONIKVE 24 17 3 4 91 :53 54 + 38 5. KMN KOT 25 16 3 6 114:61 51 + 53 6. A' D' B' ? BAR 25 13 6 6 92 : 59 45 + 33 7. LAŠKI PESJANI 24 12 4 8 114: 72 40 + 42 8. GRAFIT 25 11 3 11 89 : 85 36 + 4 9. AVTOPRALNICA PETEK 25 6 3 16 71: 97 21 -26 10. BAR ROZAMUNDA TURJAK 25 6 3 16 85 :116 21 -31 11. KMN DIVJI JEZDECI 25 6 3 16 58 :107 21 -49 12. ŠD RIB'CA 25 7 0 18 78 :150 21 -72 13. KMN V. POLJANE 25 5 1 19 70 :172 16 -102 14. BO 3 25 0 2 23 48 :230 2 -182 >sjLrfc z m jl>i o«* s; izlivirMJLm ipxi.a.>■<>*■« PLAVALNE novičke Vsak pohod, vsak trenutek v naravi je doživetje zase, vsakič se človeku nekaj vtisne v spomin -zanimiva ptica, droben kamen, tiha pesem, previden korak, zvesti prijatelj, topla skala, dišeči cvet, zvezdnato nebo, prijazen nasmeh, pogled na vršace, skrb drug za drugega in opozorilo 'pazi1, čisto veselje in spontani vrisk ter najljubši napev, ki se ti pojavi vsakič, ko vstopiš v kraljestvo narave, presežeš sebe in začutiš notranji mir. NOVEMBER Datum: SOBOTA, 13. 11. 2004 Kam: IZLET V NEZNANO Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Zahtevnost hoje: LAHKA Trajanje hoje: ca. 4 ure Vodja izleta: Marjan Intihar Datum: NEDEUA, 21. 11. 2004 Kam: na VRTOVČEV POHOD-tradicionalni pohod PD Ajdovščina Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica) Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 8 ur Vodja pohoda: Martin Žuk Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). Ratrag pripravljen čaka na sneg 2,5 mio SIT je dala Občina za ratrag, ki že šest let večinoma stoji v Danah. Nekaj časa je bil razlog zelena zima, zadnja leta pa dejstvo, da seje pokvaril in ni mogel služiti svojemu namenu. Popravila seje lotil kar ribniški zasebnik in sam tudi v celoti pokril stroške v višini 450.000 SIT. Sesul seje namreč eden izmed vitalnih delov teptalnega stroja. Zdaj ko je ratrag spet usposobljen, pa bi bil čas, da se Občina z interesenti dogovori, kdo bi ga rad upravljal. Trimsport bi ga prav rade volje, je dejal njegov predstavnik Janez Lovšin, in bi z njim uredil tekaške proge ne samo v Danah, ampak tudi po Ribnici. Roka je ponujena, jo bo Občina sprejela? AP V mesecu oktobru smo plavalci ponovno začeli s organizirano vadbo v bazenu. V klub je vključenih preko 100 otrok, starih od 5 pa do 15 let. Razdeljeni so v šest selekcij. Vsakodnevno potekajo treningi za prvo, drugo in tretjo selekcijo pod vodstvom trenerja Dareta. Četrta in šesta selekcija imata plavanje trikrat tedensko pod vodstvom vaditeljice Darke. Tu se otroci srečujejo s začetnimi tehnikami plavanja. Za predšolske otroke pa je rezervirana peta selekcija. Srečujejo se dvakrat tedensko, v bazenu pa jih spremljajo Darka, Barbara, Ira in Miša. V tej skupini poteka program plavanja preko igre. Otroci se navajajo na prvi stik z vodo, naučijo se pravilnega vstopa v bazen (obvezno tuširanje), spoznajo opozorilne table. Prve tekme pa nas čakajo v mesecu novembru. Tako se prva in druga selekcija pripravljata za TROPHY 2004. Tekma se bo odvijala v Avstriji (Gradec). Tretja selekcija pa se pripravlja za Pokal mesta Celja. Želimo jim veliko uspeha. Novice zapisala Karin Kočevar NOGOMETNO SREČANJE PREŠERNOVIH ŠOL Ribniški učenci z ravnateljem Francem Ivancem in s športnim pedagogom so 28. septembra odšli na prvo športno srečanje Prešernovih šol, ki je potekalo v Mariboru. V Sloveniji obstojajo kar štiri osnovne šole, ki nosijo ime po Francetu Prešernu: Kranj, Maribor, Črenšovci v Prekmurju, pa še osnovna šola v Beogradu. Tako so se na pobudo ravnateljev začela skupna druženja učencev in učiteljev. Vrsta je bila na mariborski osnovni šoli, da pripravi srečanje in je organizirala turnir v malem nogometu. Ribniški učenci so se na tem turnirju pomerili z vrstniki iz Kranja ter jih po lepi igri premagali z 2:0 (strelec obeh zadetkov je bil Sašo Henigman). Naši učenci so se tako uvrstili v finale, kjer so se srečali z organizatorji turnirja. Tudi srečanje proti Mariborčanom so naši dobili zelo prepričljivo 3:0. (strelca sta bila Matic Andoljšek in Timotej Zakrajšek -2) ter tako osvojili pokal za prvo mesto. Tadej Levstek profesor športne vzgoje Za osnovno šolo dr. Franceta Prešerna Ribnica so nastopili: Boštjan Štanfel, 8.c Uroš Arko, 8.e Peter Kožar, 8.a Miran Mihelič, 8.d/9 Matic Andoljšek, 8.b Timotej Zakrajšek, 8.a/9 Miha Bojc, 8.b Jan Pucelj, 8.a Sašo Henigman, 8.e RIBNIŠKE MAŽORETE ZOPET TRETJE! Ribniške mažorete dosegle odlično tretje mesto na evropskem prvenstvu NBTA v Švici. Kandidirajo tudi za organizacijo evropskega prvenstva v Ribnici. Po lanskoletnem uspehu v Angliji so se na letošnje evropsko prvenstvo NBTA (National Baton Twirling Association - Europe), ki je potekalo od 9. do 10. oktobra, mažorete podale s tremi nastopi, ki so bili v svojih kategorijah izbrani za najboljše na državnem prvenstvu letos v Kočevju. V švicarskem mestecu Biel so skupaj z usklajenim nastopom prepričale sodnike za tretje mesto naslednja dekleta: Anja Pajnič, Suzana Pogorelec, Jana Rus, Tea Šuštar, Bojana O raže m, Maja Zbašnik, Živa Rigler, Maša Grebenc in Ana Pucelj. Živa Rigler in Jana Rus sta nastopili še kot duet, Bojana Oražem pa solo; za rezultate teh nastopov pa dekleta še čakajo. Kot skupina so dekleta nastopila v kategoriji malih grup C senior (14 let in več), kar pomeni korakanje in uporabo palice (brez metov). V njihovi kate- goriji so nastopile še močne konkurence deklet s Hrvaške (zmagovalke), Anglije (druge), Luksemburga, Nemčije, Češke, Švice, Nizozemske in Slovaške. Uspeh ribniških mažoretk še toliko več pomeni, ker tega niso pričakovale in ker so se domov v Slovenijo vrnile kot edine Slovenke z medaljo. Na evropskem prvenstvu so sicer nastopile še mažoretke iz Kočevja in Ljubljane, skupaj z Ribničankami 50 Slovenk. Na sprejemu v Športnem centru Ribnica, ki so ga pripravili starši mažoret v ponedeljek (11.10.) zvečer, je devet bronastih deklet in njihovi neumorni mentorici Klavdijo Križ Potisk in Tino Južnič pozdravilo kar nekaj ljudi z Ribniškim pihalnim orkestrom na čelu. Najprej jih je nagovoril predstavnik staršev g. Pucelj, ki jih je prisrčno pozdravil in jim na srce položil, da so njihovo upanje, v katerega vlagajo starši vse. Predstavnik Obrtne zbornice Ribnica Pavle Hočevar jih je pohvalil tudi zato, ker so tudi v šoli pridne učenke oz. dijakinje in nadaljeval, da "ta medalja pomeni praktično za nas vse toliko kot zlata, sploh zato, ker ste jo dobile edine iz Slovenije in ker ste vse presenetile". Ravnatelj OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica France Ivanec je štiri osnovnošolke razveselil z novico o domačem razpisu za podelitev statusa športnika, ki ga bo ribniška osnovna šola podelila v letošnjem šolskem letu prvič. Vsem, tudi bivšim varovankam OŠ, pa je še čestital in želel še nadaljnjih uspehov. Marko Modrej, ki je sprejem povezoval, je prenesel čestitke dekletom in mentoricama od Turističnega društva Ribnica, poslanec Jože Tanko pa je poudaril, da je pohvalno, da se v Ribnici razvijajo še dejavnosti na drugih področjih športa in kulture ter jim želel, naj še naprej ime Ribnice prenašajo po svetu. Nazadnje je spregovoril župan Občine Ribnica Alojz Marn, ki je mažorete pohvalil, kajti za take uspehe so morale vložiti ogromno dela in svojega prostega časa. Vsem mažoretkam in mentoricama je župan podelil lepa darilca (srebrne zapestnice), pri nakupu katerih so se odrezali starši. Sledila je sladka torta za skoraj zmagovalke, mentorica Tina Jurkovič pa se je zahvalila vsem, predvsem pa staršem in dekletom, brez katerih vseh teh uspehov tudi ne bi bilo. Klavdija Križ Potisk je spregovorila tudi o začetkih mažoretne skupine v Ribnici (sedaj so že nekaj časa Društvo mažoret in plesalcev Ribnica), o kar nekaj 'polenih' njenemu delu tu, vendar pa je na srečo čedalje več ljudi verjelo v prihodnost te dejavnosti. 'Tako je ta uspeh poplačilo za ves trud. Je pa res, da takega uspeha tudi kot trenerka nisem pričakovala," je dejala Potiskova in veselo nadaljevala: "Nagrajena koreografija ni nova, dodanih je bilo le nekaj fines in trikov, s katerimi so dekleta sodnike 'zašarmirala' in očarala." Dekleta so bile nad uspehom vidno presrečne, EP pa jim bo ostalo v spominu tudi zaradi tega, ker so bile Nizozemke nadvse navdušene nad slovenskimi rumenimi kapicami z napisom "NBTA Slovenija", in da so Čehinje prevzele njihovo 'himno' za navijanje "Kdor ne skače, ni Sloven'c" in jo priredile po svoje. Naslednje leto bo EP v italijanskem mestu Pordenone (pričakujejo navijače tudi iz Ribnice!), leta 2006 pa EP ne bo, ker bo na Nizozemskem istega leta svetovno prvenstvo. Tako bodo drugo leto na državnem prvenstvu kvalifikacije veljale tako za EP 2005 kot za SP 2006. Ribniške mažorete niso samo zagnane (letos imajo 3 skupine: 10 seniork, 6 učenk od 5. do 8. razreda in 9 deklic v skupini od 3 do 7 let), ampak so tudi ambiciozne, saj trenutno sodelujejo z baletnikom Gregorjem Čušinom za koreografijo Chicago, za leto 2007 pa celo kandidirajo za organizacijo EP v Ribnici. Ribnica ima primerno dvorano (ŠCR), prenočitvenih zmogljivosti pa sicer ne, a naj bi jih nastanili vse od Ljubljane do Novega mesta. Tekst in foto Zdenka Mihelič Študentje, popestrimo dejavnost v Ribnici! Z mesecem oktobrom se vsakemu študentu začne novo življenje.Večina se jih preseli v Ljubljano, kjer se, svobodni kot ptički na veji, prepustijo mestnemu toku življenja. Da bi tudi v Ribnici doživeli vsaj kanček tega življenja, v Ribniškem študentskem klubu pripravljamo številne aktivnosti. Za nami so delovni vikend v Ankaranu, potrdilo party, dobrodelna akcija, občni zbor, ki je s seboj prinesel kar nekaj sprememb v vodstvu kluba, ter Študentska Arena. Areno s sloganom Mavrica znanj vsako leto obišče na tisoče študentov in dijakov. Zveza Škis, ki je organizator prireditve, je k sodelovanju povabila tudi študentske klube. V ta namen smo Dolenjci strnili vrste in zakupili zajeten predstavitveni prostor. Trije zaporedni sestanki so prinesli odločitev, da mora vsak klub prinesti v Ljubljano nekaj domačega. Ribničani smo tako izdelovali zobotrebce, Novomeščani so se ponašali z odličnim cvičkom, Kočevarji z medom in medvedi, Trebanjci pa prav tako kot Novomeščani s kapljico rujnega. Brežiški in posavski študentje se nam žal zaradi drugih obveznosti, na tej prireditvi niso pridružili. Poleg krajinskih značilnosti je bila Arena tudi priložnost za predstavitev klubske dejavnosti, nova poznanstva z različnimi podjetji, razširjanje znanj na splošno koristnih področjih in predvsem druženje študentov. Še posebej smo se zabavali na Festivalu iger, ki je povezal tako Dolenjce kot Štajerce, kaj šele Primorce in Gorenjce. Res je bilo veselo in lahko priznamo, da smo se resnično zabavali. Zakaj pa se ne bi zabavali tudi v Ribnici? Ravno zato vas vabimo, dragi študentje, da se nam pridružite pri številnih aktivnostih, ki jih pripravljamo v prihodnje. Naredimo skupaj nekaj norega, zabavnega. Vse vaše ideje, pohvale, pritožbe so dobrodošle in jih sprejemamo ob petkih in sobotah v klubskih prostorih. Pravijo, da nam je sedaj, ko smo študentje, najlepše, poskrbimo, da bo res tako. Maruša Prelesnik h S ^ ^ •.» c * n * ‘, i * ■ . i^ll vi.ia ••*!<;#* ■■■■ 2 ^ "'#'!^ * !• ^ii1 Z**,:*' ,™ ^ - ■ « ll* ^ W -‘'« x' 0** * ♦ * * e > ‘ n »- ~ JI fii v> # 8 ' ä, K. # * S * * -Ä I • *, e ♦..♦ .•:#■• '.♦! I? • i* § •'.•l^l‘,,1f ' 2 # 'I>_i , * % Ä* s s’8 Ä ”L ,.e* >:• < ,v.% •».! < S | ” • < :■,?' t:' ' .* # . ii>^g "..iv* *'«. <.,♦.' «> • i'1 g1 > • # S ™ 'V | WA . ; ^ S P>* a •%« k»:- # * ti •-,.#.* **ri .M-# ♦ ■•-,'#• *r^ fl% V- ,%’': > s "I•;'<•; < A »1 ♦ ' ■k ■ '■ * ■ • A t ,«.•’ >'- x<; 0>:."i' Ä W . % " , "^ . " * > ^ I''“ * * A *» • *,tx'l;^ #> ,•<;.*> ♦ # - • . W«> # . • »' ^ .#. : . u < i ### k,* * ■# < "4 v:: *;•• #> „v j : •i"1'* ••■' v <0 ■• > S-.# ^ ^ .*15, ‘ g . ^-u p - 6:* xi;*0v if^e Iv •*»§ '*"-* <*{>'Uy$ F ' - .-J e . > #, * v »,f >'«•..% ' 5- >. - :: .^W - 4K». .^-.«■. J * % > v-g €jt% ♦ #,, - ,v* v' v z c > 1 e „ ~ 1 ' ' <> >5 i f .. J- " 'v# ' \ *„ - ■ -* 1