Ishaja nak D«d«lJ la praialkov. nn rasalkov. v brat opečena. Kapitan druge ladja, ki je prihitela na pomoč, je rešit šest oseb moštvs iz goreč« ladje. Bomba v stanovanja italijanskega urednika. Dairoit, Mich. — V stanovs-njs Vinoeot Gluliana, italijanskega uradnika in bankirja, Je bila v torek vržena bomba, ki j« razdajala dal njegove tiiše. Ranjen ai bil nihče. O bomba-ših nima poHrlja nikakega ala-du/ Več aodnlTdv za (»leano. _ Chieago- — Na zborovanju Chieago Bar asociacija bo predložen načrt, da ss zviša število sodnikov v okrsju Cook. John . Sulllvan, član vrhovnega kriminalnega sodišča, ja dajal, da okraj potrebujs najmanj š« dvaindvajset sodnikov, da bodo kos dalu, ki vedno zaostajs radi pomanjkanja sodnikov. Okrajni sodniki imsjo za rsšiti nad dva tisoč slučajev, ki čakajo obrsv. nsvs. — Zborovanje se vrši v poslopju Bar asociacija, 140 N. U SaJle st. dan f Rarllnu. Berlin, 2. Jan. — Barllnčani ao takole začeli lato 1920: trije so bili ubiti vslad eksploziv, s katerimi so slavili novo lato, 160 J« bilo ranjenih in osam oseb Js izvršilo samomor. Mad samomorilci sta tudi dva šolsrčke- Pob cija ja lzvr«lla 238 aretacij. BOJNE LAUJE PREDKELLOG 60Vil PAKTOM Mala skupina protlmllltarlatlč nih senatorjev nI mogla spra viti Kelloggov pakt na prvo mesto. Waahlngton, D. C. — Brezupen odpor male skupine protlmU iitariatičnih senatorjev ni uspel s svojim prissdevsnjem, da pride Kelloggov pakt na dnevni red pred mornariško predlogo, ki določa $874,000,000 sa sgrad bo novih križarjev In on« Isdje ta prevašaaj« letal. Senatorji Norris, U Follett«, Fraalar, Ny«, King In drugi so skušali vplivati na ssnatorja Bo-rsha, predsednika odseka ta tu jessmsko zadeve, da obdrži pogodbo na senatnem programu. Toda isnator Borah J« dojal. da s« j« sporasumsl. da n« predloži pogodbe pr«d prssnlki. Ssnator Shipstsad it Minne-sote, član farmsrpkodelavsks stranke, j« končno 1« pomagal elementu ta veliko mornarloo. Strah protlmllltaristlčnlh senatorjev ae je ureanlčil. Pvlč Je l>odptrar odlok podprsfclaednlkaj Dawaaa. ki pr«da«duj« senatu, pri protlprsdlogu k dnevnemu rodu, da s« mornariška predlo-ga postavi na dnovni red. Nato j« glasoval proti predlogi ssnatorja Norrisa. da ae zasedanj« ukine. SsnatorJ Heflln j« i«, premenil svojs glasovanj«. Norris j« glasoval obakrat t večino, da lahko kasnsje predlaga po-novno uvaža ven Js, da tako tno-va napravi prltl«k, da tagovor-nlkl velik« mornaric« dovoMjo pogodbi prednost Lop zaiolok aovaga lota! Zamorec llnčan in s«žgaa na grmadi v ameriškem Rimu, M lan. Rom«. M las. — V noči od starega na novo Uto J« drhal, ki J« štela okrog 2500 belokošesv, lln-čala zamorca Charleaa Shepher-da ln njegovo truplo j« bilo sežgano na grmadi ob cesti sunaj mesta. Zamorec j« bil obtoš«n uboja nekega baiokožnega uradnika na bližnji katnjentki farmi in po«lljsnJa nJ«gov« 18-letne hčere. Kskor pravijo linčarjl, j« zamorec prltnal krivdo. Najprci 80 izatrelili vanj točo krog«! in pot«m so š« živega in vsega krvavečega vrgli na kup drv, ki so jih polili t gasollnom in zažgali. Zamorec j« zgorel popolnoma in oatal j« 1« pepel od nJega. Po končani "slavnostl" s« jo drhal mirno razšla na novoletne proslave in policija š« traven nI prišla! Nava paokaiaja v zraka Utalo bo krožilo. dokl«r m n« Israbljo stroji j dobiva gorivo v traku. l*a Angslsa, Cel. — Vojaško Utalo "Qu«aHlon Mark" j« na nov«ga lotala dan sač«lo i v«le-vsžno poskušnjo nad tukajšnjo letalsko poatajo Metropolitan Airport. Dvignilo s« j« v trak, kj«r ima krošiti toliko časa, kolikor bodo mogli vsdržsti stroji; obenem bodo trsjsl« poskušnj« dobav« gaaolina Is drugags letala v trtfku. Prvi dsn je "Quee-tion Mark" štirikrat napolnil avoj tank t gorivom brat kakih tešav. Letalo, ki donaša gaso-lin, s« dviga« nad krošeči mono-plsn in vršs doli oev, po kateri Toda Borah se"je bal, ssj ta-[Wf ,5»®"»; ko je govoril, da bo neksj ™ ^ fl^torjs. Okrog «000 lju- dnl minilo t nesrečnim prereka nJem ali ribanjem In J« predla-gal kompromis. Predlagal j«, da se dne 3. januarja mornariška prodloga proglasi za nedokončano dalo in ds s« isti dsn predloži Kelloggov pakt odprti eksekutivnl seji. Zagovorniki Kelloggove pred-loge so hotsll Izvedeti, kdaj bo Borah dne 3. Januarja predložil pogodbo. Borah J« previdno obljubil, da pvedlošl pogodbo omenjenega dne In da ostane pred senstom, dokler ns bo rašsnš. Senator King js omsnll, ako bi slučsjno ns bil on navsoč, tedaj naj s« dovoli komu drugemu, ds stavi predlog, da prid« prodloga na dnevni red. Po tam doksau, ds opozicija nima zaupsnjs v Borah s, J« oposicija sprejela njegov predlog. To pomeni, da bo mornariška pradlogs Imela prednost, dokler večina senata ne odloči, da prids pogodba to-par vojskovanj« ns dnevni rsd. Pogodba n« lahko umaknit ta-čaano vsak trenutek, da s« glasuj« o predlogi zs zgradbo križarjev. Deklica umorjena. , Halt Uke City, Utah. 2. Jan, — Dvanajstletna Jun« Nelson, k a Ura J« prod par dnavi itgkil-la it svojegs dimu, js bila včeraj nsjdena mrtva v močvirju zunaj meata. Dakllra Js bila kriminalno napadena in zadušena. — Policija Js ns delu, ds xs-slodi morilca. Chieago. — Clara Hood, sta rs 37 lat. Ja Mla v torek najdans mrtvs v svojem stanovanj«, 943 Anslie st. Zadušila se js s pil-HI, Kanoškl pMenlnarJI dobili < 62400. K^nosha, Wls. — Pletenlnsr. skl delavci, ksUr« J« Allm-A Comipany ieprla prati malone a-nim letiim, a v Chkagu. — Dalja Ja bila na novoletni praznik ubita sna oseba ln sedem ranjenih v revolver-sklh bitkah. deisv« Harvsaiar Cm. obljabajs ram počitnic«. Chieago. — International Har-v nate r Com pa ny naznanja, da vsi njeni delavci dob« latos dva ta-dna počitnic s polno plačo. Okrog 40,000 delavcev j« uposlanlh prt tej družbi. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Častni na slov kn hk k narodne podporne jednote One oglaaov po dogovoru. Rokopisi ao no vračajo. Naročnina: Mioiono driava (iiven Chicago) $4.00 na lata, $1.00 sa pol lota; Chicago ia Ckcro $7.60 na lat«. $3.75 sa pol lata, ki sa iaosom- fe*00,,,. Naalov sa vae, kar ima atik s listom: "PROSVETA" 2iS7-Sf So. I.a» ndalr A ve«ur, Chieaga. Illiaala. ENLIGHTENMENT" Organ of Um Sloveaa National Bonefit Sodotf. VESTI IZ NASELBIN Ovrned by the Hioveae National Benefft Barfety. HobaeripUon: fear; Chicago »7.&0 Advartlaing raUa on agrerment. ' * ' Unitad Ftatea (escept Chicago) and Cangda $fl.00'par and foreign countries fV.OO per year. MEMBER OP THE PEDERATED PRESS 188 Detum v oklrpaju n. pr. (Dec. I1-1&2H) poleg vašega imcaa na naalovu pomeni, da ra mje a tem dnevom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, ga sa ram na ustavi list. __ PRAVILNA ODPOMOČ PROTI TAKIM ZU)H JE LE DRŽAVNI ODŠKODNINSKI SKLAD. Zavarovanje delavcev proti poškodbam pri privatnih zavarovalniških družbah se mora odpraviti. V državi New York je državni delavski department uvedel preiskavo o učinkovanju odškodninskega zakona proti poškodbam v industriji. Dr. Lindsay Rogers z univerze Columbia je napravil obširno poročilo. Njegovo poročilo se nanaša na preiskavo delavskega državnega • departmenta. Ta preiskava je spravila na dan koruptiv-no prakso nekaterih zdravnikov in pokazala, da so nekateri zdravniki (ni jih dosti, pa so), golo orodje podjetnikov in zavarovalnih družb. Poročilo obtožuje nekatere odškodninske zdravnike, da bo podkupili tovarniške preddelavce 0 tem, d st so jim napisali recept za žganje. Dr. Rogers kritizira sredstva, ki se jih poslužujejo zavarovalne družbe in podjetniki za znižanje zdravniških stroškov za poškodovane delavce. Pr. Rogers pravi, da so nagrade velike, da zdravniki tekmujejo drug z drugim v biznlsu. Nekateri izmed njih oglašajo, da plačajo provizijo ali pa uvažujejo biznis, ki se jim dodeli. Dogodilo se je tudi, da zdravniki dele zdrav-niški honorar z izravnavalci zavarovalnih dfužb, ki so jim odkazali poškodovane delavce. \ Porodilo pravi: "Zdravniški ravnatelji zavarovalnih družb, ki so navadno zdravniki, pošiljajo poškodovane delavce zdravnikom^ ki syoje privatne bolnike, ako so potrebni operacije, odkažejo zavarovalnim zdravnikom— operatorjem, da jih operirajo. Neki zdravniški ravnatelj zavarovalne družbe mi je povedal, da ima potežkoče z zdravniki, ki dajejo preddelavcem recepte za žganje. ' Preddelavci so na ta način prisiljeni poslati poškodovane delavce zdravniku, ki daje recepte za žganje. Obenem po-oblaste tudi zdravnika, da zdravi poškodovane delavce. Zdravnik, ki dobiva na ta način pacijente, mogoče ni zmožen traumatičnegti zdravljenja (ranocelništva)." 1 Dr. Rogers nadaljuje, da klinike zavarovalnih družb in zdravniki, ki specializirajo v te vrste delu, kontrolirajo največ zdravljenja poškodovanih delavcev. Dr. Rogers , pravi dalje: "Da je v nekaterih slučajih dobtt vtis, da je zdravnik* po krivem prisegel/' Zavarovalne družbe izdajajo obvestila, da se poškodovani delavec obrne za nasvet le do gotovih zdravnikov. Po zakonu »e lahko obrne poškodovani delaveč do vsakega zdravnika, ki ga pooblasti podjetnik. Poročilo dostavlja, da zdravniška društva lahko odpravijo to zlo.. Priporoča se, da naj governer sodeluje i odborom zdravnikov^ ki preiskuje prakso, ki je v navadi pri ravnanju s poškodovanimi delavci, Dalje se priporoča, da se poviša plača zdravnikom, ki so nastavTjeni pri državnem delavskem departmentu. Zavarovalni zakon naj se izpremeni v toliko, da ne bodo poškodovanih delavcev preiskavali zdravniki zavarovalnih družb, ampak preiščejo naj jih državni zdravniki. ; Zavarovalninski zakon proti poškodbam je očividno IMHrtanjkijiv. Ako #a je trebn popraviti, naj se popravi tako, da bo to popravilo kaj izdalo. Priporočila zdrav-** nlka Rogersa niso zadostna. Zavarovalne družbe naj se odpravijo popolnoma, njih delo naj pa prevzame državnf odškodninski sklftd proti poškodbam. Poškodovanemu delavcu naj bo dovoljeno, kadar gre za določitev odškodnine, da si sam izbere zdravnika, v katerega ima zaupanje, ne pa da se mu silijo flržavni ali privatni zdravniki. Državnega zdravnika naj pozovo nasprotna stranka, to je podjetnik ali pa zavarovalni sklad. Ako se ne moreta oba zdravnika spopmtttet), tedaj izbereta oba zdravniško avtoriteto kot tretjega zdravnika, ki naj v takih sporih l>o skupnem posvetovanju in argumentiranju odloči, kdo , je v pravem. Odškodninski zakon tak, kakeršen je danes, vellkb bolj koristi |>odjetnikom kot poškodovanim delavcem. NI čudo, ako se je neki socialni |>olitik izrazil, da so v današnji družbi celo |>oškodovani delnvci predmet izkoriščanja, . špekulacije in tvorjjn sredstvo za pomnotltev bogastva brezvestnih ljudL Božična legenda ia mi. MuHan. Idaho. — Spet smo praznovali božične Kdo se jih ne veselit Vsak si želi p tej priliki biti skupaj s svojimi, ki so mu dragi. Ali mi, ki smo odtrgani od svojih, se moramo zadovoljiti z usodo, ki nura je dana. Boj za življen-ski obstanek sebe in svojih n ss je pahnil daleč proč od tistih, ki so nam dragi. Pri tej priliki se nehote oziramo nasaj v ono srečno mlado dobo, ko smo v družbi staršev, bratov in sester ter prijateljev obhajali božične praznike. O kako srečo in zadovoljstvo smo takrat občudili v svojih mladih že nepokvarjenih srcih! Dasi rojeni in vzgojeni večina nas v revščini, vendar smo bili srečni. Takrat Že nismo vedeli kaj »je boj za obstanek, nismo poznali zavisti, lakomnosti in hinavstva sveta. Takrat so nam pripovedovali, da se je rodil Jezus, od-reženik in da bo svet odrešil od večnega pogubljenja. In verjeli smo. Zdaj, ko se bojujemo za vsakdanji kruh, za golo življenje, so tolmačimo to stvar malo drugače. Kakor legenda pr (povodu je, je bil Krist nenavaden talent, ki ni bil zadovoljen s takratnim režimom. Postavil se je na čelo ljudstva in učil nove doktrine: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! V svoji daleko-virfnosti je videl odreženje zatiranih v tem, da uči in propagira slogo in ljubezen med narodi. Ali s tem se je zelo zsmeri) vladajočemu razredu, in tako nam nadalje legenda pripovedu je, da so gs obsodili ns smrt kot upornika in revolucionarja. & na križu je baje prosil Boga, ds naj odpusti njegovim sovražni kom. Pridobil si je, kot pravi pripovedka, mnoga srca, ali on je trpel in umrl — zastonj! Kako to? On nI trpel in umrl zastonj, bo marsikdo ugovarjal, nevitevii tu le vernike, ampak tudi take, ki ne verujejo v baj ke — verujejo* pa v njega kot revolucijonarja in odrešenika — tudi znanstveniki. Da, res je, da se je tajno začela strnjevat masa ljudstva in učila naprej nj&gove zapovedi. Res je, da se je narod skrivaj shajal po katakombah in naposled zavzel ta ke dimenzije, da je bil vladajoči imperij precej izpodkopan ter v nevarnosti strmoglavljenja In cesar Konštantin leta 359, z* vedajoč se nevarnosti, je izdal apel na ljudstva, da so vse vere enakopravne in da kristjanom se ni treba več skrivati po ka takombah in Eahko javno uče svojo vero. S tem proglaaom si Je utrdil avoj prestol. Po tem se je zsčelo: Iz mu-čenikov kristjanov so postal mučitetJI. Španska tajna inkvizicija je trajala 800 let. Sc le v začetku 10. stoletja je bila strta po francoskem orožju. — Tsko nsm torej legende in zgodovine pripovedujejo še o drugih talentih, Id so bili žrtvovani za ljudstvo. Ce se ogledamo okoli, priznati maramo, da so bile vse te žrtve doprineAene — kot sem go-v.a.-.t«:!}. Lakom nost za bogastvom, sa nadvlado posledica: mnoge korupcije Prohibicija. največja hinaviO-na! Kako Je pa med nami delavci? Ali kaj zaleže tisti nauk: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe? Mislim, da m tukaj ni treba odgovarjati. Nevoščljivo* t je v polnem cvetu Ce ima kdo boljše delo ali živ v boljlih razmerah, smo mu že nevožčjjlvl. Ne rečem, da smo vsi taki. ie se dobe. ki jim je mar blagostanje in procvit bližnjega In narodov. Tukaj mislim naža društva, ki ao m to, da nam pomagajo gmotno in dnlevno. Tisti, ki so ustanov. Mali bodisi podporna ali izobraževalna društva, gotovo niao mislili samo naae. Njim gre v*a hvala, kajti njim gre vsa zasluga, da napredujemo, da nismo ostali zadaj od drugih na- ampak naobrazba —..tisti narodi napredujejo, ki se Wjfcolj izobraženi, bi gotovo bolj cenili naše voditelje in bi jim ne očitali .njihove po zaslugi skromne praznike. Jp^ kot sem to že sliial in videl v Prosveti, čeže "Lahko Mo-leku, ki ima veliko plačo?" Jaz pa pravim, da mož, ki nam kaže Iskrite karte korupcije in odkriva razno' gnilobo za marsiks-terimi kulisami, je vreden večje plače. Se ved-: Jaz vem, da bi dobil veliko več plače, če bi se tak mož izneveril in prestopil na drugo stran. Torej, bodimo ponosni, da imamo take može, kajti njim gre zaaluga, da nismo še bolj prezirani od drugih narodov kakor smo. Pozdrav in srečno novo leto! George Gornik. Nsie napredno časopisje nam kafe pot in nas isobracuje. Imamo tudi veliko naprednih knjig, ali žal. tako malo odjemalcev. Petdeset tisoč članov pa tako malo knjig razprodanih! Kaj se hoče. Je nač vse premalo sa vednosti. če bi mnogi vedeli, da 'dandanea ne velja sirova moč. Delavčeve misli. Goivanda, N. Y. — Ker se nihče od tu ne oglasi v Prosveti, sem se jaz namenil, da na kratko poročam o tukajšnjih razmerah. — Delavske razmere so še precej povoljne, a s tem pa še ni rečeno, da bi koga sem vabil za delom. Delavske plače u> pa take, da se ne more Človek z njfmi pohvaliti. Pa upajmo, da nam mr. Hoover pripelje boljše Čase iz Jnžne Amerike, če ne bo posnemal njegovega prednika Mr. Codlidga. No, pa *aj je obljubil, da bo dober možak — in radi tega ni Čuda, da fes tako veČino zmagal. Delavci pa naj si zapomnijo, la takšni gospodje obljubijo vse, potem pa obljube spijo Šampancem. — 8edanji predsednik je tudi obljoboval pred Itirimi leti, in ko je bil izvoljen, kaj je storil dobrega za delavski razred? Storil je to-le: Kar sta nazadnjaška senat' in kongres »prejela, to je tisto malo trohi-30 v korist trpečemu ljudstvu, |e Mr. CoolMge s svojo sekirico posekal, ali drugače povedano: vetiral. Mislim, da ima on v bodočem predsedniku dobrega naslednika. f/ Kakor jO vsakemu čitatelju mano, tudi sedaj zlborujejo hromi račjald v zveznem kongresu. In glej ga spaka! 'Dne J2. decembra proiiega leta je gospod predsednik Združenih držav priporočal petinsedemdeset milijonov, v povračilo — kar je država dobila dohodninskega davka. Pa komu in katerim davkoplačevalcem želi on, da se povrne denar? Kakor izgleda bo United Steel korporacija deležna okrog petdeset milijončkov. Ali ste dragi čitatelji čitali kakšne divldende sd prejeli gotovi mogotci v letu 1928? Sedaj pa jim naša Jfospoda okrog Bele hiše daje denar nazaj, kar so plačali za davkt. Zakaj ? Ej, dragi moji! Prihodnjega marca Coolidge zgubi svojo službo, zato pa predlaga, da se United Steel korporaciji povrne milijone, s tem pa se hoče prikupiti jeklarskim bogovom, misleč, postavijo me za železnega predsednika. Torej takim se denar povračuje, ki so ga vplačali za davke, delavcem par^ok po njih, saj so tako neumni! ZniŽajmo jim mezde, življenrfke potrebščine se pa naj podraže, poleg tega pa naložimo visoke davke na delavce; naj oni plačajo mesto na ftih dobrih bratcev, ki nas vedno finančno podpjrajo. . , Kar po delavcih udrihajo prijatelji debele tnnlnjfe. Upajmo, da nas bodo končno enkrat zaboleli ti udarci, ki nas bi že zdavnaj mogli, InTfo nas bo v resnici zabolelo, takrat tudi milijoni dolarjev ne bodo več odločali, ampak glasovi razredno zavednega delavstva. Hoover bo naš bodoči predsednik. No, pa saj so fajn fantje naii republikanci. Smith je katolik, rad srka božjo vinsko kapljico, v Teksas hodi osličke kratit, potem pa nI Čuda. da je propadel. Nekomu Je i* I na 22. cesti. — Thomas? A kaj že! On je soclsllst. To sploh nlms pomena; on preveč drži za ubo-#o trpeče ljudstvo, katero bi ga moralo upožtevati, a to ljudstvo je še preveč v zmoti, ker je priklenjeno k raznim ničvrednim veram, ki ga drže v zmoti. U-pajmo, ko s« ljudstvo tega zave, da nam pridejo boljži časi. Prav rad čitam Molekova ope-zovsnja in Trunkovo pisano p6-Ije. Trunku pa priporočam, če hodi po koloradskih hribih na lov sa sajčkt in če je ie tak korenjak s svojimi iestlml krili, ga prosim, da bi vaadll nekaj rožic na njegovo polje, pa ne takšnih raatlin, ki sploh nimajo nobenega pomena za razredno zavednega delavca. Pa saj je Smithov pri staž, mu ni zameriti in precej star tudi. Se nekaj; priporočam Trunku, da gre letos v Rim, ker menda ve, da prečastiti oče Pij XI obhaja 50 letni, jubilej svojega duhovni-ikega stami. In ker bodo jubilejne ceremonije trajale do 20. decembra 1929, ima Trunk lepo priložnost, da se jih udeleži. To bo vsekakor veliko bolje (zanj in za vse prizadete, kot če bo nadaljeval in kvasil njegovo latinščino, nemščino in angleščino po svojem pisanem polju. Ni čuda, če se v Ljubljani po kavarnah rogajo takžni pisavi, kot je sam omenil. Da se mi stvar preveč ne zavleče, bom končal in se oglasil v kratkem. Sicer je malo pozno, pa vseeno želim srečno in veselo novo leto vsemu trpečemu ljudstvu! — J. Matekovich. P— Ivma Molek: OPAZOVANJA Koncert Uvšetove v Pitts-burghu. Pittaburgh, Pa. — Barometer dobrih ali slabih časov so naše prireditve. Prejšnja leta so skoro vsa pod. društva prirejala bankete in veselice, prosvetna društva pa ipre in koncerte. To sezono pa vlada mrtvilo. Vzroki so « različni: slabi Časi, nezanimanje in pomanjkanje prostora;za večje i« gre. Ljubiteljem lepe! slovenske pesmi naznanjam, qa bo imela koncert ga. Pavla Lčvšetova, o-perna pevka iz Ljimljane, dne 5. januarja, to je v 'sdboto zvečer, točno ob 8. zvečfr v Slovenskem domu, 57. cesta in Butler ulica. ; ' ..i,..... Koncert se vrši pod pokroviteljstvom Slovenskega mladinskega dramekega kluba. Vstopnina je 50c. Program bo zelo obširen. Torej na svidenje 5. januarja ob 8. zvečer v Slovenskem domu!—John Ban. Girardske vfstl. Girard, 0. — Ko i se je vršila tukaj igra "Mlinar in njegova hči," je bilo navzočega , veliko občinstvs in igra je bila defero vprizorjena. Vsledtega upamo da t>o v kratkem še katera vprizorjena, ker za igre se rojaki bolj zanimajo kot pa za druge prireditve. V prvi vrsti je treba dati Čast in hvalo našim igralcem in igralkam za njih tru4 in dobro vprizoritev, drugič pa gre hvala našemu občinstvu za tako velik poset. Naše občinstvo se je odzvalo v velikem številu tudi dne 29 decembra, ko je tu priredila koncert naša operna pevka ga. Pavla Lovšetova iz LjtAljane Ljudstvo se je divllo slovensk pesmi in njih obrazi so kazal vzradoščenje, ko so slišali alo-vensko pesem proizvajano tako lepo. Tukajšnje Samostojno podporno društvo "Slovenski brstje" priredi dne 5. januarja veselico. Upamo, da bo tudi ob te, priliki udeležba velika, kajti znano je, da je to društvo že veliko pomagalo svojim Članom. Zato pa Slovenci in Slovenke, nikar ne zamudite, ker Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni. VatoM A rsM} Jaf rojakinje iz bližnjih naselbin, da se te zabave udeležite. Začetek ob 7. zvečer. Za vsestransko dobro zabavo bo preskifeel vesellčni odbor. Frerf Krumberger. zdravnike samo zato, ker ljubi medicinsko vedo! In kardinala nič ne pretrese, ko izbleče to neumnost. Angleški kralj, ki ima že več tednov četo zdravnikov o-koli svoje postelje, je tudi me- - Pepel resolucij. Danes je tretji dan novega leta — kaj so trije dnevi ? — in marsikdo je že pozabil kaj je prisegal prvi dan. V teh treh dneh je umrlo mnogo ljudi (nekatere je pobra- cen zdravilske znanosti! a influenca, drugi so si sami Bog daj kardinalu dosti do-vzeli življenje itd.), toda mrtvih brth zdravnikov, da bo že dolgo novoletnih resolucij je ko^listja zdrav — pa ga bodo znanstveni-in trave. Zakaj ? Mar zato, ker ki še potresli! — slavna volja prosta? Popuščanje! Pap4ž podpira medicinsko vedo! Bog daj dosti zdravja tudi 48,000 političnih Jetnikov akih Ječah. New York Citp. — Sem je prispel buletln, ki ga je objavila inocemska akcija ruske »ocisl demokratične stranke v Berlinu in ki se glasi, da so ječe v £etot*l*a noreča. U?iJi * evedn° Matteson. 11^2. jan. - Dva političnih jetnikov. Samo v kon- tavorn§ vU|t ^ k JoJiet ^ izložb se prerije, nima nikogar, ki bi se ga držal za kožuhovinast rokav, sam je, čisto sam in hodi od izložbe do izloAe. Njemu jel , mraz, mraz mu je od spoznanj, drsne. VČa»1 vstanemo in hlti-da Je mnogo lepega na svetu, le mo Trstu. Sodišče je po dolgem posvetovanju Izreklo razaodbo, | katero so obsojencem znižali kazen za polovico. Grglč je bil zdaj obsojen na 12 mesecev, dijski čok, Carko in Vesel ter uradnik ČaČ na 8 mesecev in 16 dni, brata Cerkvenika na 7 mesecev in Cergonja na 5 mesecev. Zad nji ps je svojo kazen že odsedel fn je bil tslkoj izpuščen. Konfinlrani pa se še vedno nahajajo v zaporih. Roman Pahor je bil obsojen na mesec dni zapora radi slovenskih revij, ki so jih našli pri njem. Tako se vrše v Primorju dsn za dnem razprave In Izrekajo obsodbe nad Slovenci, ki želijo ohraniti svoj jezik in življenje. In potem za le najdejo patri, da izdajajo Slovence in špijonlrajo in kličejo k pokolju. DOVTIPI. "Janezek. naAtej nam nekaj nasprotnik samoatalnlkov." — "Dan — noč, vroče — mrzlo, vojna — mir..." "No — naprej T "Ata — mama.,/' • • • V XX. stoletju. ' — Kaj ne. vaš mož je umrl naravne smrti. — Ds. avtomobil gs je povozil... • • • . V avtomobilu. Gospod, ki priganja šoferja, da naravnost dirja po nevarni gorski cesti: V katero mesto vodi ta cesta? Solkr (ves jezen): V bolnico ali mrtvašnico. pravteo Ko je bil Emil Zola star dvajset let, mu je bil literarni bog Viktor Hugo. Temu svojemu idolu je poslal 3. septembra 1860 pismo naslednje vsebine: "Genijalen mož, pravijo, ima svoje dolžnosti do mladine. Najlepša naloga, ki mu je dana, pa je vzpodbujati tiste, ki čutijo v sebi iar božanskega ognja. In tako poskuša mladenič, ki Vam pošilja to pismo, ogovoriti svojega ljubljenca, genijalnega no. ia, ki je splošno znan po svoji naklonjenosti do vsega mladega, svobodnega in s čuvstvi navda-nega. Razen moje divne matere nimam na svetu nikogar. Ko sem dovršil srednjo šolo, sem si hotel o, vseh stvareh ustvariti la sitno sodbo. V lepem slovstvu so bila tedaj na iabiro razna pota. O vseh sem razmišljal in po tehtnem premisleku sem te vrnil k Vašemu naziranju, ki je resnično in pravilno ln katerega sem delil že kot deček. Zdaj, ko ml je dvajset let, se ml često zdi, da odmevajo v meni tiste inspiracijo, ki sam jih našel pri Vas. Včasi ^pustim čuvatvotn prosto pot. Takrat nastanejo iz mojih misli pesmi. Ampak te pesmi, ki so se porodile v skriti notranjosti, zbujajo doslej ne priznanja ne odklonitve. Nimam še luči, ki bi mi pokazala pot ln bi odstranila ovire, ki mi ne dovole poleta. In talko pride dan, ko povstane tak-Ina samota človeku težka. Človek čuti, da še nI dozorel, ln vendar je po drugi strani nekako truden, ker čuti okrog sebe samo molčanje. Polet mine; naenkrat stoji pred dejstvom, da mu je potrebna hvala ali gca-a, če naj gre naprej ali nazaj; Če je še čas za to, seveda. Takšen je moj sedanji položaj: truden sem na potovanju, o katerem nihče ne *ine, če je ali ni pravo. Oziram se naokrog, da bi videl, kje sveti luč, ki bi me vodila. V tem stanju sem ae domislil Vas." Leta 1887. je imel Zola v pregledu Strindbergovo dramo "Oče". Pisatelj ja hotel vedeti, kaj aodl o njem "Vodilni franco-ski naturalist, ki je ljudem odkrito govoril iz lica v lice. Evo, kaj mu piše Zola dne 14. decembra 1887: "Vaša drama (Oče) me je zelo zanimala. Miselna vsebina je drzna, uporaba Človeških ftgur tvegana. Mogočno in prepričevalno ste nsslikaii dvome glede očetostvs. Lavra, ponosna ženska, ki je podzadevno čuti svoje ilabosti ia vrline, ml ne pojdt iz spomina! Svojevrstno in zanimivo delo, polno fines, zlasti proti koncu! Odkrito rečsno, motila me je mestoma samo tehnika.. Kakor morda veste, so ml abstrakcije tuje. Jaz ljubim polne osebe, z vsem. kar je v njih ln okrog njih; človek mora Imeti občutek, da se jih Je dotakni!, ko Jih vidi pred seboj. Vaš stot-nik, kateremu ne vem niti imena, pa tudi druge osebe žive tako rekoč samo v domišljiji in ne vzbujajo občutka resnične življenskosti, ki Je pri meni pogoj. Med Vsml ln menoj leži najbrže plemenska različnost. Vendar je Va«„ drama «mo ■/,-med redkih dramatičnih del, ki so name napravila globok vtis." Se jasnejše kakor tT dve pismi pa zveni Zolajeva korespondenca is I)reyfusove afere. Pisatelj ja nastopil s mogočno obtožbo "J* accuse" in Je žrtvoval za stvar svoje ime, svojo slavo In tudi svojo osebno svo-lodo. Da Iz vo ju Je zmago do konca, je celo zapustil Francijo n odšel na Angleško v prognsn-■t vo. Tam Je ostal do amnestl-e, ki mu Je zopet dovolila po-vratek v domovino. Ko Je izšls pomilostitev, Je bil s Zolajem vred pomiloŠČen Dreyfua, katerega rehabilitacije ps Emil Zola, na žalost, nI več doživel, ker e umrl žel. 1902. V začetku junija 1899., ko je bila afera v teku, je poslal R-mil Zola stotniku Dreyfusu to pisanje: "Gospod stotnik! Če nisem bil med prvimi, ki so se Vas pismeno spomnili ob Vašem po-vrstku v Francijo, da bi Vam ir-rezili čast In apoštovsnje, se Je to zgodilo samo iz strahu, da ne bf Vam ostale moje besede nerazumljive. Kotel sem počaka - ti, da se boste srečali s svojim bratom, ki Vam bo pripovedoval, o kakšnimi tešavami smo so morali boriti. Pravkar pa mi brat piše, da ste zdravi, polni poguma ln zaupanja. Sedaj torej lahko govorim iz polnega srca, obenem pa sem overjen, da boste umeli, kaj Vam hočem povedati. Vaš hrabri brat je poosebljen pogum, požrtvovalnost in |>a-met. Samo nJemu se imste zahvaliti, da smo vodil! osemnajst mesecev trajajočo borbo s uspehom in v Vaš prid. Kako sem bil vesel, ko sem slišal, da niste ves ta čas klonili s duhom in da ste vstali iz groba, da ste v tem mučeništvu postali še večji! Za deva seveda še ni končana. Vs ša nedolžnost se mora do kraja priznati, da se Francija reši moralnega propada, v katerega je skoraj zašla. Tako dolgo, dokler leži nedolžen osumljenec v ječi, nimamo pravice prištt vati se med ljudi. Z Vašo zadevo je dano zadoščenje pravičnosti, storjen je korak k notra njemu miru. Vi prinašate našemu velikemu, a nesrečnemu narodu zažvljeni mir! Na Vas Jf sedaj, da dovržite delo, na Vas, ki ste mož, za katerega smo se borili ln ki ste nam postali simbol človeške usode. Sele potem, ko Vam bo dano polno zadoščenje, bo imela Francija pravico prištevati se med drŽave pravičnosti in človečanstva. Vaš4 sadsva je obenem zadeva časti naše armade, ki ste jo tako ljubili, da ste v njenih vrstah iskali uresničenja svojih idealov. Ne poklanjajte posor-nostl tistim, ki onečaščejo voj. sko ter bi radi našli pot do veličine s sredstvom laži in krivico! -Vsi, kar nas je, se borimo za armado! In nepopisno bo-mo veseli tisti dan, ko boste VI ln Vaši tovariši oproščeni. Ta-krat bo tudi maščevan greh. In tedaj nam ne bo armada samo pojem moči, ampak tudi pojem pravičnosti! Srce ml Je polno; dovolite, da Vam izrazim svoje sočutje sa vse, Kar ste pretrpeli ln za vse, kar je s Vami vred prestala Vaša hrabra gospa." To pismo priča, da Je bil Zola svoji fanatčini borbi zs pravičnost mol, ki bi mu dsndanes težko našli enakega. Ct. In S.H) VRf ZrVUftNjA! Vaja mišic je potrebna za razvoj zdravega, delavnega človeškega stroja ln tudi za ohra nitev telesa v dobrem stanju po tem, ko je telo že popolnoma razvito. Zdravi dojenčki in otroc vadijo že po instinktu. Urit mišice na vse mogoče načine je glavni del njihovega življenja Odrasli pa, posebno v sedanj dobi civilizacije prečesto zane marjajo svoje mišice. Posledi ce te ženake so: okrogel hrbet povešena pleča, zamaščenost, o-hlapno podkožno tkivo, kar vse je navadno združeno s slabo prebavo, zaprtjem in drugimi zna ki slabega zdravja. Telovadb naj ne bo namen večsti moč temveč ohraniti zdravje, fl Kakor vse drugo, tako se na tudi telovadba goji smerno, da dosežemo najboljši rezultat, splošnem j»e ljudje premalo gibljejo in svarilo, da preveč nI dobro, se nanaša le na nekatere Izmed njih. Ce trebušnih mišic ne vadimo dovolj, postanejo šibke ln ne morejo vršiti svoje naloge, to pomagati različnim vezem in ki tam, ki drže notranje organe na pravem mestu. Včasih pomaga pri tem narava tako, d* oblot črevesje z maščobo ln ae tako črevosje na njo nasloni. Toda kmalu potem je še slabše, kajt teža trebušnih organov postane še večja ln treba bi bilo še Jačje sprednje trebušne stene. Tudi način kako hodimo, Ima lahko dobre ali slabe posledic«. Cesto opomlnjdjd' starši otroka, naj hodijo, tako, da bodo prsti gledali ven, toda zdaj varno, dk to nI prav} stopalo naj bo obrnjeno naravnost naprej, kadar hodimo, to nam ne ssmo pospeši korak temveč tudi dovoljuje vsem mišicam na nogi, da se pravilno gibljejo. I ka LISTNICA UREDNIŠTVA. Nantlcoke, Pa. — F. S. — Po-Šljite pooblastilo, ki ga naj po-trdi notar (Notar? Public) in tri priče. S tem bo omogočeno da se potežkoče, ki jih omenja te, odstranijo. Bivši Zeppelin, ssdanja zrač na ladja Loa Angeles, js sam priplul Iz Nemčija v Ameriko in ni bil tu sestavljen, , Evolucijski proces je fakt, Je tudi niso ša vse razvojne podrobnosti dognane. Novoletni val mraza. Chicago.—Dočlm Je bilo vreme v božičnem tednu brez malega apomladansko po srednjem zsipariu, Je novo leto pridrvelo na snežnem viharju, ki Je pognal temperaturo blizu ničla do srede zjutraj. "BIlzzaHd" k sreči nI bil hud ln Js kmalu Izginil, pustil pa Je nekaj palcev snega tako da j« prvič to zimo škripalo pod nogami. — Veliko slabše Je bilo po severocapadu, kjer so I-mell podntteUkt mra«. Na tramvaj«. Gospod, ki je stopit Iz tram-vaja: "Hvala bogu. Taka gne. ča Je bila, ds sem moral celo uro stati na eni sami nogi." "In še U Je bila moja," se o- glssl gospod, ki je z nJim vred Stopil s tramvaja. 0 0 0 Sloga božji. Duhovnik (zločincu, ki ga bodo čez dve uri obOslll); Izpovejte se ml svojih grehov, sinko moj. Jsz sem služabnik božji in prosil bom bogs, ds vsm bo odpustil. Zločinec: Pustite me v miru. čemu bi govoril z vsml, če bom čet dve uri Ime! priliko govoriti z vsšlm šefom. • • • Hrtlameatl. — AH M poznaš z gospo z« sosedno mizo? — m •• — Prosim U, koliko let fms ? — Predlanskem Je Imela 38. lani 87, leto« 88, prihodnje leto bo Imela torej prav natančno 36 lat. Posebno važen je način, ko se držimo, Ravno telo vzravnanimi prsi nam ne samo olajšuj s dihanje Ur povzroča da ss kri v pljučih nasiti s kisikom, temveč vadi obenem tudi mišice ob trupu. Ze navadno delo, ki ga opravljamo vsak dan, more biti zdrufteno z močjo ln okretnostjo, ki preskrbi miši cam dovolj gibanja. Masaža Je utrjevanje pilšic od zunanje strani In Je vatna, ker od pomore mišični nedelav nostl in pospeši sdrav dotok kr-vi onemu dolu telesa, ki kri potrebuje. (i Za one, ki žele Izgubiti na teži js določen načrt telesnih vaj iz-redne važnosti ln je večkrat celo bolj uspešen kot posebna dleta Pravi način telesnih vaj ali to-lesnega dela Je ravnotako potreben za vzdrževanja zdravja od-raslegs človeka kot zagotovitev zdravega otroka. Eden od mnogih razlogov za reden zdravniški pregled mladi ne, ki se dsnes zelo priporoča Js tudi ta, ds zdravnik določi, katsrs vrsta telesnih vaj bi bila zs vsaksga najboljs. Nekaj splošnih principov seveda Je pri merno za vsakogar. Tslesna vaja naj bo v veselje In ne v breme. Ako more biti sdrtifema s kako Igro, Jo to dobro zs duha in za teto.' Telovadba naj ss vrši, če Je moiroflj; na prostem, Globoko dihanja dobrega zraka Je večkrat ravno toliko vredno kot ml Šično delovanje ssmo, Telesne vaje naj bodo redno In česte. V splošnem Js vsč vred-no hoditi 3 kilometre vsak dan kot Igrati tenis ali kaj drugega enkrat na teden, čeprav tedaj i vso silo. Telesns vaj« naj ns bodo pre naporne, kajti sl«dnjs povzročs-jo več Akod« kot dobrags. Sls-botno srce more odpovedati, še od nJega naenkrat zahtevamo preveč. Po pravilno Izvedeni telesni vaji J« treba lmt*l obču-tak prijetne utrujenosti. NI pa pravilno, če J« kdo po telovadbi "čisto preč". Taksne vsje naj po«tan«|o navada. Vssk dan Ja treba va-dltl. pa naj bo že lahka t#lovsd-bs v sobi pr«d odprtim oknom sli hoja na d«lo ali na trt, afi ta ali druga igra v proart naravi, delo ns vrt o, sil kar «1 že bodi. i Kdor goji več telesnih vaj v svojem življenju, bo njegovo življenj« nsprsvflo več iz nje-gs! (Zdravje.) Kateri je b61JI. Vpjvoda Marko Miljanov po-klie k sebi Stojana VukhfcVa ln Miljana Paunova In vpraii: "Kateri od vaju je boljl, da mu i udarim puško T Mtljan odgovori: "Jaz sem boljl od Stojana. ker sem ubil 18 mož in jih pet posekal. Stojan pa nI nikogar ustrelil, niti posekal." "Jaz sem pet ljudi rešil oči-vidne smrti, kar je vojvoda Mat--ko ln vsi Kučl. Menda sem jat bolji," reče Stojan, Vojvoda Marko pa: "Oba sta dobra. Puške ne dam pa nobenemu. A vedno je telie biti dober in plemenit človek nego Junak. Bolje Je ljudi otetl nego-li goniti jih v smrt." Vojvoda kučkl In vaaojftiškl, Vojvodi Marko Miljanov In Miljan Vukov sta sedela s svojimi plemenlkl na Komu ter «e čeato prepirala glede mej med Kučl ln Vasojevlčl, V tem prepiru se vojvoda Marko razi juti. vstans in prime sa sabljo. Da bi ga pomiril, reče vojvoda Miljan: Tako! Ti sto£ jas bom pa sedel, pa prlpovedujmo." Vojvoda Marko nato žopat prisede k Mlljatiu. . e1 Marko MUJanov In Pemba Jakupova. Marko Miljanov pride neki dan na seetanek k Je k upu Pero-viču v Plavo, Pemba, Jakupova žena, Je gledala i okna MarM, jahajočega na konju. Stišalaje o nJem kot o velikem oiošu, ga UTemerila po staftu in obrazu ter videla, da ja isto toliko dlvtn kolikor slaven In dober, pa reče svojj drugarlci, ki ga je takisto opazovala skosi okno: "Slan vlah Bog daj, da ne bi oata-lo sledu po njem!" Tovarlšlca pa ga pomiluje: "Nikar tako ne govori, na-srečnlca! čeprav je Srb, bi bi-o grah, da ss zatre takšen možak." "Vem, kaj pravim. Saj kočar koli zapusti ta seboj, nihče ne more biti tak kot on. Zato ja bolje, da ne bi ime) nikogar, vsaj sramote ne bo." MeteUk ali glavo. Takoj v početku 18, stoletja Je vaalr Čuprellč s svojo vojsko ropal po črni gori ln prišel v BJaliee, da Jim nalošl davek. Po-slal Je naprej avojega sla k na. rodn«mu vojvodi Vukotl Mrva-jeviču z naredbo, naj mu v Imenu BJellc pošlje samo eden me-tallk (droben turški novec) kot davek od osebs, "Nikdar niso BJsllce plačava-ne carju na ceearju, pa tudi danes ne bodo," odgovori Vuko-ta. Poslanec dostavi Vezirju Vu-kotov odgovor. Vukota pa, ve-doč, kaj ga čaka, Js pobsgilil s svojo vojsko v duplino pri Sta-v oni. Turki ga obkolijo ter u-amejo vojvodo Šlvega. Zagrabijo tudi dva njegova sinova In u pripeljejo predenj, da jih posekajo, "Ah, ata, kaj pa hočejo napraviti?" Nič, sinko. To bo takoj minilo, a onega metellka davščine ne bi bilo nikdar konet." • * .. • Mara« Markov kr Merim Milja- Kspetsn Maraš Markov, kato-Ik is Zatrijapča, prida neki dan vojvodi Marku Mlljanovu aa Madun, ki ja bil obkrožen z ve- fklm številom svojih seljakov, In mu saldlče od vrat: "Pomoti ti Bog, Marko MUJanov!" "Dobra ti sreča, kapetan Marš." In veli, naj mu prinaeo stolico, da se vsede. Maraš, zakaj m« val ljudje kt!č«jo: vojvoda Marko, ti sdlnl pa: Mar-ko Miljanov T "Vojvod Je doati, a Marko Miljanov j« samo «den," se od< rele Msrsš. • Vedaa sadoatl. Illj« Veljov DJukič is Brskata slovel kot Jako gostoljuben človek. Ne da bi svojeem Javil, ti Ja pevabU koga na obed aH večerja- Ko so mu domačini očitali: sekaj kliče ljudi, a Jih *l-s čim pogostiti. J« samo od-govsr Jal: Imsm, tako mi duše. vselej doati: dobre volj« in kar ae aa-Jde." rrrrrurr^ni Znamenje (Nov. 30-28) po- Najprej moramo povedati, da ta doberman ni bil niksk človek, temveč pea in povrhu še ne vzgojen pea. Njegovi pozorni pogledi, njegov vohajači no* in premišljeni koraki ao pričali o notranjem nemiru. "Čuden pes," je rekel velik človek, z debelo aktovko pod pazduho, svojemu spremljevalcu, nekemu debelemu motu, ki je nosil mal zavojček v roki. "Že precej časa gre za nama." "Da, rea čudno," je potrdil debetuhar. "Ko sva se midva ustavila, se je ustavil tudi on." "Čistokrven pes," je pripomnil dolgin. "Pragocen pes." "Ksj hočete reči s tem?" je vprašal debeluhar. "Nič . . . Čistokrvnih psov brez gospodarja je malo." Nekaj minut sta stopala molče naprej. Debeluhar se je neprestano oziral in nemirno gledal sumljivega pas. Pes ps je nemoteno sledil. "Policijs zelo rsds uporablja take pse," se je zopet oglasil dolgin. "Mogoče," je odgovoril s po-tvorjeno ravnoduinostjo debeluhar. , Molče sta ila dalje. "de vedno gre za vami," je rekel čez nekaj minut dolgin. "Saj ne gre za menoj," je z jeznim glasom odgovoril debeluhar. "Ves čas gre zs vami." MORSKI VRAG Člani in članice S. N. P. J. M Sedaj lahko dobite M Ust Prosveta vsak dan sa eno leto in knjigo 1 AMERIŠKI SLOVENCI, vredno • $5.00—ako M nam pošljete bres odbitka svoto $6.30. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA ^M SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGB-NEZUE, vredna $1.50, in PATER MALAVBN-TURA V KABARETU, vredna $1.60, skopaj vrednost $6.00 in dnevnik Prosveta sa eno leto^^H za sveto $6.30. To velja sa člane S.N.PJ. sa vse TggfcVJ* qtare in nove naročnike. Ne člani pla-«sjo $7.60. __\ T^kiro dobite pel leta dnevnik Prosveta in skupne | vrednosti sa $2.50 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZA-KON BIOGENEZIJE, ali pa ZAJEDALCE in HRBTENICO In INFORMATOR ako nam poiljete svoto $3.90. Nečlani po« je jo $4.50. AH pa sa $2.90 pol leto list Prosveta In kajigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.50. _ To vse velja sa store in nove naročnike. Vsak mora poslati celo svoto bres odbitka. Denar In naročila polljtte na uprsvništvo na naslov: PROSVETA, 2667 So. Lawndsle Ave„ Chicago, BI Pošiljam $........................ Ime ........................f................................................~............ Naslov ................................................................................. Država..........................................& društva.................... "Ampak to ne spada k stvari," sem vzkliknil. "Nikakor ne." Sedaj je govoril hitro in oči so ae iskrile. "To je svinjarija, ni življenje. Kakšne koristi alf kakšnega pomena je neumrjočnost svinjarije7 Kakšen je namen? Ti nisi nsredil ti veta. In vendar bi iiveš, ki ai ga jedel In trošil, utegnil rešiti iivljenje tu-catom hodnikov, ki so naredili ilvei, pa ga niso jedli. V kakšen neumrjoč namen si bil ti? Ali oni? Vzemi sebe in mene. Koliko pa je vredna tista tvoja hvaliaana neumrjočnost, če udsri tvoje življenje na moje? TI bi se rad vrnil na suho, kjer je prav ugoden proetor za tvojo vrsto svinjarije. Jas pa imam take muhe, da te obdrtlm na tej ladlji, kjer procvita moja svinjarija. In v resnici te hočem obdržati. Lahko naredim nekaj is tebe ali te pa zdrobim. TI lahko umrješ danes, ta teden ali drugi mesec. Lahko bi te aedajle pobil s enim udarcem svoje pesti, kajti beden slsbič si. Ampak ako smo neumrjoči, čemu vse to? Biti svinjarski, kot sva bila ti in Jaz vse svoje iivljenje, to po vsej priliki nI b* tisto, kar bi morali neumrjoči delati. In zopet, čemu ne to? Zakaj te drtlm tukaj?--" "Ker ste močnejši," sem bleknll. "Pa takaj močnejši?" je mahoma nadaljeval a svojimi večnimi vprašanji. "Zaradi tega, ker sem večji kos kvasu od tebe? Ali ne razumeš? ali ne rasumeš?" "Ampak bresupnost vsega." sem ugovarjal. "8oglašam a teboj," Je odgovoril. "Am-pak potem čemu ae sploh gibati, ko Je gibanje Iivljenje? Bres gibanja In brez tega, da si del kvsss, ne bi bilo nlkske bresupnosti. Ampak — in to Je tiato — mi hočemo iiveti in se gibati, dasi nimamo vzroka sa to, ker Je slučajno narava iivljenje iiveti In se gibati; hoteti iiveti in se gibati. Ako bi tega ne bilo, bi iivljenje bilo mrtvo. Tiato iivljenje. ki Je v tebi, ie vzrok, da aanjaš o svoji neumrjočnost i Življenj.-, kt je v tebi je živo in hoče ostati iivo sa vedno. Pah! Večnost svinjarije 1" Iznenada se je zasukal na peti In odšel na sprednji del ladlje. Obstal Je ob hišici in me poklical k sebi. "Ampak, poalušaj, koliko pa je bilo tisto, kar Je kuhar odneael?" je vprašal. "Stopetinosemdeaet dolarjev, gospod." sem odgovoril. Pokimal je s glavo. Ko sem trenutek pozneje stopal po stopnkal nizdol, da bi pripravil mizo za obed. aem ga slišal, kako je sredi palube na vsa glas preklinjal neke mornarje. fteeto poglavje. Drugo jutro se Je bil vihar docela izdivjal in Duh se je narahlo gugal po strani na mirnem morju, ki ga ni motil niti dihljaj vetra. Ven-dar je t upa tam potegnila rahla sapica. Wolf I