Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 9
1 w
Srečno!
Ne voščimo in ne čestitamo samo ženskam za ta praznik; voščimo in čestitamo vsem v delovnem kolektivu, kajti praznik žensk naj bo dan vseh! Če pa naj bo dan žensk praznik vseh, potem jasno toliko bolj 5 pričakujemo in terjamo, da je
•	ta dan, še več, vse leto tudi naše : - žensk v kolektivu Iskre, vseh
žensk naše socialistične domo-i vine in vsega sveta.
Dan žensk praznujemo zato
•	z borbeno mislijo, s spominom : na vse žene borke v preteklosti,
še posebej v naši osvobodilni
•	borbi in ljudski revoluciji pa ; tudi z vztrajno zahtevo, da se
vse pravice žensk v naši današnji družbeni skupnosti dosledno
j uresničijo. Smo del velike,
: skupaj prehojene poti, smo > naslednice Klare Zetkin in i drugih žensk, ki so se borile za j ženske pravice. Mnoge med
■	nami, naše sestre in matere, so i se z orožjem v roki bile proti j zavojevalcem med vojno, prav : tako kot moški. Mnoge so sode-| lova le že v delu prvih ljudskih
■	odborov na osvobojenem ozem-; lju, mnoge so pomagale parti-"■ zanskim ranjencem ali zbirale • hrano za najbolj potrebne v : času sovražnikovih hajk. Zvesto
sledimo tudi težko življenje j žensk v kolonialnih in zaostalih . deželah vseh kontinentov, s . Le zakaj se kljub temu boju ,n trpljenju žensk še in še netijo vojne, zakaj še pobijajo z bombami in strupi naše otroke, zakaj še in še izkoriščajo ženske kot manjvredno bitje, zakaj celo, kjer so revolucije že izvo-jevale glavno, načelno in okvirno zmago za ljudstvo, ženska še vedno ni moškemu povsem enakovredna?
Že EngeU je razmišljal: ..Osvoboditev žene bo mogoča šele tedaj, kadar bo lahko žena sodelovala pri proizvodnji v velikem družbenem merilu in kadar jo bo zaposlovalo domar če. delo samo še v neznatni tieri. .8, Ne gre za to, da bi citirali in tu iskali svojo pravico. Ne gre tudi za to, da ne bi teh Pravic našle tako ali drugače zapisanih v naši konkretni državni ustavi in dokumentih naše samoupravne socialistične družbe. Gre predvsem za to, da te pravice same čutimo iz vse svoje polne zavesti in da se za uresničenje teh načel tudi vsak dan v praksi pogumno in optimistično potegujemo.
Ali smo danes res enakopravne v družini, enakopravne v tovarnah in pisarnah? Ali nas ne podcenjujejo in precenjujejo« hkrati? Podcenjujejo v zaupanih nalogah, precenjujejo v naši delovni potrpežljivosti in i zdržljivosti? Otroke rodimo in zanje v prvi vrsti skrbimo, a vendar nam jih še in še oporekajo? Koliko družbenih moral je: ena ali dve, ena za moške in druga za ženske? Koliko smo še same zaostale in zato še vse Prepogosto same konvencionalni mlin proti sami sebi? Več kot 60 % žensk na primer dela v kmetijstvu, a v zborih proizvajalcev zastopa kmetijstvo le 10 % žensk. Čeprav je v Sloveniji zaposlenih skoraj 45 % žensk, jih je v skupščinskih telesih komaj 34 odstotkov! In čeravno vsi od nas vselej pričakujejo nekaj lepega — ali nam oni to lepo tudi dajejo?
Ničesar nočemo več, kot imajo drugi, za osmi marec; a to terjamo, ker to skupno soustvarjamo, čutimo in živimo._____
Mara Ovsenik
......;________________________

Ženska — aktivna samoupravljalka
Osmi marec mora postati dan, ob katerem ne bomo samo povzdigovali besed, pač pa dan, ko se bomo dogovarjali, kaj je treba narediti pri reševanju problematike žensk, oz. dan, ob katerem bomo lahko ugotavljali, kaj smo dosegi in kaj bi bilo treba še storiti - je na srečanju predstavnic delavk iz celotne Iskre poudaril Franc Šetinc, sekretar IK CK ZKS.
Na pobudo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, da naj dobi letošnji 8. marec - dan žensk delovno obeležje, je sindikalna konferenca ZP Iskra organizirala srečanje predstavnic delavk iz vseh Iskrinih TOZD. Delovnega sestanka, ki je bil 1. marca v Iskrini poslovni stavbi, so se udeležili tudi Iskrini samoupravni in družbenopolitični delavci, kot gostje pa sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije in predsednik republiškega odbora za mednarodno leto žensk Franc Šetinc, generalna sekretarka republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Ivanka Vrhovčak, republiška podsekretarka sekretariata za delo pri izvršnem svetu Slovenije Anka Tominšek, predsednik republiškega odbora sindikata kovinske industrije Rajko Orešnik, sekretar republiškega odbora sindikata kovinske industrije Srečko Mlinarič in namestnica sekretaija Vida Prinčič.
Osnovni namen srečanja je bil v tem, da udeleženke izmenjajo mnenje o problematiki, ki tare Iskrine delavce, zlasti ženske ter oblikujejo stališča za akcije, s katerimi želimo pospešiti razreševanje problemov, ki so ovira za aktivnejše vključevanje žensk v samoupravno in družbenopolitično delovanje.
Sestanek je bil hkrati tudi delovni dogovor o tem, kako bomo ta vprašanja razreševali vse od TOZD do krajevnih skupnosti v okviru srednjeročnih programov. Udeleženke srečanja so bile enotne v tem, da mora biti reševanje te problematike vključeno v srednjeročne načrte in to predvsem zato, ker je problematika žensk — delavk hkrati tudi problematika celotne družbe, razvoj te družbe pa je v veliki meri odvisen prav od tega, kako bomo premostili te probleme.
Po uvodnih izvajanjih, ki jih je imel predsednik sindikalne konference ZP Iskra Jože Čebela (v celoti jih objavljamo na drugem mestu), so delavke v razpravi sprožile številna vprašanja ter
nakazale problematiko, ki jih najbolj teži. V odkritem in polemičnem pogovoru so kot najbolj aktualna in kritična prišla do izraza naslednja področja: skrb za čimvečjo zastopanost žensk v samoupravnih organih, kadrovska politika in izobraževanje, delovni pogoji, varstvo otrok in celodnevna šola, stanovanjska proble-
Romunska delegacija se je med ogledom nekaterih oddelkov v tovarni , telekomunikacij zanimala za vse podrobnosti in pri tem opazila skrb za! kakovost izdelkov.
matika, delovanje obratov družbene prehrane, skrb za matere samohranilke in ženske <- invalidke, vprašanje razpona med osebnimi dohodki zaposlenih žensk in podobno. O vsej tej problematiki so na srečanju sprejeli tudi sklepe, v našem tedniku pa jih bomo v celoti objavili prihodnjič.
V razpravi je sodelovala tudi ugledna gostja — Ivanka Vrhovčak, generalna sekretarka RS ZSS. Med drugim je izrazila željo, naj bi vse to, o čemer je bilo govora na srečanju žensk in o čemer so se udeleženke dogovorile,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Udeleženke srečanja poslušajo izvajanja Franca Šetinca.
Delovno predsedstvo srečanja predstavnic delavk ZP Iskra. Srečanje je vodila Aleksandra Gorup.
Naravnost, ne skozi rože
Romunska delegacija v Telekomunikacijah na Laborah
„Rože so sicer zelo lepe, a bolje bo, če jih s srede mize odmaknemo, da se bomo lahko videli naravnost v oči“, je smeje se menil podpredsednik romunske vlade Gheorghe Oprea, ko se je ob koncu temeljitega ogleda proizvodnje v »Telekomunikacijah“ na Laborah pogovaijal v sejni sobi tovarne z namestnikom generalnega direktoija Iskre, Antonom Stipa-ničem in glavnim direktoijem Elektromehanike v Kranju Aleksandrom Mihevom.
tem je doslej, kljub splošnemu hitremu izboljševanju gospodarske menjave med državama, delež slovenskega gospodarstva še posebej zaostajal, zlasti, če upoštevamo industrijske zmogljivosti Slovenije, saj je odpadlo na Slovenijo komaj 2,6 odstotka menjave. Zato se je Oprea zelo odločno zavzel za poživitev in razširitev teh stikov. Tudi obisk v Iskri je služil temu namenu. „Vse predolgo smo odlašali in navezovali samo načelne kontakte, zdaj je treba preiti k reali-zaciji!“
Gheorghe Oprea je obiskal Telekomunikacije skupaj z nekaterimi najožjimi sodelavci na področju industrijske kooperacije, med drugim s pomočnikom ministra za strojegradnjo Cornelom Pinzarom, delegacijo pa sta spremljala tudi romunski veleposlanik v Beogradu Virgjl Casazu in podpredsednik IS SRS Rudi Čačinovič. V reprezentanični sprejemnici Telekomunikacij so visoke romunske goste pozdravili namestnik generalnega direktoija Iskre Anton Stipanič, pomočnik generalnega direktorja Vladimir Klavs in glavni direktor Elektromehanike A. Mihev, ki je goste tudi vodil po obratih. Romuni so se tu zanimali za številne podrobnosti, tako pri montaži stikalnih plošč, pri fotografski pripravi in kontroli kvalitete.
Gostje so se zadržali v Telekomunikacijah več kot dve uri, saj so po ogledu proizvodnje prisostvovali še razgovorom, predvajanju filma in kosilu v prostorih obratne restavracije.
Med pogovori v sejni sobi so si gostje skrbno zapisovali vse podatke in sklepe. Anton Stipanič je gostom še enkrat v kratkem orisal celotni kompleks ZP Iskra in omenil, da namerava Iskra, ki je lani izvozila za 60 milijonov dolarjev, letos izvoz povečati na 75 milijonov dolarjev in da bi tu želela še posebej vključiti več socialističnih dežel in dežel v razvoju.
»Pravkar se je na primer odprla neka možnost v mednarodnem natečaju v Venezueli, kjer smo se skupno znašli mi in zastopniki Romunije, pa smo jim rekli: nastopimo skupno, posla bo za vse dovolj”.
Oprea se je s takim gledanjem zelo strinjal. Tovariš A. Mihev je gostom odkril tudi dejstvo, da ima Iskra celo nekaj tovarn v tujini. „Z Romunijo se že tri leta dogovarjamo za telefonsko koprodukcijo po naši licenci, končnega dogovora pa še ni, a želeli bi,_da bi to uresničili!” .. .,je menil Mihev, hkrati pa opozoril tudi na nekatere težave, ki so doslej sodelovanje neko-liko zavirale, zlasti okrog načina plačevanja.
Romunski predstavniki so zatrjevali, da bodo poskrbeli za hitrejše uresničevanje začetih pogovorov in odpravo zaprek. Oprea je zagotovil, da po njegovi sobdi ne (obstajajo samo možnosti za sodelovanje v tistih artiklih, kjer se * o kooperaciji že dolgo pogovarjajo, to je v proizvodnji vložkov za telefonijo, ročnih električnih orodjih in pralnih strojih, ampak še na širšem področju proizvodnje.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Podpredsednik Oprea, ki je dopotoval v Slovenijo predvsem zato, da bi vrnil obisk predsedniku IS Skup čine SRS Andreju Marincu, odgova.ja v ministrskem svetu Romunije za gospodarstvo, zato je razumljivo, da se je med bivanjem v Sloveniji posvetil tudi mnogim razgovorom z gospodarstveniki.
Romunska delegacija je prispela v Telekomunikacije celo nekoliko pred . napovedanim časom, toda kritična ocena Gheorghea Opree je bila, da gospodarski odnosi med Romunijo in Jugoslavijo zaostajajo za visoko razvito ravnijo političnih odnosov; pri
Izjava podpredsednika Romunke Gheorghea Oprea
„Pa bom res, z iskrinim orodjem!..." se je pohvalil podpredsednik romunske vlade Gheorghe Oprea, ko mu je Anton Stipanič ob koncu razgovorov podaril garnituro ročnega orodja s pripombo:" da boste delali tudi v prostem času!"
X.________________—----—	~ -________V
12. ZASEDANJE SKUPŠČINE ZP ISKRA
Bogata razprava
..Prepričan sem, da bomo lahko navezali z vami koristno gospodarsko kooperacijo v kateri bomo izdelovali kvalitetne izdelke, ne samo za potrebe Romunije in Jugoslavije, temveč tudi za nastopanje na tretjih tržiščih", je med drugim naglasil v svoji posebni izjavi za glasilo„lskra" ob koncu obiska v tovarni ..Telekomunikacije" na Laborah podpredsednik ministrskega sveta in član politbiroja CK KP Romunije Gheorghe Oprea.
„Preden bi navrgel nekaj svojih vtisov iz te tovarne, ki smo si jo ogledali, bi rad tudi po tej poti izrazil zahvalo predsedniku IS skupščine SRS Andreju Marincu, ki mi je s svojim povabilom v Slovenijo dal priložnost za to, da sem v nekaj dneh lahko videl pri vas vrsto zelo zanimivih tovarn. Danes sem v tem okviru obiskal tudi tovarno ..Telekomunikacije" v sestavu Iskre — industrijskega kompleksa, ki ima v gospodarstvu Slovenije še "poseben pomen, tako po številu zaposlenih delavcev, kot tudi po tehnični ravni ter veliki raznolikosti proizvodov.
Še posebej me je prijetno presenetila pozornost, ki jo posvečate prizadevanju za visoko kvaliteto proizvodov ter nenehni skrbi za izboljšanje tehnične ravni, s čimer naj bi zagotovili konkurenčnost na mednarodnem tržišču. Zelo pozitivno smo ocenili visoki način organizacije, prometa in tehničnih raziskovanj, kot odraz vaših posebnih prizadevanj, da bi zagotovili zaupanje zahtevnih zunanjih partnerjev.
V tej zvezi bi sporočil celotnemu delovnemu kolektivu Iskre svoje pozdrave in najboljše želje; hkrati bi kolektivu želel tudi v naprej še veliko delovnih uspehov in dosežkov, tako pri uresničevanju proizvodnih nalog, kot pri uresničevanju osebnih želja. Hkrati prinašam kolektivu Iskre iskrene pozdrave delavcev, inženirjev in tehnikov Romunije, ki delajo v podobnih industrijah ter izražam upanje, da boste vzajemno dobro sodelovali. Rad bi videl, da bi ta moj današnji obisk pri vas prispeval k še hitrejšemu razvijanju prijateljstva in sodelovanja med romunskim in slovenskim narodom. Kot sta naša predsednika Tito in Ceausescu že ob priložnosti raznih srečanj predlagala, da naj bi med našimi narodi, med narodi naših dežel zavladal trajen mir in sodelovanje."
Oprea je sicer v razgovoru o proizvodnji Iskre pokazal posebno zanimanje za to, kako izvršujemo planske naloge v tako razvejanem industrijskem kompleksu, še posebej za znan-
stveno-raziskovalno delo in za nadaljnje razvijanje licenc. „Ne gre za to, da bi vztrajali v licencah tam, kjer smo bili, kar smo kupili, ampak da vsak po svoje poskušamo stvari izboljšati. To, kar smo videli pri vas, nas navdaja z zaupanjem za perspektivno sodelovanje.
Vaš pristop k znanstveno raziskovalnemu programiranju na treh ravneh od tovarn, preko panog do združenega podjetja vključno zunanje sodelavce, se nam zdi posrečen. Tudi mi smo v zadnjem času prešli k podobnemu načinu in že zdaj dosegamo boljše rezultate kot pred leti. Kooperacija med Romunijo in Slovenijo, oz. s podjetji iz okvira Iskre, lahko daje samo dobre
rezultate. V dokumentu, ki ga bomo podpisali s predsednikom Marincem lahko sicer naznačimo glavno točko sporazuma, toda konkretne in tekoče naloge je treba reševati tu, najlaže v okviru dolgoročenga programa za 10 — 15 let, ko bomo lahko sproti probleme odkrivali in jih reševali. Kooperacija bi lahko namreč šla veliko dlje, kot smo se že doslej dogovarjali o nekaterih izdelkih, to je ročnih orodjih, telefonskem vložku in pralnih strojih."
Za šalo je Oprea ob koncu navrgel poklon, češ, Iskra ima pa tudi v Ljubljani najlepšo palačo, na kateri celo uro in temperaturo kažete. Če je res to stavbo Iskra odkupila od vlade, je naredila dobro delo, kajti vlada bi imela s stavbo samo težave: ker bi bila preveč prostorna, bi morali v njej namestiti še več administracije, hkrati bi pa najbrž še ure in temperature ne kazali.. .
Minuli četrtek je bila v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani 12. seja skupščine ZP Iskra. Vodil jo je predsednik skupščine Vladimir Logar. To je bila predzadnja seja tega najvišjega samoupravnega organa v sedanji sestavi, saj se delegatom zdaj izteka mandat, tako da se bodo sešli samo še enkrat, in sicer ta mesec.
V zvezi z iztekom mandatne dobe je skupščina razpisala volitve za delegiranje delegatov in kot zadnji dan za izvolitev postavila 31. marec. Udeleženci so soglasno sprejeli tudi ključ za volitve v posamezne skupščinske odbore ter sprejeli predlog sindikata ZP Iskra o formiranju dveh novih odborov - za družbeno samozaščito ter za zunanjetrgovinsko dejavnost.
Na dnevnem redu je bila med drugim tudi obrazložitev predloga samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju Iskre v tem letu. Direktor področja za ekonomiko Edi Delopst je v zvezi s tem poudaril, da je predlog tega dokumenta nastal na različnih ocenah - proizvodnih, tržnih, kadrovskih, finančnih in drugih, osnova pa sloni na lanskoletnih poslovnih rezultatih.
Skupščinski delegati so poslušali tudi poročilo o poteku priprav na izdelavo srednjeročnih planov TOZD in predlogov sporazumov o temeljih lanov v delovnih organizacijah in OZD ZP Iskra , v nadaljevanju pa jih
je direktor IC Ilija Medič seznanil z organizacijskimi spremembami v Iskrini zunanje-trgovinski mreži, veliko pozornosti pa je namenil tudi kadrovski problematiki v zunanje-trgo-vinski dejavnosti.
Na dnevnem redu 12. seje Skupščine ZP Iskra so bila tudi druga pomembna vprašanja, obširneje pa bomo o tem zasedanju pisali v prihodnji številki Iskre.	L0
RAZPIS VOLITEV DELEGATOV SKUPŠČINE ZP ISKRA
Delegati 12. zasedanja Skupščine ZP ISKRA z dne 26. II. 1976 ugotavljajo, da izteka mandatna doba sedanjega sklica Skupščine ZP ISKRA in s tem v zvezi soglasno sprejmejo sklep,s katerim se določa, da se v času od L III. do 31. III . 1976 izvolijo delegati temeljnih organizacij združenega dela v Skupščino ZP ISKRA. Skupščina hkrati določa, da se v času od 1.3. do 31. 3. 1976 opravijo tudi volitve v Odbor za samoupravni nadzor ZP ISKRA. Hkrati delegati Skupščine ugotavljajo, da so družbenopolitične organizacije že pričele z vsebinsko pripravo postopka izvolitve delegatov ter zavezujejo odgovorne delavce v organizacijah zdmženega dela za organizacijsko in formalno pravno izvedbo volitev. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: LOGAR VLADIMIR, dipl. oec-
Mak
POVZETEK IZ RAZPRAVE - OSNOVA ZA SKLEPE
Srečanje delavk se je končalo z obveznostjo, daje nakazane probleme treba sistematično in načrtno reševati. Pobudnik in organizator akcij mora biti sindikat, ki se zavezuje, da bodo sklepi srečanja sestavni del programa dela sindikata. Zavedamo se, da bomo skozi odgovorno skupno planiranje in uresničevanje potreb delovnega človeka v TOZD in KS prišli do poglabljanja in tesnejše medsebojne povezave med TOZD v DO in SOZD, kakor tudi do trdnejšega vraščanja TOZD v KS in občino. Razreševanje problemov v medsebojni soodvisnosti krepi ekonomski položaj delavca in gradi zdmženo delo na ustavnih temeljih. Ključ za reševanje problemov nakazanih na našem srečanju so torej realno postavljeni srednjeročni načrti.
Zavzemati se moramo in vztrajati, da ne bo srednjeročnega plana razvoja, v katerem ne bi vzporedno z naložbo v stroje in novo tehnologijo predvideli tudi sredstva za družbeni standard in izobraževanje.
Poudarek razprav je bil na potrebi po družbeni prehrani, stanovanjski problematiki, otroškemu varstvu — predvsem jaslim, zdravstveni službi, načrtnemu izobraževanju, od visokih do poklicnih šol, izobraževanju ob delu, ki naj bo posvečeno potrebni prekvalifikaciji in predvsem izobraževanju delavca samoupravljalca — delegata.
Zavzemati se moramo, da ne bo v naši sredi delavca, ki bi šel v pokoj . nekvalificiran, ali priučen.
Uresničevanje teh problemov je v interesu vseh delavcev v Iskri, vendar pa večina od njih tare žensko bolj kot moškega, glede na 54 % zaposlenost žensk v Iskri se teh problemov moramo resno lotiti in jih bolj zavzeto reševati.
Poudarek v sklepih je bil, da se ob evidentiranju delegatov v samoupravne organe mora doseči enak odstotek žensk, kot je zastopanost žensk v delovnem procesu. To mora veljati za vse samoupravne organe, od TOZD do SOZD, ne le za samoupravne organe TOZD kot je bila do sedaj navada.
Poudaijeno je bilo tudi, da se moramo ravnati po družbenem dogovoru o kadrovski poUtiki in skladno s tem dogovorom organizirati kadrovske službe. Te službe so odgovorne za pravočasno in ustrezno izdelavo programov s področja dmžbenega standarda in izobraževanja.
Rezultatov našega srečanja pa ne moremo ocenjevati ta trenutek. Od nas vseh bo odvisno, kakšna bo bilanca tega srečanja, o kateri bomo razpravljali naslednje leto ob 8. marcu.
Izvajanja Jožeta Čebele -predsednika SK ZP Iskra
Zaradi aktualnosti v naslednjem • v celoti objavljamo izvajanja Jožeta Čebele, predsednika sindikalne konference ZP Iskra na srečanju delavk Iskre.
Tovarišice in tovarišu
Na zadnji razširjeni seji predsedstva sindikalne konference ZP Iskra smo sklenili, da bomo v Iskri praznovanju dneva žena (8. marcu) dali bolj kvalitetno vsebino, kot je bila to praksa v preteklosti, skratka vsebino, ki je v skladu s priporočili svetov za družbenoekonomska in politična vprašanja žensk pri SZDL. Pri tem pa naj takoj poudarim, da ta vprašanja ne nameravamo obravnavati samo ob prilikah praznovanja praznika naših žena, ampak ostanejo trajna naloga vseh nas.
Dovolite, da že v uvodu ponovim besede predsednika republiškega odbora za mednarodno leto žensk tov. Šetinca, ki je na 4. seji odbora med drugim dejal:
„Osmi marec je datum, ki ga je treba razumeti in razlagati v duhu revolucionarnih tradicij našega boja in dolgoročnih ciljev naše družbe. To je lahko dan prijetnega, kulturnega, prijateljskega srečanja in voščila, predvsem pa mora biti to dan za delovni obračun in dogovor vseh, kako izboljšati družbenoekonomski položaj žensk."
Prav tako vsebino želimo dati našemu današnjemu srečanju, ki naj bo delovni obračun in dogovor hkrati.
Sklenili smo, da na to srečanje povabimo aktivne družbenopolitične de-
ISKRA
Štev. 9—6. marec 1976
V.
lavke in delavce iz vseh 65 TOZD ZP Iskra. Vsebina našega sestanka naj bo pogovor o odprtih družbenih problemih, katere v naših okoljih nismo odpravili in ki ovirajo žensko, da bi se aktivnejše vključila v družbenopolitično delo in na ta način tudi sama vplivala na spremembo lastnega družbenoekonomskega položaja.
Pri tem se mi zdi umestno priklicati v spomin, da je več kot 100.000 Jugoslovank z orožjem v roki stopilo na pot revolucije, da jih je 25.000 v boju padlo in da je bilo cca 40.000 ranjenih v času NOB. Ponosni smo lahko na 88 Jugoslovank — narodnih herojev in 1900 Jugoslovank — spomeničark. V naših vrstah ne bo pozabljen rek predsednika Tita na I. kongresu AFŽ v Bosanskem Petrovcu leta 1942, ko je dejal: ..Ponosen sem, da stojim na čelu armade, ki ima toliko žensk."
„Nič manj pomemben ni delež žensk v povojni izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Priznati moramo, da gre prav ženskam zasluga za naš relativno visok življenjski standard, saj nosijo na svojih plečih dvojno breme. Tudi vzpon našega združenega podjetja, ki bo letos praznovalo 30-letnico obstoja, jev dobršni meri plod pridnih rok vas delavk. Iskra ni le izrastla v največje elektroindustrijsko podjetje, temveč tudi v enega največjih, če ne največji ženski kolektiv v državi. To nas dodatno obvezuje, da v prihodnje posvetimo še večjo skrb družbenoekonomskemu položaju delavk, ki mora postati eno temeljnih meril, s katerimi bomo ocenjevali napredek našega kolektiva."
Osmi marec naj bo oživitev idej, na katerih je pred 66 let temeljila II. mednarodna konferenca žensk v Koeben-havnu in k|ei je bil ta dan sprejet kot mednarodni praznik žena.
Obenem naj bo oživitev borbenega duha, s katerim so se odlikovale partizanke in aktivistke med NOB, kajti za naloge, ki so pred nami, nam je potreben enak revolucionaren polet.
Kroces razreševanja ženskega vprašanja se je v svetu različno odvijal. Mi smo menili, da je izgradnja socialistične družbe proces, ki mora postopoma odpraviti vse tiste pogoje in družbene okoliščine, ki povzročajo neenakopraven položaj in podrejenost žensk. V vsakodnevnem življenju prevladuje predstava, da je vsem zadoščeno s tem, ko so ženske postale formalno enakopravne. Prehod od formalno-pravne do resnične enakopravnosti pa je, kot smo se prepričali na mestnih izkušnjah, zelo dolgotrajen. Osnova ženske enakopravnosti je brez dvoma njena ekonomska enakopravnost in ekonomska samostojnost. Socialistična družba ima to prednost, da z velikim tempom sprošča proizvajalne sile, spodbuja močan razvoj novih proizvajalnih sil in s tem tudi odpiranje novih delovnih mest, ki omogočajo ženskam zaposlitev. Med panoge tovrstnih industrij brez dvoma spada tudi elektroindustrija in z njo vred naša Iskra, saj je med 28.335 delavci v družini Iskre kar 15.360 žensk, se pravi 54,2 %.
Prevladovanje ženske delovne sile pa je izhodišče, na katerih moramo graditi vse naše akcije. Našo pozornost moramo osredotočiti na razreševanje osnovnega problema, ki se zrcali v ženski razpetosti med zaposlitvijo izven doma in njenimi obveznostmi kot matere in gospodinje.
Dovolite mi, da z nekaj podatki ilustriram razsežnost naloge, ki je pred nami. Iskrine TOZD in njihove enote se nahajajo v 24 občinah v SRS ter 31 občinah v drugih republikah in pokrajinah SFRJ. Od skupnega števila žensk je v samoupravnih organih na vseh nivojih ZP Iskre udeleženih le 7,5 % žensk, delež žensk v celotnem članstvu ZK ZPI pa znaša 25 %.
Menim, da se nad tem podatkom moramo zamisliti predvsem sindikalni
funkcionarji in to ravno sedaj, ko smo v fazi evidentiranja kandidatov za nove samoupravne organe. Zato se moramo zavzeti, da to popravimo in voliti moramo tovarišice tudi v samoupravne organe delovnih organizacij in ZP Iskra in ne le v samoupravne organe TOZD, kot je bila navada do sedaj.
TOZD v Iskri se zelo razlikujejo po organiziranosti, stopnji razvoja, s tem pa tudi po možnosti reševanje problemov. Pogoji dela v naših TOZD so sicer neenaki, vendar moramo hkrati ugotoviti, da razvoju družbenega standarda ni bila posvečena povsod enaka skrb.
Nujno je, da v sleherni sredini posebej analiziramo kaj, kje in kako smo ali bomo rešili zadeve, ki ovirajo žensko, da se intenzivneje vključi v družbenopolitično življenje.
Prepričan sem, da smo si edini, da ravno razreševanje pomembnih življenjskih vprašanj kot so: zdravstveno varstvo, stanovanja, družbena prehrana, varstvo otrok, enake možnosti za izobraževanje ob delu itd., predstavljajo tiste ključne naloge, od katerih zavisi ne le družbenoekonomski položaj žensk, temveč tudi aktivnost vseh delovnih ljudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Vloga sindikata v teh akcijah je zelo velika. Kongresi ZK in ZS so nam naložili določene naloge za razreševanje teh za nas izredno pomembnih problemov.
Kako se lotiti teh nalog, kdo naj jih opredeli in kdo in kako izvrši?
Trenutno se nahajamo v obdobju snovanja srednjeročnih razvojnih načrtov prav sedaj je čas, da ugotovimo, katere od teh problemov moramo razrešiti takoj in kaj lahko načrtujemo za pozneje.
Zagotoviti moramo, da ne bo programa razvoja TOZD, v katerem ne bi vzporedno z naložbo v stroje, v novo tehnologijo itd. Predvideli tudi sredstva za ljudi, za njihovo izobraževanje in sploh izboljšanje družbenega standarda. To je naloga vseh nas delavcev ob sprejemanju programov v TOZD in KS.
Planiranje tako pomembnih nalog ni le naša pravica, ampak tudi naša dolžnost, ki smo jo opredelili v novo ustavo. Vsi delavci v združenem delu smo odgovorni za usklajeno rast in razvoj naše družbe, kajti v naših rokah je družbena akumulacija in na nas je odgovornost za njeno smotrno porabo.
Analize, narejene v mednarodnem letu žensk, so opozorile na nekatere ključne probleme, ki ovirajo uveljavljanje ženske v družbi. Na osnovi teh analiz, ki so vam vsem znane, se je začela organizirana akcija. Predlagani so programi in določeni nosilci za izvrševanje teh programov. Velik delež teh nalog pa da na sindikate, ki so v svoj program vključili tudi dolgoročne nar loge kot so: uveljavljanje žensk kot samoupravijalk v združenem delu, postopna ukinitev nočnega dela žensk, organizacije družbene prehrane, biološka reprodukcija kot del družbene reprodukcije, sodelovanje pri organiziranju celodnevne šole in otroškega varstva, varstva pri delu in delovni pogoji zaposlene žene — matere.
Predlagam, da se na današnjem srečanju sproščeno pogovorimo o teh vprašanjih in se osredotočimo na iskanje rešitev ter premagovanje težav. Menimo pa, da je prav, če nas predstavniki posameznih TOZD seznanijo, kako so ustvarjali boljše pogoje za delo in življenje svojih delavk' in delavcev, kot napotek ostalim, ki so storili malo ali skoraj ničesar ali pa klonili pred težavami. Naš glavni namen je, da na osnovi spoznanj z današnjega poa/eta pričnemo širšo akcijo v celotni sindikalni organizaciji Iskre, da bo v srednjeročnem razvojnem programu slehernega kolektiva Iskre imel ustrezno mesto tudi razvoj družbenega oziroma osebnega standarda delavcev. To naj bo naša trajna obveza, ne le obljuba ob prazniku žensk 8. marcu.
Dovolite tovarišice, da vam na koncu že danes čestitam k vašemu prazniku in zaželim uspešen potek današnjega srečanja.

ZENSKA - AKTIVNA SAMOUPRAVLJAVKA
(Nadaljevanje s 1. strani)
našlo ustrezno mesto tudi v TOZD in v dejavnosti osnovnih sindikalnih organizacij, kot najpomembnejših faktorjev pri reševanju te problematike. Za Ivanko Vrhovčakovo je govorila Anka Tominšek, republiška podsekretarka sekretariata IS za delo, ki se je dotaknila predvsem načel pokojninskega sistema.
Predstavnicam delavk Iskre je spregovoril tudi Franc Šetinc. Najprej se je dotaknil pomembnosti srečanja, pozdravil pobudo za. sklicanje tega, lahko bi rekli, edinstvenega zborovanja žensk pred 8. marcem ter opozoril, da bodo rezultati srečanja vidni šele v prihodnosti.
Franc Šetinc je v nadaljevanju opozoril na veliko vlogo žensk v družbenem razvoju ter v zvezi s tem spregovoril o veliki vlogi Jugoslavije za napredek v zavesti človeštva glede podaja žensk. „Doklernebomo odpravili razlik, ki obstajajo v svetu, pa žal ne moremo govoriti o neki enakopravnosti. Ponekod se morajo ljudje zadovoljiti s prgiščem riža na dan, drugod pa so merila standarda strahotno daleč od te revščine," je med drugim poudaril sekretar Izvršnega •vOmiteja predsedstva CK ZK Slovenije.
Zatem je obširno spregovoril tudi o enem najhujših problemov, ki še kako vpliva na počasnost pri reševanju Problematike žensk — na vprašanje, Zakaj ženske niso bolj množično vključene v samoupravne organe in družbeno — politične organizacije. Kot glavni vzrok za to je navedel preveliko zaposlenost žensk, ki so dejan-sko dvojno zaposlene - najprej v shižbi, potem pa še doma, časa za drugo pa jim ponavadi zmanjka. Z nadaljnim izboljševanjem delovnih in življenskih pogojev se bodo lahko tudi zenske bolj množično vklučevale v samoupravno življenje, nikakor pa ne bl bilo pravilno, da le pasivno čakajo na to izboljšanje, pač pa se zanj kljub različnim težavam že zdaj borijo. Razumljivo je, da je to izboljšanje pogojeno z aktivnostjo vseh delavk.
Franc Šetinc je veliko pozornosti namenil tudi ženski neenak op ravnosti rn v zvezi s tem opozoril na Leninove besede, ki je dejal, da staža to neenakopravnost odločilna predvsem odtujenost ženske od odločanja o delitvi osebnih dohodkov ter premajhna ude-jpžba žensk pri odločanju in upravljanju.
V nadaljevanju je spregovoril tudi o jnednarodnem letu žensk, ki se zdaj “zteka. Poudaril je, da smo z rezultati tega leta lahko zadovoljni. V tem °bdobju je prišla bolj do izraza ženska Problematika, ljudje so prišli dospoz-^uja, da jo je treba reševati, ne pa J^hoenjevati. Seveda pa je še vedno , .aj nasprotovanj, ki se med drugim Kazejo tudi v višini osebnih dohodkov, ['Pr. delavk, oz. delavcev na istih de-lotmih mestih.
Franc Šetinc je ob koncu svojih Bvajanj poudaril, da bi moral postati
Naravnost, ne skozi rože
8. marec dan, ko ne bomo samo govorili o ženski problematiki, pač pa dan, ko se bomo dogovarjali, kaj smo dosegli in kaj bo še treba storiti.
Pred nami je še dosti dela, dosti pa smo ga tudi že opravili. Delavkam in delavcem Iskre je predlagal, naj bi ob letu obsorej na podobnem srečanju pregledali, kaj smo v tem obdobju naredili, da bi torej napravili inventuro našega dela pri reševanju problematike delavcev, zlasti žensk.
Srečanje delavk ZP Iskra se je po krajšem odmoru nadaljevalo s kulturnim programom, v njem je nastopila članica Slovenskega ljudskega gledališča iz Maribora Milena Muhičeva z monodramo „Lizika“. Nastop letošnje Prešernove nagrajenke za igralske dosežke v zadnjih dveh letih, Borštnikove nagrajenke z vlogo sestre in Monike v Hiengovi „Lažni Ivani" in pa Seveijeve nagrajenke za vlogo Lizike ter Jožefine v „Kranjskih komedijantih" so prisotni izredno toplo sprejeli. Monodramo Lizika je v slovenščini priredil Tone Partljič režiral pa Voj o Soldatovič.
Lado Drobež
Zambijski funkcionarji v Iskri
V ponedeljek, 1. 3. 1976, je obiskala TOZD Telekomunikacije v Laborah 8-članska delegacija guvernerjev iz Ministrstva za nacionalno orientacijo Zambije, ki jo je vodil E. P. Mumba. Spremljal jo je direktor Zavoda SRS za mednarodno tehnično, znanstveno in prosvetno-kulturno sodelovanje Lojze Kersnik.
Gostje so se želeli seznaniti z našim samoupravnim sistemom in se na podlagi tega usposobiti za bodoče delo. Z zanimanjem so si ogledali moderno opremljeno proizvodnjo dvorano v Laborah, se seznanili z interno organiziranostjo dela ter s položajem delavca-samoupravljalca v tovarni.
Po ogledu poteka proizvodnje so se gostje pogovarjali z direktorjem področja za organizacijo ZP Iskra Erikom Vrenkom, z direktorjem TOZD AT C
Marjanom Kristanom, s predsednikom sindikalne organizacije Antonom Bozovičarjem in sekretarjem ZK Janezom Kernom. V gostinski sobi so si ogledali film o Iskri ter prejeli poslovna poročila ZP.
Obisk delegacije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z dolgoletno prakso iz področja industrije, zadružništva, organiziranja sindikatov ter partijski delavci, je izrednega pomena. Člani zambijskega ministrstva za »National Guidance and Orientation", ki jim je predsednik Kaunda pred kratkim dodelil zadolžitve za posamezne sektorje v okviru dela Komisije za aplikacijo participativne demokracije, so pred obiskom v naši republiki obiskali več institucij v SR Srbiji, odpotovati pa nameravajo tudi v ostale republike.
ŠIROKA POTROŠNJA, TOZD MONTAŽA, IDRIJA
Zveza komunistov nosilec idejnega napredka
Ob nastanku industrije široke potrošnje so se komunisti takoj aktivno
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zelo konkretno in učinkovrto je Gheorghe Oprea takoj določil svojega [^delavca Iona Constantinesca, direk-.•ja centrale za eletrične stroje, orga-Jhzacije, ki posluje okrog 30.000 de-l^cev, da ostane še poldrugi dan v skri in se z ustreznimi strokovnjaki Podrobneje dogovori o sodelovanju s °čno določenimi roki.
Posebej se je zanimal za vprašanja lcenc, raziskovalnega dela, uskla-|evanja in trgovske mreže doma in v ;uj>ni. Ko je izvedel, daje Iskra v pog-sedu licenc aktivna, se pravi, daje več Voj'h licenc prodala, kot kupila in da azvijamo znanstveno-raziskovalno el° kar na treh ravnih — od tovarn Prek področnih centrov, do koordi-v krogu celotnega združenega [/hj e tj a, je Oprea dejal, da je to zelo j[zpodSudno in jamstvo, za plodno . ^operacijo z ustreznimi romunskimi , dustrijami. S šaljivo pripombo „Da . ste delali tudi v prostem času!”, mu k>,Potem ko se je Oprea s čestitkami 'ektivu vpisal v spominsko kniieo.
®	j
Pavle Lapanja - sekretar 00 ZK TOZD Idrija.
tako laže skladno posegajo na vsa področja dela.
Pred kratkim so sklenili, da bodo v 00 obravnavali tudi letni obračun in tam našli pobude za nadaljnje delo na proizvodnem področju. Med letom so sklicali tudi sejo Sveta ZK industrije zaradi nastalega tržnega položaja. Ta je takrat žal odpadla, vendar bodo v kratkem obravnavali to aktualno vprašanje industrije široke potrošnje.
Lani so ustanovili tudi politično knjižnico, kjer je možno dobiti za člane ZK in vse člane kolektiva stro-
kovno literaturo s področja marksizma, samoupravljanja in delavskega gibanja.
Pred nedavnim so sprejeli tudi novo metodo dela na sestankih in sejah. Točka „razno“ je odpadla. V prvi točki lahko vsak član predlaga še dodatne točke, na koncu pa po razpravi po posameznih točkah na kratko zaključijo. Tako so dosegli predvsem bolj jedrnato razpravo, konkretnejše sklepe in seveda močno skrajšali seje.
PREDLOG ZA IZDELAVO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU ZP V L. 1976
Stane Fleischman
Po reorganizaciji Iskre v industrije je idrijska TOZD Montaža dobila vrsto novih nalog. Samostojnost je TOZD obvezala, da sama nosi odgovornost za delovni in poslovni uspeh.
00 organizacija Zveze komunistov je bila idejni vodja tega osamosvajanja. Saj je že ob presnavljanju aktivno posegala v razprave in pozneje prek družbenopolitičnih dejavnikov in samoupravnih organov v tovarni vodila akcijo za čim bolj živo, aktivno in uspešno delo na samoupravnem in proizvodnem področju. To nam je v razgovoru povedal sekretar 00 ZK Pavle Lapajne.
vključili v razprave okrog novih samoupravnih sporazumov in dajali predloge za čim popolnejšo vsebino. Šodelovali so tudi pri evidentiranju kandidatov za delegate na ravni DO in drugih organov.
Predvsem so dali poudarka idejnopolitičnemu delu med člani in kolektivom. Smiselno so s seminarjem pripravili in sprejeli tri člane. Zdaj pa se izobražuje v večerni politični šoli več delavcev — kandidatov za vstop v ZK. Predvsem pa bodo letos skrbeli, da bodo pomnožili svoje vrste z delavci iz neposredne proizvodnje.
Skupščina ZP ISKRA je, na svojem 12. zasedanju dne 26. II. 1976 obravnavala predlog komisije delegatov za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP ISKRA v letu 1976. V predlogu so že sprejeta usklajena stališča posameznih temeljnih organizacij združenega dela, ki so se oblikovala v predhodnem postopku usklajevanja osnutka sporazuma.
Na osnovi razprave in predhodno opravljenem postopku, Skupščina soglasno sklene, da se predlog samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP ISKRA v letu 1976 tak, kot je bil predložen delegatom Skupščine in objavljen v 7. števdki glasila ISKRA z dne 28. II. 1976 dopolnjen z naslednjimi spremembami:
—	pri poglavju III — družbenoekonomski razvoj v letu 1976 - izvoz, se alineja III. spremeni in glasi:
—	stimuliranje izvoza na osnovi
sprejetega samoupravnega sporazuma, pri čemer se za leto 1976, po predlogu TOZD zunanja trgovina ISKRA COMMERCE določi višina za izvozno stimulacijo v znesku N din 4,50 na 1 US dolar.
- na strani 9. tekstualnega dela samoupravnega sporazuma se na koncu I. alineje doda besedilo, ki glasi:,,... in način poslovanja", posreduje
v odločanje delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela ZP ISKRE.
Rok za sprejetje odločitve o predlogu samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP ISKRA v letu 1976 se določi za 25. III. 1976.
Skupščina naroča odgovornim organom v organizacijah zdmženega dela, da nemudoma pristopijo k pripravam za pravočasno sprejetje odločitve predlaganega samoupravnega sporazuma.
ŠIROKA POTROŠNJA, ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI
Idejno-politično usposabljanje mladih
Po 5. seji Izvršnega komiteja CK ZKS so delo zelo poživili, zlasti še po letnem občnem zboru. Tu so namreč aktivnost in funkcije razdelili bolj enakomerno tako, da so bolj aktivni vsi člani že s svojimi zadolžitvami na določenih področjih.
Poživili so tudi stike in sinhronizirali delo z 00 ZK v TOZD Elektromotorji, s katerim so že po naravi dela v tovarni organsko povezani. Tako zastopstva obeh TOZD prisostvujejo sestankom in
Osnovna organizacija ZSM v Elektromotorjih, ki jo vodi podjetni predsednik Tone Rovtar je bila letos in lani zelo živahna. Predvsem pa so se v pretekli sezoni in tudi v letošnjem letu zavzemali za čimvečje angažiranje na področju izobraževanja. Dobro se zavedajo, da je današnji čas zahteven, tempo življenja hiter in daje izobraževanje na vseh področjih življenjska nuja.
Za Delavsko univerzo v Škofji loki so se zato dogovorili za vrsto preda-, vanj in izobraževalnih večerov letošnjo zimo. Tako bodo poslušali
0. —"u vpisal v spominsko knjigo, l koncu podaril Anton Stipanič '"plet ročnega orodja.
Proizvodnja v januarju 1976
			o •ti	o	
	Izpolnitev v 000		3-a -o ~	|o. •o y	no | in S' S
	januar 1975	januar 1976	0.22	O E	Bi 1 Bi
TELEKOMUNIKACIJE	124.189	165.156	7,7	99,2	133,0
ELEMENTI	44.776	40.630	5,8	69,4	90,7
ŠIROKA POTROŠNJA	46.587	61.857	7,0	65,4	132,8
AVTOMATIKA	51.200	43.989	4,6	61,6	85,9
AVTOELEKTRIKA	29.327	34.805	5,6	75,9	118,7
EMO	36.251	28.720	6,7	82,1	79,2
SKUPAJ BRANŽE	332.330	375.157	6,5	79,5	112,9
ISKRA-COMMERCE Servis INŠTITUT za pro-	5.371	5.911	6,2	86,9	110,1
duktivnost in metrologijo	889	904	4,6	55,6	101,7
SKUPAJ ZP	338.590	381.972	6,5	79,5	112,8
Mak V
predavanja in gledali slike vzpona na Makalu, poslušali ciklus predavanj Šole za življenje in nekatere teme o samoupravljanju.
Mladi iz Iskre iz Železnikov pa se niso zaprli v ozek tovarniški krog, ampak skušajo s kontakti s sosednjimi mladinskimi aktivi in ostalo mladinsko javnostjo biti član in člen celote, kije nosilec napredka. Tako so se v preteklem letu srečali z mladinci iz Tomosa, letos pa imajo planiran izlet v Sežano, kjer bodo srečali mladince Radijskih sprejemnikov. Poleg tega imajo redne stike in ozko sodelujejo s terensko organizacijo ZSM in z organizacijami po vsej Šelški dolini. Tako so se domenili in uresničili zanimivo športno tekmovanje. Mladinci vseh 00 mladine so organizirali po eno športno tekmovanje, vsak aktiv v drugi disciplini. Tako je nastala vrsta zanimivih športnih srečanj mladih po Selški dolini, zagrizene borbe na športnih prireditvah pa pričajo o dol-č^h urah treninga in živahnosti mladih v Dolini.
Seveda pa so se mladi Iskraši iz Železnikov udeležili vrste športnih in mladinskih srečanj v svoji branži, v ZP, za prihodnje leto pa imajo v planu srečanje na prireditvi mladincev EKI.
Najbolj pa je tovarno in zlasti mlade lani razgibalo tekmovanje mladih v nogometu med oddelki. Debat in komentarjev kar ni hotelo biti konca. Pred kratkim so na mladinski letni konferenci sklenili, da bodo poleg ostalih akcij ohranili prihodnje leto tudi to tekmovanje.
Sicer mi pa vseh načrtov predsednik ni povedal, saj so mnogi šele dobra ideja in smel plan. Pa če mlade Iskraše iz Železnikov prav poznamo, ni bojazni, da bi se jim zlepa kaj ustavilo.	„ .
Kotar
Pred 8. marcem — dnevom žensk i\ Pred 8. marcem — dnevom žensk
Medtem ko smo imeli ob lanskem dnevu žensk pogovore z delavkami izven Ljubljane, pa smo se letos odločili za obisk po ljubljanskih TOZD. Osnovni namen te akcije, če jo lahko tako imenujemo, je bil ta, da nam delavke povedo, kaj mislijo o dnevu žensk, kaj si želijo ob tem prazniku in česa ne, kaj bi bilo treba storiti, da bi ženske bolj enakopravno odločale o samoupravnem in družbenopolitičnem življenju in podobno. Nikakor jim nismo resnično želeli, da bi vsaka povedala tisto, kar ji najbolj leži na srcu. Prav zato se odgovori med seboj precej razlikujejo, hkrati pa so nekatere delavke spregovorile več o ženski problematiki organizacije, v kateri delajo, druge več o sebi, spet tretje so nakazale na drugo problematiko itd. Vse pa so nedvomno opozorile, da ženske ne bomo mogle uspešno reševati dvojno svoje problematike vse dotlej, dokler bodo dvojno zaposlene — v službi in doma, saj jim ponavadi za druge prepotrebne stvari zmanjka časa.
MIHAILOVIČ TANJA - oblikovalec sektorja marketinga - služba za industrijsko oblikovanje
„0 dnevu žensk nisem še nikoli ne vem kako globoko premišljevala. Sam praznik se mi zdi čisto v redu, in to predvsem zato, ker vsako žensko gane pozornost, ki je je deležna tisti dan. Ni pa mi všeč, ker nekateri govorijo, da je to le praznik žena, ne to je praznik vseh žensk, tudi nas, ki nismo poročene.
Delo oblikovalca je za ženske primerno. Ni naporno, ugaja pa mi predvsem zato, ker imam veliko možnosti lastnega izražanja v predmete, ki jih oblikujem skupaj s sodelavci.
Kakšnih večjih problemov trenutno nimam, enkrat v bližnji prihodnosti pa se bom morala spoprijeti z enim najhujših problemov, ki pesti predvsem mlade, to je stanovanjskim vprašanjem. V službi za industrijsko oblikovanje nimam dosti možnosti, da bi mi v dogledni prihodnosti omogočili nakup stanovanja.
Vprašujete, kje bom proslavila 8. marec? Kot sem že dejala, mi je ta dan kot tak všeč, toda ne vem, zakaj bi ga proslavila z nekim pompom. Drugega kot šopka rož si za ta dan ne želim."
STIŠKOVSKI DODI - tajnica v TOZD Zunanji trg - direkcija izvoza
..Mislim, da bi bil lahko letošnji praznik dosti lepši in prijetnejši, kot so bili dosedanji. Po mojem mnenju bi lahko to dosegli če bi se odpovedali raznim zabavam. Na seji osnovne sindikalne organizacije sem predlagala, naj bi ob dnevu žensk organizirali izključno le kulturno prireditev, ob koncu pa so sprejeli kompromisni sklep in bomo pripravili manjšo kulturno prireditev, po njej pa bo skromna pogostitev, manjkal pa tudi ne bo šopek cvetja. Te proslave, če jo lahko tako imenujem, se bodo udeležile ženske iz vse Iskrine poslovne stavbe. Menim, da je bilo srečanje delavk iz ZP Iskra, ki ga je 1. marca organizirala sindikalna konferenca, ena najboljših oblik praznovanja dneva žensk.
Prepričana sem, da bo v prihodnosti prevladovala zavest, da 8. marec ni sinonim za zabavo in pijančevanje, pač pa da bi na ta dan lahko ženske z veseljem ugotavljale uspehe, ki so bili doseženi pri reševanju njihove problematike. Dokler same ne bomo znale
ISKRA
Štev. 9—6. marec 1976
ceniti in doumeti smisla tega dne, se ne bo dosti spremenilo.
Sprašujem se, kdaj bomo ženske pripravljene prekiniti vse sedanje veselice in se bomo ob tem dnevu raje pohvalile, kaj smo prispevale za zboljšanje delovnih pogojev zaposlenih žensk, kaj za otroško in socialno varstvo, kaj za reševanje stanovanjske problematike itd. Ko bomo to doumele, bomo lahko s ponosom pričakovale 8. marec."
PAVLA ČERNE -telefonistka v PPG
„ Naj lepše darilo, ki bi ga letos dobila za 8. marec, je prav gotovo stanovanje. Imam dva otroka, z možem pa živimo v majhni podnajemniški sobici. V Iskri so mi obljubili, da bom stanovanje dobila že letos, kako bo, bomo pa videli. V primerjavi z nekaterimi drugimi materami imam veliko srečo, da imam otroka v vrtcu oz. šolskem varstvu.
Z delom sem kar zadovoljna, res pa je, da je poklic telefonistke izredno težak, predvsem zaradi stalne napetosti. Še huje je takrat, če je katera telefonistka zaradi kakšnegakoli vzroka odsotna; takrat je živčna vojna v naši telefonski centrali še dosti hujša.
8.	marec bi moral biti vse leto, saj bi morali vsak dan reševati žensko problematiko in ne misliti nanjo le teden pred in teden po prazniku. Nasprotujem pijančevanju ob dnevu žensk, rada pa bi videla, da bi od tem prazniku obdarili ženske s praktičnimi darili, ne pa da nas vozijo na različne zabave in pojedine."
»Mednarodni praznik žensk si verjetno vsaka ženska predstavlja drugače, za marsikatero pa je to običajen dan. Ko bom v ponedeljek, 8. marca, prišla iz službe, bom tako kot vsak dan skuhala kosilo, pospravila stanovanje, se za kakšno uro, dve posvetila otroku, potem pa spet kuhanje, pospravljanje itd.
Delo receptorke v PPG ni ne vem kako naporno, je pa zanimivo. Imamo dosti stikov s strankami, spoznavamo ljudi, njihove značaje, imeti pa moramo precej dobre živce, ker so nekatere stranke zelo zahtevne. Delo receptorja je za ženske kar primerno, saj po končanem delu nismo tako hudo utrujene in se lahko zato potem doma bolj posvetimo družini. Ob 8. marcu želim predvsem to, da bi ga lahko vse matere, žene in dekleta praznovale enako, želim torej, da vsaj na ta dan ne bi bilo razlik med nami ženskami."
ANA KOŠIR — delavka v navijalnici v Tovarni elektronskih naprav.
»Veseli me pozornost, katere smo ženske deležne ob 8. marcu. Vedno se veselim darila, ki ga dobim od moža ali sodelavcev, po drugi strani pa bi bilo morda bolj pravilno, če bi denar porabili za nakup kakšnih bolj potrebnih stvari, kot npr. medicinskih aparatov.
Žal obstajajo velike razlike med praznovanji 8. marca v posameznih organizacijah. Ponekod bodo imeli velike slovesnosti, drugod bo vse skupaj bolj skromno, spet drugje bodo imele ženske v ponedeljek prosto, drugod bodo morale delati. Če že drugega ne, bi moralo biti vsaj to povsod enako.
V TEN je zaposlenih okoli dve tretjini žensk. Menim, da delo ni težko, hkrati pa tudi ni zdravju škodljivo, razen pri cinjenju. Podobno kot drugod, se tudi v naši tovarni srečujemo s stanovanjsko problematiko, pomanjkanjem prostora v otroških vrtcih in podobno, poudarim pa naj, da je podjetje kupilo lani več stanovanj, več delavk, zlasti samohranilk, pa je dobilo stanovanja iz solidarnostnega sklada. Po mojem mnenju bi morali stanovanjski sklad letos še povečati.
Eden izmed problemov, ki pesti nas ženske v TEN, so tudi malice. Toplo malico vozijo zdaj iz Litostroja, cene pa so precej visoke: enolončnica brez kruha stane 6 dinarjev."
MILENA BIZJAK - delavka - justir-ka na tekočem traku za izdelavo relejev v TOZD TE LA.
»Gotovo je 8. marec najlepši dan za ženske, morda tudi zato, ker vsaj enkrat v letu pričakujemo skromno čestitko, pa naj bo to doma ali v službi. Želim, da bi bil 8. marec vesel in razpoložen, da vsaj tisti dan ne bi občutila vsakodnevnih težav in skrbi.
V Teli je zaposlenih okoli 60% žensk. Delo ni težko, delovni pogoji so v redu, malice imamo urejene, kolektiv pa je namenil med drugim tudi veliko pozornosti stanovanjski problematiki — zlasti za matere samohranilke — in otroškemu varstvu.
BETKA EMERŠIČ - delavka v TOZD Keramični kondenzatorji — obrat VF keramika
»V Iskri sem zaposlena že 16 let, toda tako skromnega praznovanja ob 8. marcu kot bo menda letos, še ni bilo. Baje bo šel denar za druge namene, kaže pa, da bomo morale delati tudi na sam praznik, medtem ko smo imele minula leta prosto.
Delo, ki ga opravljam - pregledujem distančnike za kondenzatorje — hi naporno, nikakor pa ne morem biti zadovoljna z osebnim dohodkom, ki je ob sedanji draginji izredno nizek.
Kot marsikatera žena, si tudi jaz ob 8. marcu najbolj želim stanovanja. Zdaj živimo dva otroka, mož in jaz v 28 kvadratnih metrov velikem stano-» vanju, zaprosili pa smo*solidarnostno stanovanje. V solidarnostnem skladu smo na prednostnem seznamu, v kratkem pa bomo zvedeli, kako je tudi z vrstilno listo.
Eden od sinov bo letos končal osemletko. Res je, šolske knjige so drage, toda zaradi tega se ne pritožujem: vsaj otrokom moraš nuditi in omogočiti tisto, česar sam nisi imel.
Denar, ki je bil sprva namenjen za obdaritev žensk, bomo porabili bolj smotrno, saj ga bomo vložili v sklad za obnovitev bližnjega otroškega vrtca. V tem vrtcu bodo imeli zato otroci naših delavk in delavcev prednost pred drugimi."
TONČKA KREK - delavka - supler v tovarni Zmaj
»To je lep praznik, žal pa je le bolj na papirju. Poglejte: tudi 8. marca bomo morale biti ženske v službi, popoldne pa nas bo čakalo še vse delo doma. Vem pa, da so glede tega kar precejšnje razlike med ženskami.
Svojo enakopravnost bi morale ženske uveljavljati tako, da bi se bolj vključevale v samoupravno in družbeno-politično življenje tovarne in krajevne skupnosti. Morale bi bolj množično sodelovati npr. v delavskem svetu Zmaja, v svetu za medsebojna razmerja, v različnih komisijah, kot npr. stanovanjski, itd.
Za praznik si želim predvsem to, da bi otroka uspešno končala šolo, z delom pa sem tako ali tako še kar zadovoljna. Besedi »še kar" omenjam zato, ker menim, da bi lahko v naši tovarni ob mnogih strojih uvedli različne izboljšave. Le-te bi nam delavkam in delavcem precej olajšale delo. Pri nas je namreč še vedno veliko ročnega dela in čudi me, zakaj se naši strokovnjaki, ne zavzamejo, da bi to delo opravljali stroji. Upam, da jih bo k temu delno »prisililo" vsaj letošnje drugo leto inovacij."
Lado Drobež
Srečna sem, da sem žena in mati
Samo ena je, ki vse drugače srce še spominja se je - MA TI.
Sestra, tako lahke, lahke so boli so samo, ko mati rahlo dahne: ,,Ali te hudo boli, moj sin? ” (Alojz Gradnik)
Te misli so me spremljale, ko sem v sončnem jutru hodil po montaži sežanske Iskre. Stotine deklet in žena se je sklanjalo nad tisoče drobnih elementov, iz katerih so pred mojimi očmi nastajali radioaparati. Ženske ustvarjajoIVedno! Rušijo moški. Vsaj tako sem videl nekje zapisano.
Misli so mi nehote ušle v otroška leta, ko se je moja mama komaj upala prižgati radio - menda je bil edini v vasi. Tu pa iz zmešnjave žic, transi-stoijev, vijakov, s pomočjo stotin naprav in napravic na koncu traku preskusevalki zapoje to čudo mojih otroških let.
Ženska! Koliko se je spremenilo v gledanju nanjo in v njenem gledanju na svet. Žena je stopila izpred ognjišča v javnost. Dobila je dejansko svoj glas pri odločanju.
Je osebno srečnejša? Gotovo živi bolj intenzivno, saj že dolgo ni več porinjena v kot. Pa smo to v celoti dosegli? Po tem sem vprašal pet žena.
ŠTOK JOŽICA, ki spajka na traku, ni je rekla: »Enakopravnost je malokje dosežena. Po novi ustavi se je precej izboljšalo, saj je mnenje žena — samo-upravljalk moč večkrat slišati. Sicer sem samska, pa upam, da mi bo uspelo, da bova z možem oba »držala hišo pokonci”. Sicer pa imamo možnost priti na vsa delovna mesta, zaslužiti toliko kot moški in mislim, da je to tudi nekaj.”
ROZI	ŽIBERNA,ki	dela na
mehanski obdelavi in spajkanju, pa m1
(Nadaljevanje na 5. strani)
SLOVENSKA DEKLICA MATERI
Ne - nisem tvojih večno živih, jedrih nedripozabila,
ko iz njih sem srž slovenstva, si tebe izsesala,
zato na tvojem grobu zdaj naj tebi moja živa rdeča roža vzklije,
ker veš, da SLOVENKE pozabila te ne bom - te bom poznala
kot MATER, ki je žanjice bele črna zemlja mi zakriva;
v uho mi večno ostre svoj lastni neprešteti čas zelena ura bije...
Pod svobodnim soncem si bom novo pot poiskala, zato, ker točno vem, da rumenilo se v zelenen krije!
Zavedam se, da ne bom zaman plenic krvavih sinovom svojim prala.
Pa - še bo kdaj pomlad, še bo - življenje, rast in kar - v nas biva!
Zato zdaj tebi - mati, ki si Slovenka: PRA VIM -
nikdar nikomur za nobeno ceno sester ne bom vnemar pustila,
ker si rodita me, si to dovolim: SLOVENKA sem in terjam -
pravice, ki polsestričnam obstoj na jugu ne bo okrnila, ker vem, da SEM, da bom in ne večno spak -odveč mi je, da plahko ralo nam v zrklo rije;
Slovenci smo - bledita se živa utrujeno ne bom iskala-
sinovi moji, besede rabim, ki naj izpove kaj v komu se še-že skriva!
Ta dan je ločnica obstoja naroda, tu se ŽIVLJENJE vije!!!
Marijan Stancar - monos
V______________________________________________'_____________________/
l
i
i
n
6
Sl
n
i
i
z
kc
os
se
Pc
$c
66 o, c c fc.-S 5- S1	E# MB a £ -E.S -M > <5 &
TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA
Pred 8. marcem-dnevom žensk V Sežani poiskali notranje rezerve

(Nadaljevanje s 4. strani)
je povedala: „19 let mi je in sem poročena. Po moje je enakopravnost med moškimi in ženskami to, da si podelita pravice in dolžnosti enako. Tako pri vzgoji otrok, kot pri skrbi za dom in družino. Mislim, da smo to v Sloveniji v veliki meri že dosegli. Saj imamo ženske dostop na vsa delovna mesta. Nimam občutka razlik. Vprašanje je seveda izobrazba, ne pa spol. Po novi ustavi je tudi v organih samoupravljanja več žensk, seveda pa so moški še v večini pa tega menda ni treba dramatizirati.”
VERA KJUDER iz Kazelj, simpa-1'čna triindvajsetletna je povedala: ’>Tu na traku vgrajujem zvočnike, Profile in antene. Delo mi je všeč. ylede enakopravnosti med moškimi in ženskami se mi zdi, da je delno že dosežena. Imamo vso možnost sodelovati v javnih razpravah, zlasti po novi ustavi so ženske aktivneje posegle y dogajanja, pa tudi zastopane sobolj številčno v različnih organih. Zdi se da moški le laže dobijo bolje pla-cano delo kot ženske.“
EDA TREBEČ, uglaševalka UKV je .ekla: „34 let sem stara, poročena in •mam dve hčerki. Varuje mi ju tašča, sem namreč prišla k hiši za nevesto (ta ttlado). Enakopravnost! Hm! Ženska
je že po naravi bolj obremenjena. Saj je ne more nihče nadomestiti pri njenem materinstvu. Seveda pa mož lahko razumevajoče povsod priskoči na pomoč in njegova pomoč je tudi nujna, saj je vzgoja nujno obojestranska. Zaslužek tudi ni odvisen od spola. Leta nazaj sem precej bolje zaslužila od moža, zdaj pa on prinese več. Veliko vlogo igra seveda izobrazba in znanje, ne pa spol. Pač pa se mi zdi, da so žene še premalo zastopane v organih oblasti in samoupravnih organih. To je razumljivo, saj ženska in mati ne utegne prepogosto hoditi na sestanke, preveč je domačih dolžnosti in to bo najbrž vzrok, da niso ženske dovolj številno zastopane v javnem življenju.
RADA ŠUBER šestindvajsetletna tehnična risarka se je ustrašila, ko sem jo prosil, naj kaj pove za Iskro. “Jaz pa v cajtenge”.Tovariši okrog so jo še dražili, dokler nismo dosegli kompromis: oni so šli ven pa je končno nekaj povedala o sebi: „Poročena sem, imam tri leta starega fantka. Enakopravnost? O tem še nisem resno razmišljala. Zadovoljna, mislim, da lahko rečem, da ob možu in otroku srečna. Sicer pa kaj je sreča? Da drug drugega osrečujemo. To pa ravno naredimo okrog dmžinskega ognjišča. Sicer pa o popolni enakopravnosti težko govorimo, saj ima žena naravno čisto svoje funkcije v družini in družbi. Nihče na more enakovredno nadomestiti matere. V javnosti ni slišati mnenja žena, ampak njena beseda prevečkrat ostane le beseda in je ne jemljejo dovolj resno”.
Pot iz Sežane je dolga. V avtomobilu sem ostal sam. Vtisi so mi dali misliti. Saj nisem slišal nič bistveno novega, pa vendar . .. „Žena, mati!
Vse premalo te spoštujemo”, je zapisal Tavčar.
KF
Idejno-pofitično usposabljanje mladih
2 KRANJ — Občinska konferenca MS Kranj je v skladu s svojim prodom izobraževanja tudi letos pri-raWla mladinsko politično šolo. Ta ^ °° nadaljevanje lanske šole. V nje-01 Programu bodo združene osnove rksistične filozofije in aktualne ^Jnopoijtjčne teme. Program bo iz-„eden v dveh delih. V celoti bo trajala ®n teden.
Program obsega naslednje teme: .Sodovinske osnove marksizma, dia-ktični materializem kot filozofija arksizma, ekonomska teorija mark-Rma. glavna razdobja v pojmovanju arksističnih misli, družbenopolitični. c-ekonomski sistem SFRJ, odnos so-/Mistične samoupravne družbe do j 'Sije in cerkve, metode p oh tič nega jVa in komuniciranje, 5. seja CK ZKS dve javni tribuni.
Prvi del šole bo od 5. do 7. marca, ^gi pa od 19. do 21. marca. Šola bo ^ Mladinskem domu v Bohinju.
snovne organizacije ZSM so predla-?aie kandidate, predsedstvo občinske o°nferenče ZSMS Kranj pa je na ^novi prijavnih listov in pogojev, ki Zahtevajo za obiskovanje mladinske Politične šole, določilo, kdo se bo 8016 udeležil.
Za politično šolo so bili predlagani mladi, ki že opravljajo določene funkcije v osnovnih organizacijah ali pa so kandidati zanje. Denar je treba naložiti v takega mladega družbenopolitičnega delavca, ki bo pridobljeno znanje prenašal naprej v svoji delovni ali življenjski sredini. Zato bodo v prihodnje namenili še večjo skrb izbiri kadrov za politične šole in druge oblike izobraževanja.
Delo na mladinski politični šoli bo izvedeno po aktivni metodi. Po predavanju in razpravi bo sledilo delo v skupinah. Slušatelji so že vnaprej dobili bogato študijsko literaturo, ki jo bodo uporabljali tudi pri kasnejšem individualnem študiju. Na šoli bodo izvolili tudi aktiv komunistov. Poskrbeli so tudi za kulturni in rekreacijski program.
Politično šolo je organiziral Center za družbeno izobraževanje pri kranjski DU Tomo Brejc. OK ZKS je odobrila sredstva za izobraževalni del programa in literaturo. Del stroškov bodo morale pokriti osnovne organizacije ZSM, nekaj pa bo prispevala tudi občinska konferenca ZSMS. Šolo bo obiskovalo 60 mladincev iz vseh 00 ZSM, od teh bo 18 mladih Iskrašev iz Iskre-Elek-tromehanike.	Alojz Boc
SPOŠTOVANE TOVARIŠICE!
Odbor za nabavo rendgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki pri Medobčinskem svetu ZS Slovenije za Gorenjsko se pridružuje z iskrenimi čestitkami k Vašemu prazniku 8. marcu -Dnevu žena ter se Vam zahvaljuje, ker ste se odrekle darilu in tako prispevale k uspehu naše akcije.
ODBOR za nabavo rentgenske aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki
Direktorja TOZD Sprejemniki v Sežani Stanislava Pavlina smo prosili za razgovor ob zaključnem računu. Povedal nam je, da so se lani srečali z „ostrim letom, saj je tržišče delalo velike preglavice. Pa vendar so se hitro prilagodili tržnim razmeram in tako je finančni učinek v danih možnostih še kar dober.
„Ostanka dohodka res ne bo toliko, kakor smo načrtovali, vendar je pozitivna bilanca in vsaj nekaj ostanka glede na položaj na tržišču, zadovoljiva. Ostanek bomo dali v sklad skupne porabe in to le toliko, kolikor predvideva samoupravni sporazum. Ostalo pa bomo nujno dali v poslovni sklad. Radi bi več namenili za stanovanja. Pa ne gre drugače, kot da namenska sredstva iz tega naslova oplemenjujejo v Koprski kreditni banki in tako letno rešimo nekaj najbolj žgočih stanovanjskih problemov v tovarni.”
Letos so uvedli vrsto stabilizacijskih ukrepov in dali poudarek strokovnim rešitvam in ne dema-goškim geslom. Sicer pa je to zanje nuja, saj glede na cene, ki jih za svoje izdelke ne morejo dvigniti, ostajajo navezani na notranje rešitve.
Že dve leti so cene na isti ravni in nobenih izgledov ni za yso industrijo široke potrošnje, da bi dvignili cene končnim izdelkom. Nizka konjunktura kaže celo nasprotne težnje.
Ena izmed velikih tehnoloških rešitev — poenotenje proizvodnega programa je velik prispevek k zmanj-
šanju stroškov. Sicer niso na tem področju še naredili vsega, ker ta akcija še teče. Poenotili so tehnologijo na področju šasij in tiskanih vezij, imajo pa še lepe načrte. Direktor Pavlin ni hotel povedati več — to bo, upa, majhno presenečenje na trgu.
Iščejo tudi rezerve v poslovanju in organizaciji dela. Tako skušajo nabavo „ukrotiti”, da ne bi materialne zaloge repromateriala bremenile poslovnega sklada in po nepotrebnem vezale prepotrebnih likvidnih sredstev.
Letos bodo spremenili celotno tehnologijo proizvodnje ojačevalnih naprav. V to akcijo so šli pripravljeni, saj je bilo v študij spremembe tehnologije vloženih mnogo prizadevanj in strokovnih sil.
Problematično pa je varčevanje pri materialu. Saj mnogo stane vsak odvržen kos žice, tranzistor, upor. Direktor pravi, da ima občutek, da se te akcije nekako niso znali prav lotiti. Kar noče biti pravega odziva pri delavcih. Zato so aganžirali družbenopolitične organizacije, ki naj bi pomagale na tem področju narediti več in bolje.
Učinkovit ukrep je tudi drsno pla-
Uspel seminar o električnem ročnem orodju
Oddelek za dopolnilno izobraževanje pri ŠC Iskra v Kranju je v sodelovanju s komercialnim področjem 25. februarja pripravil na Bledu seminar o električnem ročnem orodju. Seminar je bil namenjen predstavnikom Iskrin9i filial, ki delajo na električnem ročnem orodju, in komercialistom iz posameznih trgovskih podjetij, s katerimi imamo poslovne aranžmaje.
Poudarek seminarja je bil na komercialnem poslovanju in prikazu praktične uporabnosti električnega ročnega orodja. Predstavili so kompletni prodajni program tovarne ERO, s katerim nastopamo na jugoslovanskem trgu. Na seminarju so se razvile zanimive in plodne razprave med udeleženci in prireditelji, ki so pokazale stanje na tržišču izdelkov elektr. ročnega orodja in dale koristne napotke za prihodnost.
Pogovarjali so se tudi o prodajnih in propagandnih akcijah in problematiki servisiranja in rezervnih delov. Pokazalo se je, da se naš proizvodni program uspešno uveljavlja na domačem trgu, kljub konkurenci in nekaterim administrativnim ukrepom.
Za prodajo HOBI orodja so se dogovorili, da bodo po naših filialah organizirali posebne seminarje za prodajalce električnega ročnega orodja, na katerih se bodo prodajalci naučili praktičnega prikaza uporabe in enostavnejših operacij servisiranja orodja. Prvi seminar te vrste bo v kratkem za ljubljanski bazen. Potrebna bodo tudi posvetovanja z gradbeniki in demonstracije na gradbiščih.
Udeleženci seminaija so poudarili problem servisiranja Iskrinili izdelkov v Jugoslaviji. V prihodnje bo vsekakor potrebno več investirati v izboljšanje servisne mreže, saj je od tega v veliki meri odvisen tudi uspeh izdelkov tovarne ERO na domačem prodajnem trgu.
Drugi dan seminarja so si udeleženci ogledali Iskrine tovarne v Savski loki in TOZD ATC na Laborah. Ta obisk smo izkoristili za kratko informacijo o uspešnosti tega seminaija. Predstavnik METALSERVISA iz Beograda, ki je eden največjih kupcev elektr. ročnega orodja pri nas, Aleksander GAJIČ nam je povedal tole: „Podoben seminar je bil pred približno štirimi leti v Beogradu. Zato je po štirih letih tole srečanje bilo res potrebno, da se ljudje, ki sodelujejo pri prodaji Iskrinega elektr. ročnega orodja, spoznajo, izmenjajo izkušnje in vtise. Seminarji te vrste bi morali biti pogostejši, vsaj enkrat letno po posameznih branžah. Seminarje bil za vse nas zelo koristen. Zvedeli smo mnoge pomembne podatke o prodajnem programu tovarne ERO, kar bo prav gotovo pripomoglo k še uspešnejšemu uveljavljanju elektr. ročnega orodja na jugoslovanskem trgu. Rad bi se v imenu vseh udeležencev zahvalil za prijeten sprejem in razumevanje. Organizacija seminarja je bila na zavidljivi višini. Delovnemu kolektivu Iskre Elektromehanike pa želim še veliko uspehov!"
Udeležence seminarja je na Laborah pozdravil tudi direktor komercialnega področja Marcel Božič. Spregovoril je o organizaciji Iskre Elektromehanike in branžni reorganizaciji. Od gostov se je poslovil v upanju, da bo seminar o elektr. ročnem orodju pripomogel k še boljši in tesnejši povezavi proizvodnje s trgovino.
Tudi tokrat se je pokazalo, da take akcije niso samo potrebe trga, temveč dolžnost proizvajalca na področju sodobnega predstavljanja novih proizvodov in storitev tehniški in gospodarski jugoslovanski javnosti.
Seminar sta pripravila Branko Suhadolnik in Andrej Ivanuša iz komercialnega področja. Za organizacijo in izvedbo pa je poskrbel oddelek za dopolnilno izobraževanje pri ŠC Iskra v Kranju. Alojz Boc
Direktor TOZD sprejemniki - Stanislav Pavlin.
niranje, ki ga sicer še pičijo, pa že kaže vidne uspehe. Prilagodljivost je nuja. Brez hitrega prilagajanja tržnemu položaju pač ne gre.
Za letos predvidevajo še nizko konjunkturo svojih izdelkov, zato bo nujno še in še iskati notranjih rešitev. Sicer pa je direktor Pavlin že v novoletnem voščilu dejal: „Na vseh ravneh bo treba znižati stroške. Rešitve so možne. Tako dvig proizvodnje s pomočjo izpopolnjene tehnologije dela, s pomočjo Work Factor sistema in vrste ukrepov, ki jih poznamo. Ne bomo pa uspeli le z dvigom produktivnosti na proizvodnih delovnih mestih. Važneje je izpopolniti tehnologijo dela. Dobrih kadrov na tem področju nam ne manjka. Vse to pa bo učinkovito, če se bomo lotili ukrepov na ravni TOZD, DO in SOZD. Sicer pa je to nujno, če hočemo,da bo Iskrina zvezda ohranila svoj blesk.
Na področju proizvodnega programa so se lani prilagodili tržnim razmeram tako, da so proizvajali več konjunkturnih artiklov in to kljub drugačnemu načrtu. Ob koncu leta z veseljem ugotavljajo, da so ubrali pravo pot. Žal pa je manevrskega prostora na tem področju zelo malo, ker pač zadenejo na določene meje. Tako jim manjka strokovnega kadra, investicije so stisnjene na minimum. Toda tudi tu ne čakajo križem rok. Ustanovili so lastno poklicno šolo za radiomehanike s pomočjo Lito-strojskega šolskega centra in Delavske univerze, precej delavcev pa se dopolnilno izobražuje tako, da bodo pokrih vsaj največje potrebe.
Vprašanje novega načina financiranja jim dela skrbi. Namreč le velike serije so rentabilne, te pa zahtevajo mnogo obratnih sredstev, a le-teh ne bo lahko zagotoviti. V TOZD radijski sprejemniki se tega zavedajo, zato računajo s sorazmerno visoko stopnjo rasti proizvodnje. Z novim načinom financiranja je ves poslovodni štab dobil težko nalogo.
Poleg tega še za Industrijo široke potrošnje ni v celoti rešeno vprašanje marketinga. Usmeritev je praktično še prepuščena TOZD, te pa zaradi politike ZP za to področje nimajo formiranih služb. Zaradi tega prihaja do negotovosti pri načrtovanju proizvodnje. Rešitev seveda ni več v moči TOZD, ampak bo treba iskati izhod v širšem krogu.
V novih pogojih po reorganizaciji Iskre tudi še ni dokončno rešen položaj IC, ker se je pojem grosiranja po novi ustavi menjal. Zato bodo morale TOZD najti bolj živ stik s tržiščem in potrošnikom, ker industrija finančno še ni sposobna v celoti prevzeti stroškov zalog gotovih izdelkov.
Morda bi bilo dobro omeniti še di-rektoijevo misel, da je naš uvoz še daleč nekontroliran in neracionalen. Zlasti to velja na področju radijskih sprejemnikov. Zaradi prenasičenosti trga s tem artiklom je jugoslovanska radioindustrija v težavah s svojim proizvodnim programom še zaradi dejstva, da so zaradi dobrih marž uvozniki lani uvozili kar 130.000 radijskih sprejemnikov. Hkrati pa Iskra in El Niš zmanjšujeta proizvodnje. Zmogljivost jugoslovanskih proizvajalcev radijskih sprejemnikov lahko pokriva vse potrebe tržišča, tudi kvalitativno ne ostaja za uvoženimi aparati!? „Proti temu smo jasno brez moči,”je zaključil direktor Pavlin.
Zapisal KF
Dejavnost kadrovskega
področja Elektromehanike
(nadaljevanje prikaza dejavnosti oddelka za družbene zadeve)
Odsek za socialno zdravstvene zadeve zaradi vsebine problematike tesno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi, drugimi strokovnimi službami in zunanjimi družbenimi institucijami.
V glavnem ima individualna socialna problematika 3 izvore: delovno mesto, družinske razmere in zdravstveno stanje. Skupaj je bilo obravnavanih 790 individualnih primerov.
Problemi, ki izvirajo iz delovnega mesta so največkrat zadevali premestitve na predloge zdravnikov in kurativne in preventivne ambulante. Vzroki premestitev so bili največkrat: zmanjšana delovna sposobnost, ukinitev delovnega mesta in neuspešnost delavca na delovnem mestu ali njegovo neugodno počutje v delovnem okolju. Izvedeno je bilo 67 premestitev.
Pomoč in nasveti, ki so jih delavci iskali v primerih družinskih težav, so največkrat zadevali razvezo zakona, problematičnost otrok, varstvo otrok, alkoholizem, stanovanjske probleme, zaposlovanje zdravstveno in umsko prizadetih otrok, smrt v dmžini in dmgo. Za družinske probleme delavcev so se v posameznih primerih zanimali tudi njihovi neposredno odgovorni vodje.
Na področju problematike invali-diziranja in zaposlovanja delavcev z zoženo delovno sposobnostjo, so se delavci odseka vključevali v teamsko delo skupaj z drugimi zainteresiranimi. Zdravstvena služba je obdelala 39 predlogov za IK, invalidsko pa je bilo upokojenih 13 delavcev. Za vse primere so bili izdelani opisi delovnih mest in pripravljena vsa ostala dokumentacija.
Na področju zdravljenja alkoholikov so v preteklem letu nastopile določene težave. Terapevtska skupina v skupini in klubu zdrav, alkoh. je celo leto delala brez zdravnika, nato pa sta prenehali z delom tudi medicinska sestra in socialna delavka. Tako sta trenutno skupina in klub zdravljenih alkoholikov brez terapevtske skupine, kar je velika pomanjkljivost za uspešno reševanje problema alkoholizma v delovni organizaciji.
Delavci odseka so intenzivno sodelovali pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev z nizkim socialnim statusom. V tej zvezi je bilo izdelanih 25 socialnih poročil za dokumentiranje in utemeljevanje intervencijskih rešitev.
Sodelovanje s komisijo za socialna vprašanja pri sindikalni organizaciji je bila strokovna pomoč: pri dodeljevanju denarne pomoči članom delovne skupnosti (39 primerov), pri obiskovanju bolnikov (132 primerov in posebej 19 bolnikov v bolnišnicah), pri organiziranju letovanja „po sindikalni liniji1* (203 primerov) in pri razdeljevanju pomoči za nakup ozimnice (373 primerov).
Zaradi osvetlitve socialnih problemov, ko je treba upoštevati tudi domače razmere, je bilo opravljeno 35 obiskov na domovih delavcev. Po predhodnem preverjanju in strokovni presoji, je odsek dal 38 mnenj o upravičenosti do skrajšanega 4-urnega delovnika po končanem porodniškem dopustu.
Zaradi velikega deleža zaposlenih mladoletnikov (okrog 360) ki zahtevajo posebno pozornost, je bila izvedena obširna analiza mladoletnih delavcev, z namenom, da se prikaže življenje mladih delavcev zaradi spoznanja njihovih značilnosti, kar naj bi bilo v pomoč tako strokovnim službam kot sami mladinski organizaciji.
Tako kot že v 1. 1974 se je odsek tudi lani v razširjenem obsegu ukvarjal z letovanjem in letno rekreacijo članov naše delovne skupnosti in njihovih svojcev. Poleg pogodb s Počitniško skupnostjo Iskra smo sodelovali tudi z drugimi (kot npr. z Inexom, Kompasom, Zavodom za letovanje v Kranju idr.) in omogočili letovanje za 221 naših delavcev. Na tem področju bo treba iskati nove možnosti, saj je že za dosedanje veliko zanimanje.
Negovalka za nego bolnikov na domu je opravila 76 dni terenskega dela, ostali čas pa je nadomeščala v industrijski ambulanti. Industrijska ambulanta je nudila prvo pomoč v številnih primerih poškodb in mikro-poškodb, pa tudi velik obseg svetovalnega dela po strokovnih navodilih
zdravnikov obratne ambulante.
Za 1. 1976 so programirane naslednje naloge:
-	Kompleksna raziskava socialnega stanja zaposlenih v podjetju, ki bo služila kot osnova nadaljnjega operativnega in analitičnega dela s posameznimi socialnimi skupinami.
— Individualno delo z delavci, njihovimi odgovornimi vodji dela in njihovimi svojci, ki iščejo nasvet ali intervencijska ukrepanja iz različnih vzrokov.
— Delo z invalidnimi osebami in osebami z zoženo delovno sposobnostjo. Kompletno vodenje postopka za invalidsko komisijo in iskanje delovnih mest za invalide. Delavcem z zoženo delovno sposobnostjo pomagati iskati ustrezna delovna mesta na podlagi strokovnega mnenja le če če ga zdravnika. Sodelovanje z IK pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — podružnica Kranj.
-	Delo z mladoletniki, v kar je vključeno sistematično delo s starši problematičnih mladoletnih delavcev, ki se ne vključijo dovolj uspešno v delovni proces ali delovno okolje.
-	Poskušati oblikovati terapevtsko skupino za klub in skupino zdravljenih alkoholikov in (če to uspe), ponovno pričeti s sistematičnim delom z alkoholiki.
— Delo s posamezniki v socialni skupini delavcev, ki si sami ne morejo urediti stanovanjskega problema in sodelovanje z ustreznimi službami za urejanje stanovanjskih vprašanj.
-	Delo z duševnimi bolniki, urejanje hospitalnega zdravljenja, urejanje delovnega in družinskega okolja.
— Kontinuirana analiza in ukrepanje za delavce’, ki prejemajo MOD.
-	Sodelovanje z Obratno ambulanto v zvezi z zdravstvenim varstvom delavcev, predvsem intervencijskega značaja, in izvajanje nadzora nad preventivnim delom ginekološke ambulante.
-	Sodelovanje z odbori za družbeni standard delovne organizacije in posameznih TOZD po vprašanju kompleksnega socialnega varstva delavcev (tudi prehrana, stanovanje, otroško varstvo).
— Sodelovanje s komisijo za socialna vprašanja pri sindikalni organizaciji podjetja (nudenje strokovne pomoči).
-	Nudenje organizacijskih uslug delavcem za letovanje in izdelava letne analize (pod pogojem, da bo na razpolago ustrezen delavec).
Odsek za stanovanjske zadeve, ki ga navzven tretiramo kot stanovanjsko zadrugo Iskra, se je v preteklem letu ukvarjala z različnimi oblikami pomoči pri zadovoljevanju stanovanjskih potreb in z ostalimi opravili.
Za vse oblike zadovoljevanja stanovanjskih potreb so skupna opravila: sprejemanje prošenj, evidentiranje, strokovna obdelava, klasifikacija, ugotavljanje prioritete, izdelava predlogov za samoupravne organe in realizacijo njihovih sklepov.
Do konca 1. 1975 je bilo v evidenci 367 prošenj za najemniška stanovanja (samo v 1. 1975 111). Po sklepu odbora za družbeni standard delovne organizacije je bilo dodeljenih 55 stanovanj (12 starejših in 43 n ovili). Solidarnostni sklad pa je dodelil delavcem naših TOZD 51 stanovanj (15 mladih družin, 16 samohranilcev, 4 družine z nizkimi OD in 3 štipendisti).
V	tem letu je zadnjih 16 kupcev dobilo stanovanja v etažnem lastništvu (po pogodbah od 1. 1968 dalje).
V	delovni organizaciji je bilo razdeljenih preko 2.800.000 din za posojilo individualnim graditeljem. 193 prosilcev je dobilo posojilo v višini od 8.000 do 30.000 din. Iz združenih sredstev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj pa je 73 naših delavcev dobilo posojila za dograditev stanovanjskih hiš v višinah od 10.000 do 80.000 din, v skupnem znesku 3.230.000 din.
iz sklada samopomoči je dobilo 62 prosilcev posojilo za adaptacije. Razdeljeno je bilo 321.000 din v zneskih od 2.000 do 7.000 din.
Stanovanjska zadmga Iskra kot pravna oseba je dajala pomoč zadružnikom pri pridobivanju potrebne dokumentacije. V lastništvo je bilo preneseno 23 dograjenih individualnih hiš, tehnično prevzetih 43 stanovanj v blokih (v Kranju) in opravljen nakup 20 komunalno opremljenih parcel v Kranju, 7 parcel v Brezovici pri Lipnici in urejeno za gradnjo stolpiča v Kropi, kjer bodo delavci tovarne
mehanizmov iz Lipnice dobili 6 stanovanj. Stanovanjska zadmga je bila tudi konstituirana v skladu z novim zakonom o stanovanjskih zadrugah.
Med ostalimi opravili finančnoknji-govodskega poslovanja Stanovanjske zadmge ni treba posebej predstavljati. Intenzivno sodelovanje odseka z odborom za družbeni standard delovne organizacije se kaže v podatku, da je na 12. sejah obravnaval 90 % problematike, ki je bila povezana z urejevanjem stanovanjskih zadev. Z novim samoupravnim sporazumom o urejanju stanovanjskih zadev pa bo pomoč odborom po TOZD zahtevala toliko večji obseg dela.
Ne nazadnje pa je pomembno tudi delo s prosilci in interesenti, torej z delavci, ki jim je treba nuditi čimbolj kompletne informacije o reševanju njihovih vlog, o možnostih in o vseh ostalih vprašanjih, ki zahteva velik del razpoložljivega časa delavcev celotnega oddelka za dmžbene zadeve.
ŠIROKA POTROŠNJA, TOZD ANTENE
Dobro gospodarili kljub slabi
prodaji
Za 1. 1976 pa je odsek za stanovanjske zadeve programiral naslednje naloge:
-	Točkovanje prošenj prosilcev po kriterijih samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev, sestava nove prioritetne liste za leto 1976 in ažuriranje.
-	,Izdelava kartotečnega pregleda nad obstoječim stanovanjskim fondom v lasti Iskra Elektromehanika, s katerimi upravljajo PSKG Kranj in stanovanjska podjetja v Radovljici, na Jesenicah in v Ljubljani.
-	Vsebinske in tehnične priprave za izvedbo razpisa o dodelitvi posojil delavcem - individualnim graditeljem stanovanjskih hiš, sklepanje posojilnih pogodb in s tem povezana ostala opravila.
-	Obdelava in izdelava letnega in srednjeročnega programa zadovoljevanja stanovanjskih potreb posameznih TOZD in za delovno organizacijo (za dodelitev kreditov iz združenih sredstev pri Samoup ravnili stanovanjskih skupnostih in za druge skupne programirane akcije).
-	Tekoče sklepanje pogodb z Iskro Elektromehaniko, LB in dmgimi partnerji o koriščenju finančnih sredstev, skladno z letnim in srednjeročnim programom graditve in s posameznimi sklepi samoupravnih organov.
-	Izdajanje soglasij in dajanje garancij o posojilni udeležbi delovne organizacije tistim delavcem, ki žele kupiti stanovanja v etažni lastnini oz. pridobiti kredite za dograditev hiše v individualni lastnini.
-	Sklepanje pogodb in urejanje ostalih zadev v zvezi z nakupom in razdeljevanjem komunalno opremljenih parcel delavcem, ki želijo graditi svoje stanovanjske hiše.
— Izdelava programa možnosti oz. izdelava prognoz za participacijo na solidarnostnih skladih samoupravnih stanovanjskih skupnostih v Kranju, Radovljici, Jesenicah in Ljubljani in usmeijanje kandidatov na ustrezne razpise.
-	Izdelava periodičnih obračunov stanovanjske zadruge Iskra za leto 1976 (zaključni račun in po tromesečjih).
-	Izvedba prenosov v individualno lastništvo pri zadružnih graditeljih stanovanjskih hiš.
— Izdelava prikaza formiranja in porabe sredstev za zadovoljevanje stanovanjskih potreb (obračun za obdobje od 1. 1972 do 1975 in prognoza za 1. 1976) po posameznih TOZD.
-	Sodelovanje v komisijah za tehnični prevzem stanovanj, blokov in stanovanjskih hiš.
-	Sodelovanje v komisijah za ogled stanovanjskih razmer prosilcev.
— Priprava gradiva za seje odbora za družbeni standard DO in odborov v TOZD, oblikovanje predlogov in sklepov ter-obveščanje prosilcev oz. zainteresiranih o sklepih odborov._
-	Izdelava poročil in priprava materialov za DS TOZD, DS in PO delovne organizacije in za zunanje institucije.
— Kontinuirano sodelovanje z delegacijo Iskre v skupščinah posameznih enot samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj.
-	Tekoča opravila, predvsem dajanje ustnih neposrednih in telefonskih informacij delavcem Elektromehanike v zvezi z reševanjem njihovega stanovanjskega problema, priprava pomembnejših informacij za vsa sredstva obveščanja, usmeijanje dela samoupravnih organov stanovanjske zadruge Iskra, sodelovanje s sekretarji oz. pooblaščenimi osebami za reševanje stanovanjske problematike v TOZD-ih, posebno še v dislociranih ipd.
V	TOZD Antene so poslovno leto 1975 dobro zaključili, kljub velikim težavam na tržišču. Že ob začetku leta so ob reorganizaciji Iskre dobili od IC vrnjeno že prodano skoraj dvomesečno zalogo proizvodnje, ki je čez leto narastla na trimesečno. To seveda veže precejšnja sredstva, ki bi jih drugje lahko dobro porabili.
Nekaj številk iz letnega obračuna:
V	primerjavi z letom 1974 so leta 1975 v Antenah povečali načrt za 28%. Dosežena je bila realizacija 911,45 % pri samo 93 % od načrtovanega števila zaposlenih.
V	primerjavi z letom 1974 delali 5,9 % manj ur in izdelali 5,22% izdelkov več, kot prejšnje leto. Ostanek dohodka je bil daleč pod pričakovanji, seveda pa se velik del še skriva v zalogah, ki so obračunane po lastni ceni.
Lani so načrtovali enako visoko prodajo in proizvodnjo. Načrt prodaje so dosegli z 81,76%, to pa je bilo za 4,75 % več od prodaje v letu 1974.
Prodaja je dobro tekla prve tri mesece. Potem je prišla poletna običajna stagnacija, ki pa je bila večja kot druga leta. Prodaja je spet stekla oktobra in decembra, pa vendar še ni pobrala nadnormalnih zalog gotovih izdelkov.
Za odprodajo kritičnih zalog so sprejeli vrsto ukrepov. Proizvodni načrt je bil manjši od prodajnega in načrtujejo, da bodo letošnje leto zaključili le z dvomesečno zalogo, ki je v primerjavi s sedanjo, še v mejah dopustnega. V prodajo so vložili
mnogo naporov. Tako so po dogovoru z Industijo široke potrošnje in IC zaposlili strokovnjaka, ki svetuje maloprodajni mreži in potnikom IC in jih strokovno inštruira na terenu.
Zvišali so se tudi stroški, saj so bili po reorganizaciji Iskre za 2,5 % bruto višji. Repromaterial se draži, cena končnim izdelkom pa ostaja ista. Predlog za podražitev gotovih izdelkov vrhniške Iskre je bil zavrnjen. Tako ostajajo pri nizkih OD v primeri s sosedi in tako le s težavo pridejo do strokovnega kadra.
Prizadevajo si čim manj uvažati, a žal to vedno ni mogoče. Domače plastične mase, ki so jih preizkušali, niso ustrezale in so zato morali preiti na uvožen granulat. Kljub varčevanju ne morejo uporabljati nekvalitetnega materiala in tvegati številnih reklamacij.
Lani so zaposlili le dva strokovnjaka - bivša štipendista. Enega s srednjo in enega z visoko šolo. Na razpise pa ni odziva. Ljubljana je pač blizu in lahko nudi večje OD in večje ugodnosti. Investirali so precej v novo transformatorsko postajo, da so se tako izognili večjim težavam z elek-
triko.
Kotar
Gašper Mole dela pri brusilnem stroju.
Odbor za medsebojna razmeija delavcev v združenem delu Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o.
Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o.
razpisuje na osnovi določil statuta temeljne organizacije prosta delovna mesta:
1.	SEKRETARJA
2.	VODJE TEHNIČNEGA RAZVOJA
3.	VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
4.	VODJE TEHNIČNE KONTROLE
5.	VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
6.	VODJE PROIZVODNJE
7.	RAČUNOVODJE
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: podtočko L:
—	visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju.
pod točko 2. do 4.:
-	visoka izobrazba tehnične smeri,
—	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike,
-	znanje enega svetovnega jezika, pod točko 5.:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri,
-	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v dejavnosti merilno regulacijske tehnike,
-	znanje enega svetovnega jezika, pod točko 6.:
—	visoka ali višja izobrazba tehnične ah organizacijske smeri,
-	5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih na tem delovnem področju.
Kandidati morajo biti družbenopolitično aktivni in morajo uneti aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa.
Izpolnjevanje teh pogojev se bo ocenjevalo v skladu z družbenim dogovo rom o nalogah pri oblikovanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
Vse informacije o delu daje direktor tovarne.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo do t*-marca 1976 v zaprti ovojnici na naslov:
Iskra - Elektromehanika Kranj, o. sol. o., Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o.sol.o., Otoče 5 a, 64244 Podnart, z oznako „na razpis11. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili do 30. marca 1976.
Iskra poje
Komisija za kulturo pri KS 00 ZSMS v Elektromehaniki bo sredi marca na Laborah pripravila zabavno glasbeno prireditev „Iskra poje“. To bo tekmovanje pevcev - amaterjev, zaposlenih v Elektromehaniki. Sodelovali bodo pevci vseh starosti, vsak s po eno popevko, ali narodno pesmijo .ali odlomkom iz operete. Ocenjevala jih bo žirija iz občinstva in izbrana žirija, sestavljena iz treh glasbenikov. Zabavno glasbena prireditev „Iskra poje" bo ena izmed redkih kultumo-zabavnih prireditev v naših delovnih organizacijah.
Na razpis prireditve ,»Iskra poje" se je prijavilo 17 pevcev, ki jih bo spremljala vokalno-instrumentalna skupina DAR, katero vodi Kazimir Mohar iz Iskre in je že stara znanka podobnih prireditev po Gorenjski.
Naš razgovor smo posvetili trem, ki bodo na tej prireditvi nastopili.
PRVI APLAVZ ZA NEVENKO
Sekretarke kulturne komisije v 00 ZSMS TEA — Nevenka Sfiligoj ni bilo težko najti, saj jo kot marljivo delavko in vestno družbeno-politično delavko, zelo dobro poznajo v tovarni TEA. Zaposlena je kot justirka na koordinatnem stiicalniku. Je zelo aktivna v svoji osnovni organizaciji ZSMS, letos pa je začela delati tudi pri Centru za obveščanje in propagando v okviru Občinske konference ZSMS Kranj. Njena najljubša konjička sta petje in vezenje, svoje prijateljice pa tudi rada frizira.
^ ’
Nevenka Sfiligoj.
Kako to, da si se odločila za nastop 113 Prireditvi „Iškra poje"?
"Nisem se sama odločili, ampak Je za to navdušil moj prijatelj tto, ki je tudi pobudnik in glavni yrganizator te prireditve. Sama se verjetno ne bi odločila, ker mi za to Primanjkuje poguma. Tudi ne pojem zaradi uspeha, temveč iz ljubezni do Petja in glasbe. Uvrstitve med nas ne Prinašajo nič drugega kot medsebojne azdore in netovarištvo. Resje, da tek-vanj e mora biti, ker na ta način tiviramo publiko, da budno sprem-Ja prireditev, vendar mislim, da temu ekmovanju nastopajoči ne bi smeli Posvečati večje pozornosti. Tako bi a prireditev zanimiva za obisko-tQvC?’ za nas Pa res mladinska, prija-telJska, tovariška."
d- ’’Kaj misliš o pomembnosti prire-e »Iskra poje" in njej podobnih?
"Iskra pqje“ in njej podobne prire-^ Ve so prj nas 2elo redke. Naša po-m°st je posvečena predvsem prire-vam s profesionalnimi, ali polprofe-onalnimi pevci in glasbeniki. Tu in kaU Povabimo k sodelovanju še kšnega pevca amaterja, ki pa se v I nožiči ostalih nastopajočih izgubi. 0 pa je velika škoda za naša glasbena nzadevanja. Na teh prireditvah me .^malokrat moti tudi neokusen mor, ki velikokrat neopravičeno » Pada slabosti naše samoupravne ocialistične domovine. l Prireditev, kot bo „Iskra poje", ali J6 bila potujoča kairavana pevcev— jmaterjev po Gorenjski „Glas jeseni", I^.Pa vse nekaj dmgega. Na njej sodečo tisti, ki dmgače nimajo mož-tQsti nastopati. Všeč mi je predvsem , > da pevci za svoj nastop ne dobivajo nnoraija, kar združuje samo tiste deVce, ki pojejo iz ljubezni, ne pa za jj^an.To je velika prednost teh prire-
iev.“
DUETU
PRVlC v
te O naslednjih dveh pevcih ne mo-1110 reči, da bosta prvič pela, čeprav
ZAHVALA
odhodu v pokoj se najlepše zah-$3.em sodelavkam in sodelavcem t li*1 ter ^ndikalni organizaciji v ako bogato darilo, ki mi bo ostalo %a9ocen sPomin. Delovnemu kolek-Pa želim še mnogo uspehov pri
je res, da bosta prvič pela v duetu. Davorin Jug je najprej pel pri mladinskem zbom, kasneje pa se je posvetil petju popevk, ki jih je prepeval po raznih internih zabavah. Miro Barovnica je pred leti pel pri tedanjem zbom „Slavček“ v Britofu pri Kranju. Nekaj časa je igral tudi havajsko kitaro, kar pa je zaradi pomanjkanja časa opustil. Ko je bil še mlajši je z zborom, pa tudi s kulturnim dmštvom iz svojega kraja, precej nastopal na prireditvah po kulturnih domovih v okolici Kranja.
..Zakai sta se odločila za petje v duetu?"
„Zaposlena sva kot orodjarja v isti delavnici. Ker sva sodelavca, sva tudi „sotrpina“ na naših družabnih sreča-njih. Prav tu sva nekoč prvič zapela v duetu, takole sama zase. Kmalu sva ugotovila, da se najina glasova dokaj ujemata. Potem sva še nekajkrat poskusila peti v duetu in uspeh je bil isti. Ko sva prebrala razpis za tekmovanje „Iskra poje" sva se takoj prijavila."
„In pričakujeta uspeh? “
„Niti najmanj, saj bova prvič nastopila v duetu in bova imela verjetno kar precej treme. Sicer se pa drživa pravila: „Važno je sodelovati!"
„Le-ta je več kot koristna. Na ta način lahko najlažje odkrivamo nove talente. Delavka — pevka, alf delavec - pevec, ki se dan za dnem vrača k svojemu stroju, gotovo nima toliko poguma, da bi se prijavil recimo na avdicijo pri RTV Ljubljana. Tu pa gre za dmgačen način že vse od avdicije naprej. Gre predvsem za manj uradno prireditev, ki je bolj prijateljska in tovariška od ostalih."
Miro Erzin
Iskra v tujini
Od 12. do 19. februarja je potekala v zahodnonemškem Kolnu mednarodna razstava,ki soje sestavljale pravzaprav tri specializirane sejemske prireditve, vrsteče se ena za drugo. In sicer sejem velikih in malih gospodinjskih električnih aparatov, sejem gospodinjskih potrebščin in sejem železnih izdelkov prav tako namenjen samo za gospodinjstva.
Na sejmu so se sešli predvsem strokovni obiskovalci, zato udeležba seveda ni bila tako velika, pač pa pomembna zaradi navezave poslovnih stikov in velikih možnosti kasnejših prodajnih zaključkov. Mimo tega se je zvrstilo na sejemskih prireditvah tudi več mednarodnih simpozijev za posamezne tehnične panoge.
Letos je na vseh treh sejemskih prireditvah sodelovalo nekaj nad 2300 proizvajalcev iz približno 30 držav. Seveda so razstavljali le veliki proizvajalci svetovnega slovesa. Izmed sicer redkih jugoslovanskih proizvajalcev je letos prvič sodelovala tudi naša Iskra. Na skromnem prostora 45 kv. m v hali 4 smo v prvi sejemski prireditvi razporedili celotni sortiment gospodinjskih aparatov iz proizvodnega programa tovarn v Retečah pri Škofji Loki in iz Železnikov. Poleg aparatov in naprav smo razstavili tudi nekatere pomembnejše sestavne dele, kot so elektromotorji. Strojnico so naši strokovnjaki iz marketinga oblikovali moderno in učinkovito, žal je motila prevelika natrpanost z eksponati, zato bo potreba prihodnje leto pripraviti izbor izdelkov in prepustiti na sejem
le tržno najpomembnejše.
Na tretji sejemski prireditvi je sodeloval s posebno stojnico celjski EMO. Izredno domiselna konstrukcija je bila v beli barvi z vitrinami. EMO je prikazal svoj celotni proizvodni program gospodinjske posode. Vsi obiskovalci so zelo pohvalili razstavni koncept, zato verjetno tudi poslovni učinek ne bo izostal.
Naslednji sejem v tujini, ki ga pripravlja sejemska služba marketinga bo mednarodni velesejem v Nemški demokratični republiki, v Lipskem.
Že po tradiciji je to najpomembnejši in največji sejem na teritoriju držav SEV, nekak trgovinski, oziroma poslovni most med vzhodom in za-
hodom. Celotna sejemska prireditev bo razdeljena na 17 specializiranih panog in elektrotehnike, merilne tehnike, tehnike informiranja pa do industrije tekstila, živilske industrije itd. Skupaj bo na voljo 340.000 kv. m razstavnega prostora, ki ga bodo v pretežni večini izkoristila podjetja socialističnih držav na čelu s sovjetsko zvezo, le nekako 60.000 kv. m sejemskih površin pa so odkupila podjetja iz zahodnih držav.
Jugoslovanska podjetja so letos zakupila 2900 kv. m razstavnega prostora, med njimi bo verjetno največja naša Iskra s 180 kv. m. Razstavljali bomo na starem mestu v hali elektronike s samostojno oblikovano stojnico. Prikazali bomo le nekatere izdelke, seveda tiste, ki pridejo v poštev pri morebitnem poslovnem sodelovanju z državami SEV. Med dragini sortimenti sestavnih delov z mikroelektroniko, dele elektronske avtomatske centrale metaconta in komplet laserjev.
Razstavo bodo odprli 14. in bo trajala do vključno 21. marca.
Marjan Kralj.
§	d	.. . ;.,	...
ju jljana !sk-a Ljubljane : Iskra Lju )ljar$8«I
ISKRA - INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, n. sub. o.
Ljubljana, Stegne 17 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB
vabi k sodelovanju:
VODJO TAJNIŠTVA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
—	višja izobrazba pravne ah upravne smeri
-	3 leta prakse Poskusno delo: 2 meseca
ADMINISTRATORJA
Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	administrativna šola
—	6 mesecev prakse Poskusno delo: 2 meseca
Pismene vloge sprejema kadrovska služba ISKRA - IEZE, Lj. Stegne 17, v roku 15 dni po objavi.
Z lanskega leipz iškega sejma.
n<je
m delu.
Genovefa Draksler
HUMORESKA Z ZGODOVINSKO OSNOVO
Imam idejo
Kako zbrati denar za gradnjo letovišča v Pineti -
Preberite, ne bo vam žal! - Če se ne strinjate, lahko pozabite, kar ste prebrali
Da, imam idejo in imeti idejo v podaljšanem letu inovacij pomeni imeti dvojnega Črnega Petra. Idejo odstopam brezplačno, če bo iz ideje zrastlo kaj uporabnega, to je letovišče v Pineti pri Novigradu, potem želim, da se ob vhodu v letovišče s skromno napisno tablico (izmera 160 x 80 cm) oddolžite za moj predlog - hvala.
Do ideje nisem prišel čez noč, do nje sem prihajal počasi, kot je počasno pristopanje k samoupravnemu sporazumu za rekreacijo delavcev, končno odločitev pa sem dobil, k° sem bral „zgodovino borbe proti dolgim sestankom." Ne ve/jamete, naj vam pa pojasnim:
- Borba proti dolgim in nekoristnim sestankom je pričela v Sovjetski zvezi že leta 1920 in Maja-kovski je o dolgih sestankih napisal celo nekaj stihov v „Izvestja“. (To je tudi hvaležno področje za naše modeme pesnike).
- Višek borbe pa je bila ustanovitev „Lige vremena", ki je imela nalogo, da se bori za racionalno koriščenje časa, in ta liga je organizirala poseben fond, v katerega so vplačevali kazni tisti, ki so zamujali sestanke ali če se jih iz neupravičljivih razlogov niso udeleževali; no, in ta sredstva so bila namenjena za izgradnjo potniškega aviona z imenom „ČAS“. Nisem dobil podatka, ali je ta avion kdaj poletel in če so z njim pridobili čas, ki so ga izgubili na sestankih, vendar to ni važno, dogajalo se je že leta 1923 (glej I. Vartanov ..Organizaciji zasedanijo ‘‘	-
Vremja, Moskva 1923.)
Pri tem branju sem prišel do ideje za predlog, ki je naveden v naslovu.
V Iskri smo proti avionom, kar se tiče nakupa, nismo pa proti vožnji z njim, kar dokazujejo potni nalogi. Zato za avion ne bomo zbirali denarja, pač pa ga zbirajmo za letovišče, in sicer s prispevki v fond za Pineto takole:
1.	Kdor zamudi na sestanek, naj za vsakih zamujenih 5 minut plača 1 dinar, in to na vsakega že prisotnega udeleženca.
2.	Kdor ne pride na sestanek, pa za izostanek nima opravičljivih razlogov (samo opravičilo ne velia), plača 10 din na vsakega udeleženca sestanka.
3.	Kdor pripravlja sestanek, pa ga ne pripravi dobro in zato sesta-
nek traja predolgo, plača kot pod tč. 2
■ 4. Kdor- z dolgoveznimi uvodnimi pojasnili ali z dolgovezno razpravo ali z razlago zadev, ki ne spadajo v vsebino, podaljšuje sestanek, plača kot pod tč. 1.
5. Kdor brez potrebe skliče sestanek v delovnem času, plača kot pod tč. 2.
V Iskri je na dan preko 100 sestankov, če štejemo vse, od delovnih sestankov, kolegijev, odborov, delavskih svetov, političnih organizacij ipd., na njih bi moralo prisostvovali ca 1.000 ljudi. Če upoštevamo, da se sestanki pričnejo z 10-minutno zamudo in da jim ne prisostvuje ca 20 7o ljudi, potem bi m mesec zbrali 220.000 din. Če pa vemo, da se razprava za Pineto vodi že 3 leta in če bi prišteli ves čas, ki smo ga uporabili za razpravo okrog Pinete ter stroške, ki smo jih že plačali, potem bi bila Pineta že zgrajena!
Vendar ne izgubite poguma, za zbiranje denarja še ni prepozno, saj še vedno zamujamo in dolgovlači-mo seje, sejice, sestanke in zbore.
Zapisnikarice, (saj zapisnikov ne pišejo moški) , naredite mi uslugo in na koncu zapisnika zapišite dinarje za Pineto! Napišite čisto narahlo s svinčnikom, da se bo lahko zradiralo, vendar le napišite!
Torej, dajem vam idejo, izkoristimo jo skupno! Vedno vaš
Kaktus
Samoupravna interesna skupnost za rekreacijo in oddih Iskra, p. o., Ljubljana, Prešernova 27
razglaša
prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Poleg splošnih pogojev se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva:
-	ekonomska srednja šola
-	nekaj let prakse v samostojnem vodenju računovodstva
-	moralnopolitična neoporečnost.
Pismene prijave z življenjepisom vložite na naslov: Samoupravna interesna skupnost za rekreacijo in oddih Iskra, p. o., Ljubljana, Prešernova 27. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje ljube mame
Julijane JUVAN
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD orodjarna z vso pomoč, izraženo sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
sin Franc Juvan
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta
PAVLA POHLEVNA
se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem iz TOZD ERO za izraze sožalja, podarjeni venec, denarne pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Marjan Pohleven
ISKRA
Štev. 9—6. marec 1976
ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Iskra I še povečala prednost
Enajsti spominski pohod na Stol
V četrti skupini so igralci ekipe Iskra I premagali oba naslednja nasprotnika z rezultatom 3:1. Zmagovalci prvega dvoboja z moštvom Doma JLA so bili šahisti: Jože Kerec, Milo-Rulič in Živorad Andrejič. V
van
Detajl z razstave.
Zanimiva razstava
V galeriji Doma srednjih strokovnih šol v Ljubljani so v četrtek, 26. februarja odprli razstavo del dijakov - članov radioamaterskega kluba. Nekaj manj od polovice vseh članov, ki v njem sodeluje, je v počastitev 30-letnice organizacije Ljudske tehnike Slovenije pokazalo vrsto aparatov - vse od transistorskih sprejemnikov, stereo ojačevalnikov, elektronskih časovnih stikal, pa do stabiliziranih usmernikov in detektoijev. Vse po vrsti so izdelali sami, pri delu pa jih je vodil mentor Marjan Fedran.
Pomočnica ravnatelja doma, Vera Domanko, je v otvoritvenem govom poudarila družbenopolitični pomen dejavnosti radioamateijev, ki ne pomeni samo popoldanske konjičkar-ske sprostitve, temveč ima pomembno vlogo pri krepitvi splošnega ljudskega odpora. „Tega smo se vseskozi zavedali," je med drugim dejala, „zato ni
naključje, da klub že štirinajsto leto uspešno deluje. Res so bila vmes obdobja, ko je delovanje skoraj prenehalo, v zadnjem času pa se je zanimanje izredno povečalo tako, da klub šteje že 52 članov. K temu je precej prispevalo tudi razumevanje, ki ga je za naše delo pokazalo ZP Iskra. Iz Semiča so nam poslali kondenzatorje, iz Šentjerneja upornike, iz Žužemberka pa so prispevali keramične kondenzatorje. V stiski z materialom, ki ga pri delu nujno potrebujemo, smo zaprosili za pomoč tudi druge delovne organizacije, ki pa se prošnji niso odzvale."
Po otvoritvi je mentor kluba prisotnim razložil zgradbo, delovanje in namen uporabe vseh razstavljenih predmetov. Kljub majhnemu proštom, kjer je razstava bila, se je obiskovalcev, ki so mu z zanimanjem sledili, kar trlo. stane Fleischman
drugem dvoboju z ekipo Pionir I pa so dosegli popolni uspeh šahisti: Jože Kerec, Milovan Rulič in Vito Šoukal. Iskra I z 18 točkami v svoji skupini premočno vodi, saj je na drugem mestu moštvo Doma JLA, ki ima samo
15.5	točk.
Šahisti ekipe Iskra III so v drugi skupini v četrtem kolu premagali ekipo Inšpekcijskih služb z rezultatom
2.5	: 1,5. Zmagala sta Juriča Zadravec in Maijan Kovač, remiziral pa je Janez Grčar. V petem kolu so igrali neodločeno z ekipo SZDL II in sta svoji partiji dobila Juriča Zadravec ter Vlado Stroshzack. Igralci Iskre V sp v isti skupini najprej premagali ekipo SZDL II z 2,5 : 1,5 z zmago Zorana Barešiča in Mladena Baščovanoviča ter remijem Darka Božiča. V drugem dvoboju so z moštvom IMP izgubili z rezultatom
1.5	: 2,5. Mladen Baščovanovič, Pavle Jereb in Stane Cimerman so remizirali in tako je ekipa Iskra III z 8,5 točkami na devetem mestu, Iskra V pa s sedmimi točkami na dvanajstem mestu.
Tekmovalci ekipe Iskra II so v prvi skupini v petem kolu premagali Cestno podjetje Ljubljana z rezultatom
3.5	: 0,5. Zmagali so: Dane Černe, Jože Špende in Stane Zemljarič; remiziral pa je Bogdan Brezigar, V šestem kolu so premagali ekipo S2,5 : 1,5,
DRUGI V TRIM SINDIKALNEM VELESLALOMU
zasedle ekipno drugo mesto, se je moška ekipa uvrstila na enajsto, v skupni uvrstitvi pa je bila ekipa Elektromehanike-komercialnega področja druga, za najboljšo ekipo Ljubljanske banke.
Smučarji Elektromehanike -komercialnega področja v Ljubljani so se 16. februarja uspešno udeležili sindikalnega TRIM tekmovanja v veleslalomu, ki je bilo v Kranjski gori. Nastopilo je 5 moških in 4 ženske, dosegli pa so v močni konkurenci lep uspeh. Medtem ko so ženske iz Elektromehanike - komericalnega področja
OBVESTILO
Planinsko društvo ZP Iskra bo imelo v sredo, 10. marca 1976 svoj letni občni zbor. Na to pomembno srečanje, ki bo ob 18. uri v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, vabimo vse člane LD kot tudi druge ljubitelje gora.
Dnevni red:
1.	Volitve delovnega predsedstva
2.	Poročilo o dejavnosti PD lani
3.	Blagajniško poročilo
4.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru
5.	Volitve novega predsednika, tajnika in članov odbora
6.	Sprejem programa izletov za letos
7.	Razno
8.	Predavanje Danila Cedilnika o jugoslovanski alpinistični odpravi na Makalu, spremljano z diapozitivi
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto, 13. marca 1976 prvi planinski izlet v letošnji sezoni na Jošt, Čepulje, Škofjo Loko.
Odhod bo v soboto, 13. 3. ob 8.30 z glavne avtobusne postaje v Ljubljani z rednim avtobusom do Labor. Ob 9. uri naj na Lahore pridejo tudi vsi udeleženci iz Kranja. Tura je primerna za vse, hoje pa bo približno za 4 ure. Povratek okoli 17. ure.
Izlet vodi Marjan Vernik.
Prijave sprejema: Planinsko dmštvo Iskra, Prešernova 27, Ljubljana, do 10. 3. 1976 s prispevkom 10,00 din.
Vožnjo z avtobusom plača vsak sam.
OBVESTILO!
Šahovsko prvenstvo Elektromehanike za posameznike za leto 1976 se bo pričelo dne 13. marca 1976 ob 16. uri v dvorani delavskega samoupravljanja (nad menzo). Igralo se bo po Bergeijevem sistemu, igralni čas bo določen pred pričetkom turnirja, odvisno od števila prijav (10. oz. 20 minut na posameznika). Ženske bodo igrale v svoji skupini z igralnim časom 30 minut za posameznico.
Ker pričakujemo množično udeležbo, je zaradi organizacije tekmovanja potrebno, da se prijavite čimprej.
Prijave in informacije pri Martinu Bercetu, 064-22-221, int. 2-154.^
Vodstvo sekcije
Tudi letos so se planinci Iskre Elektromehanike v velikem številu udeležili tradicionalnega spominskega pohoda na Stol. Nekateri že v soboto 21. febmarja, večina pa zaradi delovne sobote v nedeljo.
Pohod je tudi letos lepo uspel, vreme je bilo čudovito. Pohod je organiziral Občinski odbor ZZB NOV Jesenice. Na pohodu je bilo več kot 3000 planincev. Organizatorju gre vsa pohvala, saj pri tako množičnem obisku v zasneženem gorskem svetu je nujno potrebno do podrobnosti vse pripraviti. Udeležencem so letos prvič podelili posebne spominske. značke.
Rekli boste, kaj tako številno množico ljudi motivira, da gre na ne ravno lahek pohod? So mar to res le spominske značke? Da, to je močen motiv. Važnejša pa je prav gotovo zavest naših delovnih ljudi, da na tem
pohodu dajo svoje spoštovanje padlim v NOV, da preizkusijo svoje fizične sposobnosti in se naužijejo svežega zraka.
Letos je bil pohod, zaradi previsoko zapadlega snega, izveden do Valvazorjevega doma in preko Poljške planine na Zabreško planino. Tu je bila spominska slovesnost s proslavo, kjer so se udeleženci poklonili spominu padlim partizanom in obudili spomin na bitko partizanov s premoč-
nimi Nemci pod Stolom, kjer je padel
prvoborec Jože Koder. Od tod so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu.
Tako bo letošnji pohod na Stol ostal v lepem spominu vsem udeležencem, od katerih je bilo prek 100 Iskrašev iz Elektromehanike.

kjer sta imela popoln uspeh: Dane Čeme in Jože Spende; polovični rezultat pa je dosegel Stane Zemljarič. Iskra IV je v petem kolu izgubila z Zavodom za raziskavo materiala II z rezultatom 1 : 3; svojo partijo je dobil samo Ilija Vardič. V naslednjem kolu so igrali s Kolinsko tovarno neodločeno. Zmagala sta Ilija Vardič in Metod Bolte. Iskra II je s 14 točkami na četrtem mestu, Iskra IV pa z 9,5 točkami na dvanajstem mestu.
Šahisti Iskre VI so v tretji skupini v nadaljevanju tekmovanja igrali neodločeno z ekipo Unitas. Zmagala sta: Boris Kukovič in Igor Dubrovski. V šestem kolu pa so izgubili z ekipo Saturnus II z 1 : 3. Zmagal je samo Igor Dubrovski. Iskra VI je s sedmimi točkami v svoji skupini po šestem kolu na 13. mestu. Bogdan Brezigar
HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI
TURNIR ELEKTROMEHANIKE
-
Šahovska sekcija Elektromehanika je organizirala 2. redni hitropotezni turnir, na katerem so se uvrstili takole:
udeleženci
Posamezniki so se uvrstili takole: ženski E razred:.. .4.) Vraber 46,9 .. .6.) Rojšek 47,9 — ženski D razred: ... 7.) Lamut — ženski F razred: ... 6.) Puterle - moški A razred: ... 31.) Trček — moški B razred: ... 62.) Suhadolnik, diskvalificiran Dolenc - moški C razred:: .. .21). Ivanuša,... 35.) Šorli.
1.	Brane Deželak
2.	Martin Brce ml.
3.	Miha Šmid
4.	Lojze Deželak
5.	Marjan Kern
6.	Vinko Zorman
7.	Brane Brce
8.	Stane Drešar
9.	Milan Bulič
10.	Lojze Vehovec
11.	Zlato Jeraj
12.	Martin Brce st.
13.	Richard Piskar
14.	Stane Stojič
15.	Igor Orel
12.5 12 11
9.5 9
8.5
7.5 7
6
5.5
5.5
4.5
3.5
1.5 1,5;
■4
Ženske:
1.-2. Lucija Čičak in Erna Ječnik
3.	Majda Kirn
4.	Milica Rogelj
2
0

Skupina košarkarjev TOZD TEL A po internem tekmovanju. Tu se športm rekreacija iz leta v leto širi in ob četrtkih je v dvorani TV D Partizan v Zadobrovi vedno bolj živo.
-C-
Montažen! to pot na Goheh
Nad 40 članov delovnega kolektiva TOZD MSO, se je udeležbo po tradiciji tokrat že VIL „montažijade“ v času od 6. 2. — 10. 2. 76. Prijetna Mozirska koča, oddaljena od žičnice cca 15 minut je bila topel dom vsem udeležencem. Za popestritev vzdušja pa smo imeli v večernih urah tudi krst „zelencev“ in volitev „mistra Golt". V dnevnem času so začetniki dobivali prve instrukcije osnovne smučarske šole pod vodstvom smučarskega učitelja. Vreme nam je bilo vse dni izredno naklonjeno, sonce, brez vetra pa zadosti snega.
Predzadnji dan smo se pomerili tudi v veleslalomu pod sedežnico na zgornji postaji. Proga je bila dolga cca 300 m in je imela 16 vratič. Trasiral jo je Janez Škorjanc.
Rezultati tekmovanja: ženske: 1. Metka Tomažič 21,05, 2. Milena Rismondo 25,05, 3. Jadranka Bla-ževič 25,15, 4. Anka Suhadolčan, diskvalificirana, Breda Cankar; moški nad 30 let: 1. Jože Škorjanc 23,5, 2. Stane Skubic 26,15, 3. Mirko Kepic 27,1, 4. Sašo Kapelj, 5. Vinko Plavčak, 6. Franc Podrepšek, 7. Ivan Brezovnik, diskvalificirani; Nace Prebil, Srečo Berčič, Franc Jurjevčič in Lado Lampič; moški do 30 let: 1.
Berto Ribič 22,3, 2. Drago Puš 23,8, 3. Miloš Zakrajšek 25,1, 4. Roman Jan, 5. Martin Podvratnik, 6. Gorazd
Marenče, 7. Rasto Jakič, 8. Vink6 Lužar, 9. Silvo Vončina, 10. Duša® Kunstelj, 11. Srečo Žnidaršič, l2’ Miran Breznik, diskvalificirani: Darkc Bevc, Bojan Praček, Miro Suhadolčafl' Jože Skorji
Udeleženci veleslaloma montažerjev na Golteh.
Klub štipendistov ZP Iskra bo organiziral za štipendiste
SMUČARSKI IZLET NA KOBLO
v sredo, 10. 3. 1976.
Informacije in prijave s kavcijo 50 din sprejema Referent za štipendije ZP Iskra, Prešernova 27, najkasneje do torka, 9. 3. 1976 do 12. ure.

ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
OBVESTILO
Planinska sekcija Iskra Elektromehanika Kranj organizira v nedeljo 14. marca 1976 planinsko-smučarski izlet: NEVEJSKO SEDLO (Italija? -PREVALA-KRNICA-NEVEJSKO SEDLO.
Odhod avtobusa izpred kina Centerbo ob 5,30 un. Cena prevoza je tv din, žičnico bodo plačali udeleženci sami, kavcija pa je 50 din.
Prijave sprejema Olga Pajk, tajništvo TOZD ERO, tel.2822, do vklju no srede,10. marca.
Vabljeni!



Z veseljem ugotavljamo, da se je za; nimanje za šah povečalo, predvsem p* 1 11* ženskah.
3. hitropotezni redni turnir bo dnč 11. marca 1976 ob 17.
-B.M/