20-letnica Gradiščansko-madžarskega kulturnega društva — glej strani 8 in 9
naš tednik
LETO XXXX. Številka 14 Cena 8.— šil. (200 din) petek,
8. aprila 1988
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
Ura za prvega strelca v vigredni sezoni
Prvi strelec Ljubo Stojilkovsky
Legionar Bilčovš-čanov Ljubo Stojilkovsky je letos dal prvi gol v vigredni sezoni in bo dobil za nagrado od Našega tednika uro, ki mu jo bomo predali naslednji teden.
„Neue Burg“ večja kritika
V mestu Velikovec se med uglednimi predstavniki javnega življenja vedno bolj širi odpor proti sklepu občine, da za slovenske skupine ni prostora v občinski dvorani Neue Burg. Pred velikonočnimi prazniki je vsako velikovško gospodinjstvo prejelo po Pošti letak, v katerem je mdr. rečeno: „Prosimo Vas, da se pri svojih znancih zavzamete za skupne kulturne prireditve — tudi v Neue Burg“. Letak je izdala „Iniciativa za kulturno sodelovanje“ („Initiative für kulturelle Zusammenarbeit“).
Dobesedno piše na letaku:
Sehr geehrte Völkermark-ter, geschätzte Mitbürgerin-len und Mitbürger!
Unseren Landsleuten slowenischer Zunge wird es nun schon seit fast zwei Jahrzehnten verwehrt, den Saal der Neuen Burg für kulturelle Veranstaltungen zu benützen, obwohl sie genauso österreichische Staatsbürger und Steuerzahler sind wie wir und obwohl die Neue Burg wid-ntungsgemäß der gesamten
Bevölkerung zur Verfügung steht.
Die „Initiative für kulturelle Zusammenarbeit“, der Völkermarkter und Völker-markterinnen aus allen politischen Parteien und Konfessionen angehören, hält diesen Zustand für unbefriedigend, weil damit ein Teil unserer Mitbürger aufgrund seiner Muttersprache benachteiligt und weil ein Stück Kultur unseres Landes unterdrückt wird.
Wir haben daher versucht, mit den zuständigen Gemeindepolitikern Kon-
takt aufzunehmen, um ihre Gründe zu erfahren und unsere Argumente darzulegen. Dabei hat sich herausgestellt, daß die meisten von ihnen glauben, sie würden sich mit einer toleranteren Entscheidung gegen den Willen der Bevölkerungsmehrheit stellen.
Da wir annehmen, daß die Bürger dieser Stadt in ihrer Mehrheit tolerant und offen sind, da wir uns auch nicht vorstellen können, daß eine großzügige Politik ohne althergebrachte (Dalje na 8. strani)
V velikonočnem tednu so se študentke in študentje AFS iz vse Avstrije mudili ves teden v globaški občini. Študirali so južno-koroško stvarnost ter se pri tem marsikaj „naučili“. Kaj vse so spoznali, to nam povedo na str. 2/3.
vedno
za dr. Inzka
Predsednik republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Slovenije (po našem: prosvetni minister) Franci Pivec je na sprejemu za udeležence seminarja naših dvojezičnih učiteljev v Mariboru (glej str. 3) izročil dv. sv. dr. Inzku visoko priznanje za njegove velike zasluge pri dolgoletnem pedagoškem delu, zlasti na področju dvojezičnega šolstva.
Kakor je znano, odhaja dr. Inzko z 31. avgustom t. I. kot vodja manjšinsko-šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu v pokoj. Zato so mu naši učitelji in republiški komite za šolstvo priredili v mariborskem Rotovžu prisrčno slovesnost.
Narodni svet in Naš tednik dr. Inzku k odlikovanju iskreno čestitata.
Politika
Tednikov
komentar
RISE JANKO KULMESCH
Prejšnji teden sta avstrijska in ljubljanska televizija prenašali skupen „Club 2“; oddajali sta ga iz Maribora. Tema duha, v katerem so diskutirali mdr. predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, bivši avstrijski zunanji minister dr. Janko-witsch ter glavni urednik graške Kleine Zeitung dr. Fritz Csoklich, je bila: Kako naj se nevtralna Avstrija in neuvrščena Jugoslavija odzivata najnovejšim integracijskim procesom v Evropi. Tema, ki ni samo za obe državi velikega pomena, temveč posebno še tudi za ves slovenski narod.
In to tako za Slovence v matični domovini kakor zunaj nje-
Sloveniji se slišijo vedno bolj glasno. In to ne samo iz ust (ali izpod peresa) intelektualcev, zlasti literatov.
Kakšne preglavice lahko dela (bi lahko delalo) vprašanje koroških Slovencev višjim avstrijskim politikom, smo opazili v mariborskem „Clubu 2“. Predsednik SZDL Slovenije Jože Smolle je v svojem prispevku izpostavil, da je manjšinsko vprašanje za „Slovenijo in Jugoslavijo izrednega pomena“. Bivši zunanji minister Janko-witsch se je nato čutil dolžnega poudariti, da „se je Avstrija pozitivno opredelila do vprašanja narodnih manjšin“. Pri
Integracijski proces v našem delu Evrope — samo v besedah?
nih meja. Vsi namreč vemo: če bi se v Sloveniji začela uveljavljati politika, ki bi dosledno nasprotovala dosedanjemu ter bodočemu nivoju evropske integracije, bi pri tem brez dvoma trpeli tudi Slovenci v Italiji in na Koroškem. Že zato nam ne more biti vseeno, kako se Jugoslavija oz. Slovenija odzivata aktualnim integracijskim procesom v Evropi — in to na vseh področjih, ne samo na gospodarskem.
*
V zvezi s tem je seveda upravičeno vprašanje: ali ne obstaja pri taki politiki nevarnost, da se prezrejo t. i. Slovenci — zamejci? Da postanejo ti Slovenci za državo, ki velja zanje kot zaščitnica, žrtve, žrtve v službi „višjih interesov“?
Ne ugotovim nič novega, če zapišem, da se mnogo, da, celo večina naših rojakov na Koroškem in v Italiji ne strinja z manjšinsko politiko SFR Jugoslavije. Podobno kritične pripombe gredo tudi na račun Slovenije ter še zlasti raznih njenih uradnih ustanov. Zadnji aktualni primer: mačehovska priprava „Dnevov Slovencev iz Avstrije“ v Sloveniji s strani tistih kulturnopolitičnih funkcionarjev, ki so za to uradno oz. poklicno pristojni.
Take kritične pripombe pa ne prihajajo samo iz vrst Slovencev — zamejcev. Tudi v
tem je opozori! na znane obljube Vranitzkega v zadevi šolstva; kancler je namreč dejal, da noče ukrepati mimo Slovencev.
Takih besed ni uporabljal samo bivši avstrijski zunanji minister, ko je imel opravka z visokim predstavnikom Slovenije. Že prej smo večkrat slišali podobne izjave iz ust drugih avstrijskih politikov — če so se pač nahajali v Jugoslaviji ali pa so imeli obisk iz Jugoslavije. Skratka, tedaj se čutijo dolžne o manjšinah lepo govoriti, ker tako upajo — z besedami — ugoditi svojim južnim sosedom.
Očitno je Jugoslavija kljub temu zadovoljna. Njeno zaupanje v Avstrijo, da bo le-ta po več ko 30 letih člena 7 ADP začela uresničevati manjšinske pravice tudi z dejanji in ne samo z lepimi besedami, mora biti naravnost neustrašno.
Kakor je neustrašno prepričanje Avstrije, da se bo Jugoslavija še najmanj 30 let dalje zadovoljevala z lepimi izjavami.
In vendar: če bi obe državi iskali manj besed ter zato več pripravljenosti za dejansko uresničevanje manjšinskih pravic, bi bilo to bolje za nas vse. Najbolj pa za dobrososedske odnose in za integracijski proces na tem koščku Evrope.
KOROŠKI TEDEN ŠTUDENTOV / V GLOBAŠKI OBČINI
„Opažam, da je pri oroških Slovencih društvena dejavnosteio prisiljena“
V velikem tednu so v družinah globaške občine bili gostje študentje AFS v okviru Koroškega tedna. Mladinci iz raznih dežel Avstrije so spoznali dvojezično ozemlje, dvojezično šolstvo in življenje dveh narodnih skupnosti na vasi. Obiskali so tudi razne organizacije ter predsednika komisije, ki je izdelala „pedagoški model“. Na vasi so obiskali razna podjetja, občino in nagovarjali ljudi. Ob okrogli mizi pa je potekal diskusijski večer s predstavniki raznih mladinskih organizacij. Na žalost se vabilu ni odzval nobeden zastopnik nemško govorečih organizacij.
Na koncu Koroškega tedna so nam podali svoje vtise, doživetja in tudi razočaranja.
Kako ste doživeli življenje v družinah v globaški občini?
Held run, Gradec: Družine so politično zelo dobro informirane. Na vasi pa sem doživela, da ni pravega razumevanja za jezik soseda. Doživela sem ljudi, ki so trdili, da slovenskega jezika sploh ni. Menijo, da je njih govorica „windisch“. Doživela sem pa tudi, da v cerkvi ni nobenih jezikovnih konfliktov. Tam doživiš dvojezičnost brez vsakih emocij. Mislim, da vaščani to pripoznajo.
Peter, Soinograd: Vsak se zase in za svojo narodnost zelo bori. Zaradi tega najdeš veliko frustriranih ljudi. Tisti, ki se pa politično ne angažirajo, se nočejo opredeliti. Zelo sem bil začuden nad tistimi, ki mislijo, da so Nemci, govorijo pa slovensko in sramotijo Slovence v slovenskem jeziku. Poseb-
no čakajo na priložnosti, ko se Slovenci sami med seboj kregajo. Mislim, da to potem izkoriščajo proti slovenskemu narodu. Opazil sem tudi, da otroci v veliki meri govorijo samo nemško. V šoli se učijo dvojezično, doma v družini in v okolici pa govorijo nemško. Imam strah, da bo v bodočnosti nastal neki eksotični turizem, kjer bi si lahko ogledali kvečjemu še kakšnega starega originalnega Slovenca.
Claudia, Dunaj: Mislim, da so Slovenci zelo miroljubni. Opažam pa, da je društvena dejavnost zelo prisiljena. Vsak samo zaradi tega sodeluje, ker je Slovenec. Zelo malo pa je pravega veselja za petje in kulturno udejstvovanje.
Evi, Sinča vas: Preden sem se udeležila Koroških dnevov, nisem imela pravih stikov z dvojezičnostjo. Udeležila sem se dnevov zato, ker me zanima trenutna diskusija
Katoliška mladina pri nadškofu dr. Bergu
V torek, 5. aprila, se je delegacija Katoliške mladine sestala v Salzburgu s predsednikom avstrijske škofovske konference, salzburškim nadškofom dr. Karlom Bergom. Pred meseci že ga je podjunska katoliška mladina povabila, da bi v okviru letošnjega spominskega leta prišel na dvojezično področje dežele in tam kot priča časa spregovoril o dogodkih, ki se jih letos posebej spominjamo.
Na podlagi tega povabila je nadškof Berg mladince povabil na razgovor, ki je za udeležen-
ce bil veliko doživetje. Nadškof Berg je hotel biti informiran o vsem, kar zadeva slovensko narodno skupnost, predvsem pa sta ga zanimala šolsko vprašanje in kaj vse bi bile posledice ločevanja ter upoštevanje sinodalnih sklepov glede slovenščine oz. dvojezičnosti v Cerkvi. Bil je mnenja, da bi sinodalna pot lahko bila model in zgled za upoštevanje slovenščine tudi na drugih področjih.
Kdaj oz. če bo prišel predavat na Koroško, pa se bo v prihodnje odločilo.
0 „pedagoškem modelu“ in ker se sama učim slovensko.
Ta teden in vsa doživetja sta pa sopovzročili močno povezanost s slovenskim jezikom.
Bernd, Dunaj: Življenje v občili je zelo razdvojeno. Društveno življenje slovenskih organizacij je odlično, ni pa nobenih stikov z hemškimi društvi. Škoda, da je tako malo skupnega udejstvovanja. Za demokrata pa je sramežljivo, da s politične strani ni nobene Podpore za sožitje. Mnenja sem, da bi se moral na dvojezičnem ozemlju vsak učiti oba jezika.
Obiskali ste tudi osrednje politične organizacije ter dr. Unkarta od deželne vlade. Ste dobili vtis, da se trudijo politiki za kompromis?
Bernd, Dunaj: Od uradnih politikov smo razočarani. Govorijo o kompromisu, delijo pa po jezikovnih kriterijih v občini. Nisem našel nobenih resnih namenov za sodelovanje s Slovenci.
Peter, Soinograd: Pedagoški model je zame največji anakroni-zem današnjega časa.
Claudia, Dunaj: Pri slovenskih političnih organizacijah smo dobili odličen vtis. Mislim, da hodijo v vprašanju dvojezičnosti in skupne šole skupno pot.
V Globasnici ste imeli veliko kontaktov z domačimi mladinci. So po vašem mnenju politično zainteresirani?
Heidrun, Gradec: Mladinci, ki študirajo v raznih tujih mestih,
(Nadaljevanje na 12. strani)
Zvezni kancler odgovarja Ligi za človekove pravice
Urad zveznega kanclerja je v pismu z dne 7. marca 1988 odgovoril Ligi za človekove pravice. Le-ta je v resoluciji z dne 10. decembra lani na zveznega kanclerja izrazila svojo veliko zaskrbljenost zaradi uradne avstrijske manjšinske politike.
V odgovoru poudarja urad zveznega kanclerja mdr., da bo v šolstvu sosvet še „bolj obširen posvetovalni gre-mij“.
1.	Zur Kärntner Schulfrag«:
Die Bundesregierung hat sich seit jeher zu einem harmonischen Miteinander der Volksgruppen und der Mehrheitsbevölkerung bekannt. Dieser Zielsetzung soll auch eine allfällige Änderung des Minder-heiten-Schulgesetzes für Kärnten gerecht werden. Die derzeitige Diskussion beruht vorwiegend auf einem BeschluB der Bundesparteiobmänner und der Kärntner Landesparteiobmänner von ÖVP, SPÖ und FPÖ vom 18. November 1987. Eine allfällige Umsetzung dieses Beschlusses In konkrete MaBnahmen setzt eine parlamentarische Beratung und BeschluB-fassung voraus, die derzeit noch nicht abgeschlossen sind. Hervorzuheben Ist insbesondere, daB, wie schon bisher Im Rahmen der beim Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Sport eingerichteten Expertenkommission, den Vertretern der slowenischen Zentralorganisationen die Möglichkeit eingeräumt ist, ihren Standpunkt darzulegen. Ein noch umfassenderes Beratungsforum für alle mit der Schulfrage zusammenhängenden Problembereiche wird der gesetzlich vorgesehene Volksgruppenbeirat sein.
2.	Zur ötlarrtlchltchan Volksgrupp«nprobl«matlk:
Zum Vorwurf des Fehlens .entsprechender Durchführungsgesetze“ zu Art. 7 des Staatsvertrages von 1955 .in den Bundesländern Burgenland und Wien“ ist zunächst zu bemerken, daB damit offenbar die Rechtstellung der kroatischen Volksgruppe angesprochen wlrd.r...!	Er.
wähnt sei ferner, daB etliche Bestimmungen des Art. 7 unmittelbar anwendbar sind und daher keiner Durchführungsgesetze bedürfen. Hiezu zählt, entsprechend der nunmehr vom Verfassungsgerichtshof vertretenen Ansicht, der Anspruch auf Zulassung des Kroatischen als zusätzliche Amtssprache.
Seminar učiteljev dvojezičnih šol v Mariboru
Kakor vsako leto smo doživljali koroški učitelji tudi tokrat izredno Sostoljubnost. Seminar je potekal zelo uspešno. Gospa profesor Lucasova z Republiškega komiteja Za vzgojo, izobraževanje in tele-sno kulturo je pripravila s svojimi sodelavci za to srečanje zanimiv spored. Ob ekskurziji v Slovenske Sorice smo spoznavali kulturnozgodovinski in socialni položaj Mariborske regije. V Slovenske Sorice sta nas spremljala dva strokovnjaka, univ. prof. Klemen-oič in gospa prof. Majda Potrata s Pedagoške fakultete v Mariboru.
2 zanimanjem so sledili učitelji Predavanju profesorja dr. Vladimi-ra Klemenčiča. Obdelal je temo „Odprta meja, odprta vrata za povezovanje v alpsko-jadranskem Prostoru“. Dejal je, da živimo v ča-su odpiranja mej, da smo poklica-ni ustvarjati primerno vzdušje ob Meji predvsem z bogatim kultur-n'M delom in kulturnim sodelo-Vänjem v obmejnih območjih: pre-kornejno sodelovanje na raznih Področjih da je za Evropo sksistenčne važnosti.
Univ. prof. dr. Matjaž Kmecl je Sovoril o pomenu kulture za sedanjost in prihodnost. Predavatelj Je dejal, da brez kulture ne bomo Preživeli, kulturno delo da je povezano s smislom življenja. Pri kul-'Urnem formiranju slovenstva je Važno, da vztrajamo pri zavesti, ua smo narod s svojo identiteto.
Vsako leto vabi Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije na podlagi avstrijsko-jugoslovanskega kulturnega sporazuma učitelje dvojezičnih šol in profesorje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu ter profesorje slovenščine na višjih in srednjih šolah Koroške na tridnevni seminar v Slovenijo. Med 27. in 30. marcem t. I. se je zbralo 40 učiteljev in profesorjev s področja manjšinskega šolstva na letošnjem seminarju v hotelu Habakuk v Mariboru.
Prof. Kmecl je prikazal ob sprehodu skozi zgodovino slovenski kulturni razvoj, ki je povezan tudi z bogatim prispevkom Slovencev na Koroškem. Slovenski narod je dokaz, da je mogoče preživeti z ognjem lastne kulture.
Predavanje dr. Olge Kunst-Gnamuš pod naslovom „Razumevanje in tvorjenje besedila“ (Kako povezati jezikovni pouk z rabo) in predavanje dr. Albine Nečak-Liik „Poučevanje slovenskega jezika na dvojezičnih šolah v Prekmurju“ (inovacija na nižji stopnji osnovne šole) sta zaokrožili izredno zanimiv spored letošnjega seminarja, ki je vseboval tudi hospitacije na osnovnih in srednjih šolah ter obisk Pedagoške fakultete v Mariboru.
Za zaključek so si ogledali koroški učitelji gledališko predstavo
študentov Pedagoške fakultete (Paul Zindel: Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic). Idejno jedro predstave je bilo: živimo sicer v atomski dobi, v času izrednega tehnološkega napredka, vendar duševno, duhovno človeštvo zaostaja.
Šopka rož, ki so jih izročili udeleženci seminarja gospe prof. Lukasov! in gospe prof. Markičevi, sta bila dokaz hvaležnosti za strokovno in kulturno bogat spored seminarja, izraz hvaležnosti pa tudi za gostoljubnost, ki smo je bili tudi tokrat deležni v obilni meri.
Žal pa je skupino koroških pedagogov na seminar zadnjikrat vodil dr. Valentin Inzko. Znano je, da je obhajal nedavno svoj 65-letni jubilej. Ob koncu šolskega leta bo stopil v pokoj. Ob tej priložnosti je izrekel predsednik Republiške-
ga komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, gospod prof. Franci Pivec, dr. Valentinu Inzku priznanje za delo, ki ga je vršil v preteklih desetletjih kot profesor, nadzornik in vodja manjšinskega šolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško v službi slovenskega jezika. Tako prof. Pivec kakor ravnatelj Zavoda za šolstvo SR Slovenije, dr. Winkler, sta poudarila zasluge dr. Valentina Inzka pri razvijanju dobrososedskih odnosov med šolskimi ustanovami tostran in onstran meje, dr. Inzko je sooblikoval kontakte med Deželnim šolskim svetom za Koroško in Republiškim komitejem za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije ter soprispeval k temu, da so bili seminarji učiteljev dvojezičnih šol ponovno vključeni v avstrijsko-jugoslovanski kulturni sporazum. Za vse to je prejel visoko priznanje tudi od Zavoda za šolstvo SR Slovenije.
Besedo zahvale in priznanja je izrekel dr. Valentinu Inzku tudi podžupan občine Maribor, dipl. pravnik Matija Malešič, slovesnost pa je uokviril Mariborski oktet s šopkom umetnih in narodnih pesmi.
Slovesnosti v mariborskem Rotovžu so prisostvovali številni predstavniki kulturnega in političnega življenja.
R. S.
Gost v NT
NAŠ TEDNIK: V Avstriji imamo ministrstvo za družino in okolje, ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo, vsaka dežela ima svojega deželnega svetnika za okolje. Kup pristojnih ljudi torej. Zakaj potem ni nobene uradne študije o stanju našega okolja?
FISCHER-KOWALSKI: Saj je, februarja je Zvezni inštitut za zdravje — in ne za okolje, kar je spet enkrat značilno — predložil Flemmingovi 3000 strani. Okolje je pač brizantna tema, ki bi jo radi obdržali pod uradno kontrolo. Izšel je tudi Umweitreport, ki pa tudi nima dosti izpovedi, ker samo našteva posamezne probleme, ne pokaže pa, kako en takšen problem vpliva na drugega in pogojuje tretjega. Naša knjiga je prva, ki se ukvarja s posameznimi zveznimi deželami. Predvsem me je kot sociologinjo zanimalo, kako ravnajo s problemi.
NAŠ TEDNIK: In kako to delajo?
FISCHER-KOWALSKI: Ukrepa se ie tedaj, če je možno z okoljem služiti denar ali politični ugled. Kjer to ni možno, se nič ne napravi.
NAŠ TEDNIK: Kaj vse ste obdelali v knjigi?
FISCHER-KOWALSKI: Konce-trirali smo se na pet področij, in sicer: zrak, voda, odpadki, gozd in zaščita narave. Povsod smo pokazali časovni razvoj, saj problemi niso nastali od danes na jutri. Ne pokažemo samo, kakšno je stanje okolja, temveč tudi, kako se ukrepa ali ne ukrepa. Poizvedeli smo, kakšno je poročanje o stanju okolja. Predvsem pa smo odravnavali posamezne zvezne dežele. Lahko smo se opirali na zanesljive številke iz statistik, tako da smo lahko dežele med seboj primerjali... Tako smo ob koncu lahko izdelali še tabelo o stanju v posameznih deželah ...
NAŠ TEDNIK: . . . kjer se je izkazalo, da je Koroška med najslabšimi. Ampak prej bi še prosil, da poveste kaj o posameznih področjih.
FISCHER-KOWALSKI: Če začnem pri zraku ... Obremenjenost s snovmi, za katere se zanima tudi javnost, se zmanjšuje, čeprav ne hitro. Kar se tiče drugih (in novih snovi, saj še zdaleč ne vemo vsega), se stanje še vedno slabša. Največ škode povzročata v prvi vrsti promet, potem pa industrija. Onesnaževanje zraka je danes možno tehnično kontrolirati, ampak še vedno ni rednih merjenj za emisije.
NAŠ TEDNIK: Kdo je pravzaprav pristojen za zrak?
FISCHER-KOWALSKI: Pravzaprav urad za obrti. Sedaj imamo tudi zakon o alarmu pri smogu. Ta pravi, da je zveza pristojna za nekatera področja s posebno obremenjenostjo, ki jih naj imenujejo dežele, sicer pa je pristoj-
STRAN
petek,
8. aprila 1988
Z Marino Fischer-Kowalskijevo se je pogovarjal Rudi Vouk.
GOST
Gost v NT
na dežela. Do leta 1990 bi naj povsod dosegli enotno kvaliteto zraka — za to pa so pristojni vsi in nobeden. Na Koroškem je npr. 16 postaj, kjer merijo kakovost zraka. Nikjer ne piše, kje morajo biti te postaje: teoretično lahko stojijo sredi najlepšega gozda prav tako kakor zraven najbolj smrdljivega podjetja. Vrhu tega merijo samo žveplov dioksid. Takšni rezultati seveda ne povejo zadosti o čistosti zraka. Torej pravzaprav za zrak ni pristojen nobeden. Vzemimo Beljak: za zvezno cesto je pristojna zveza, za deželno dežela, za Magdalen urad za obrt — in čeprav so vsi skupaj povzročili slab zrak, se bo eden izgovarjal na drugega.
NAŠ TEDNIK: Torej bi bilo treba drugače razdeliti kompetence?
FISCHER-KOWALSKI:	Mi-
nistrstvo za okolje so ustanovili 1972, kompetenc to ministrstvo še danes nima skoraj nobenih. Vsak drugi minister, predvsem pa dežele, strogo pazijo na svoje pristojnosti. Vendar tudi ne vem, če bi bila koncentracija vseh kompetenc pri ministru za okolje pametna. S samo zamenjavo pristojnosti problema gotovo ne bomo rešili. Je že bolje, da čutijo pritisk na različnih mestih.
NAŠ TEDNIK: Umiranje goz-
je poškodovana površina od 1980 do danes povečala za štiri-desetkrat. Da se desetletne zamude, predvsem kar se tiče zaščite gozdov, počasi začenjajo maščevati, se je letos ja že videlo: toliko plazov in naravnih katastrof pozimi že več dolgo ni bilo.
„DESETLETNE ZAMUDE SE ZAČENJAJO MAŠČEVATI: TOLIKO PLAZOV IN NARAVNIH KATASTROF ŽE VEČ DOLGO NI RILO."
NAŠ TEDNIK: Naslednja točka bi bila zaščita narave. Mar to ni isto kakor zaščita okolja?
FISCHER-KOWALSKI:	Naja,
navadno razumemo pod zaščito narave zaščito življenjskih prostorov za različne rastline in živali. Za to morajo biti zaščitena področja zadosti velika. Takšnih zaščitenih področij je sicer na
Pred dvema tednoma je v dunajski
dviöinS (gšjc/ položaj v posameznih zveznih
iz finančnih razlogov skorajda c1 možno rešiti. Ko so na NižjeO1 Avstrijskem odstranjevali en( samo takšno deponijo, so en® celo leto stalno potrebovali ^ tovornjakov.
• Sestava odpadkov: nenevah1 _________________________________
°Äols°KSS*» fložbLFalterjzšla knjga „Öko-Bilanz snovi ločiti od drugih odpadkov Österreich — Zustand, Entwicklunpen,
Tu se nismo nasii nobene resi1	.	~—~ ;--------—,——-----——^-----3
ve, ki ne bi bila po drugi sira Strategien . To je prva knjiga, ki se
fmajo'posebnö Som“ z“™? g-Sgfogno ukvarja s stanjem av-pene odpadke, povsod drugod F atrijskega okoHa /n ki orimeria eko-
kaos. Kam industrija daje svoj'J ---	--------------■'------
posebne odpadke, večinorT* v____________________________ ___
Knjiga se dol3jv_ysehknji-
pripravljeno, da ločeno zbira o0 90171 ah f/7 Stane 198 ŠiHPPOV. padke. Ampak: kaj to pomag3;	• . JT- j n	;—j-—r~~
če na koncu vse skupaj sp® ^ Izdajateljica knjipe je Manna u.suSnno »ÄÄ 9„m?her-Kowalski: Rodila se je
zaprav lahko pametno uporablj3 žSjSfa 1946 in je mati dveh
lÄSiiXÄtrS strok Pg poklicu /e soc/oto-
rov' ,nrd:tneukp°oi"abn.8£gffeJg univerzitetna docent-rajo ga spraviti na deponije i^ojia mteruniverzitamem raz-
3	Ä» '^ovalnem inštitutu na Duna-
raziogov s? tudi vsaka Doslej je bila soavtorka
brani, da bi na njenem podroci»—... , ..----------
napravili deponijo in zelen1 --Jlsiedniih knjipz Lebensver-
vseh kovov občine pri tem tuö‘hält nitma in (lictarrainh ■ podpirajo. Ampak kam naj P° i. —»poS 1/7 KJSierreiCn,
tem pravzaprav gremo z odptf l^jegskinder, Konsumkinder,
Okraj Velikovec je na drugem mestu pri smrti
zaradi raka na dihalnih organih
^risenkinder: Von den Tupen-^en der Weiblichkeit.
sti. To je gotovo tudi zasluga tujskega prometa, saj so v igri gospodarski interesi. Enako velja za zaščito narave; zaščitena področja so zadosti velika. Umazane pa so večje reke, in delež obratov, ki izvajajo emisije direktno v reke, je nadpovprečno visok. Koroška ima tudi največje število deponij. Drugod se tukaj vsaj pomujajo za rešitve.
NAŠ TEDNIK: Koroški časopisi in politiki niso reagirali preveč prijazno na vašo knjigo. O-čitavali so vam neznanstvene metode, ko napadate Koroško.
FISCHER-KOWALSKI:	Ravno
narobe: saj je v interesu Korošcev samih, da se njihova politika zaščite okolja spremeni na bolje, da jim pozneje ne bo v škodo. Deželni svetnik Rauscher nam v oddaji Freizeichen ni mogel imenovati niti ene same številke, ki bi jo pridobili z neznanstvenimi metodami. Ampak on si je razlagal strašno visoko število obolenj za rakom na dihalnih organih v okraju Velikovec s tem, da pač preveč kadijo. Saj je čudno: druge dežele, npr. Predarlska, se sklicujejo na našo knjigo, češ, končno je izšla znanstveno podkovana knjiga o našem okolju. Seveda, te dežele so se v primerjavi s Koroško dobro odrezale.
NAŠ TEDNIK: Ali imamo sploh toliko denarja, da lahko spet ozdravimo naše okolje?
FISCHER-KOWALSKI:	Čim
prej bomo začeli, tem bolje bo. To ja sploh ni argument, da so investicije v okolje predrage. To je gospodarsko-politični nesmi-
Koroška ima naislabo politiko zaščjte okolja
do v je najbolj znan problem okolja. Kakšni so naši gozdovi?
FISCHER-KOWALSKI: Pri gozdovih, ki so v gospodarski rabi, se je malo zboljšalo, pri drugih, predvsem pri zaščitenih gozdovih, pa gre umiranje neprenehoma naprej. Stroški za negovanje gozdov še zmeraj zaostajajo za temi za gradnjo v gozdovih. V zadnjih desetih letih so zgradili več kilometrov gozdnih cest kakor so dolge avstrijske avtoceste. Danes se manj pogozduje ko pred desetimi leti. To tudi ni čudno: pri gradnji zaščit proti plazom se da hitro zaslužiti, pri pogozdovanju pa se nič ne zasluži. Dober odstotek škode povzroča tudi divjad, ki se je, ker smo iztrebili njene naravne sovražnike, ponekod preveč razmnožila. Ampak ker turisti radi lovijo, na Koroškem raje gradijo zmeraj več zaščitnih plotov, namesto da bi omejili divjad.
NAŠ TEDNIK: Koliko gozda je že poškodovanega?
FISCHER-KOWALSKI: To je
težko reči. 1987 je bilo malo bolje ko 1986, ampak to je lahko tudi zaradi vremena. Vsekakor se
srečo zmeraj več, ampak kljub temu vrste še zmeraj izumirajo. Tako smo npr. v zadnjih dvajsetih letih iztrebili več ptičjih vrst kakor v vseh 400 letih poprej. V Avstriji je samo Predarlska uresničila mednarodni standard, ki predvideva, da naj bo 10% površine zaščitene.
NAŠ TEDNIK: Kako pa je to v drugih državah?
FISCHER-KOWALSKI: Tega ne vem točno. Ta standard so „iznašli“ Američani in Kanadčani, ki ga lahko seveda laže uresničujejo, saj imajo dosti prostora.
NAŠ TEDNIK: Največji problem, ki je tudi najbolj povezan z vsemi drugimi, je najbrž odstranjevanje odpadkov.
FISCHER-KOWALSKI:	Tukaj
so v zadnjih letih vsi trdovratno zapirali oči. Naj navedem samo tri največje probleme:
• Stara bremena — to so stare, opuščene deponije, o katerih večinoma niti ne vemo točno, kje so. Tu nastajajo strupi, ki počasi prodirajo v talno vodo, v rastline, živali, in po hrani tudi v človeka. Tega problema že samo
FISCHER-KOWALSKI: Saj f popravnem odloku iz leta prav, da se branijo. Le tako F ‘4 brez čistilnih naprav, možno ustvariti pritisk npr.
industrijo, toliko
da neha
3k nPui !:	TEDNIK: Ali veste, da tri
uporabi)3 bčfne pravzaprav živijo od to-
pravzaprav živijo
louKO materiala za zavija...--«rne Obir in da argumenti, za Najbolj pametna rešitev je P^Jdi katerih Obir še ni dobil sub da se izognemo povzročanju o° ^ncl] za nabavo čistilnih na
Padkov-	tv’ niso ravno najboljši?
NAŠ TEDNIK: Preostala nrt flSCHER-KOWALSKI: Kakšna
je še voda . . .
FISCHER-KO WA LSKI:
tiče pitne vode, kaže mednaro^ ^6 TcnAII„ n. pU,», ugodno za »sj^ClLlffn ujgSn pr! f; S*“ f “,1Lr9“'md*	vodo p «si,/.
Politična in druga ozadja, te-
ct da ne vem- Jaz se sarno čudim, Kar = Je odlok že tako star.
se občine v zadnjih pomujale za čiščenje vode
P
FJSCHER-KO WA LSKI:
industrijska podjetja to tako ^	onesnažuie
»Ija; samo 5% podi«, im.^Nok sk? dostne čistilne naprave.	“i"—	‘
in dravsko do
r* ”„l6n nri milijonih za Magda-v a jate štiri obrate z dvojezična n sploh niso vkalkulirali izdat-
,	..	' oiujati reracijo in orav
>stne č sti ne naprave.	^iezn iu.s„,j i
.	*	.„»Si',.0- Magdalen pa Dravo
NAŠ TEDNIK: V vaši knjigi "V^nce. Pri milijonih za Mac
ga ozemlja Koroške kot prim' za onesnaževalce rek.
FISCHER-KOWALSKI: Da,
Za zaščito okolja.
^AŠ TEDNIK: Navajate še to-/-/aoncft-nuw/tLoiw: ua, , "o akumulatorjev Jungfer.
je tovarna celuloze Obir, ki ot>r var cHER-KOWALSKI: Ta to-menjuje Belo z ligninom (to U a Je odgovorna za z žveplo-žveplov lug, ki odteguje vodi % 1 m svinčevimi povezavami sik) in s kloriranimi ogljikovo0 kr snazeno Bistrico in je več-ki. Tako je Bela najbolj umazaS, Prekršila predpise iz vodno-reka Koroške. Obir deluje P 10 odlokov.
NAŠ TEDNIK: V vaši knjigi se izmed vseh zveznih dežel najslabše odreže Koroška. Kako to?
FISCHER-KOWALSKI: Tukaj je treba paziti. Stanje koroškega
„PROMETNA POLITIKA KOROŠKE SE OZIRA PREDVSEM NA AVTOMOBILE.
TO IMA SEVEDA POSLEDICE TUDI ZA GOZD."
okolja še ni tako slabo. Ampak izmed vseh zveznih dežel ima Koroška najslabšo politiko za zaščito okolja. Koroška ima najslabši zrak, in riziko, da zboliš za kakšno boleznijo dihalnih organov, je na Koroškem največji. Mejne vrednosti deželnih do-
ločil za zaščito proti emisijam so dvakrat tako visoke kakor tiste, ki drugod že sprožijo drugo stopnjo alarma zaradi smoga. In so šestkrat tako visoka kakor tista, ki bi jih naj povsod uvedli 1990. Vendar tu ne gre za kakšna stara določila, ta zakon so sprejeli šele pred kratkim. Prometna politika Koroške se ozira predvsem na avtomobile. Druge dežele so posebej omejile delež žvepla v kurilnem olju, Koroška tega ni storila. To ima seveda tudi posledice za gozd. Sicer je še malo vidnih poškodb. Ampak pri merjenju deleža žvepla v iglah iglavcev je Koroška že dolga leta med najslabšimi in to se bo v nekaj letih poznalo. Tudi gozdna politika je slaba. Omenili smo že, da je mnogo škode, ki jo povzroči divjad, krčenja gozdov dovoljujejo radodarno in brez naklad, mnogo je tudi posek.
NAŠ TEDNIK: Ampak vodo imamo menda še kar dobro, pa tudi zaščita narave ni tako slaba...
FISCHER-KOWALSKI:	... je-
zera so sanirana in potoki so či-
sel. Drugi so prej začeli razvijati takšne tehnologije in mi jih lahko sedaj za drag denar kupujemo.
NAŠ TEDNIK: Seveda nihče ne bo kupoval čistilnih naprav, dokler ni primoran. Ali bodo tudi v Avstriji uvedli „povzročiteljski princip“?
FISCHER-KOWALSKI: Ne tako hitro. Parlamentarci so hoteli sicer uvesti podobna določila kakor v Nemčiji, ampak potem je le obveljalo mnenje pravosodnega ministrstva in vse je ostalo pri starem. Zaenkrat je tako: ti moraš obratu dokazati, da je on povzročil tvojo bolezen ali škodo na gozdu itd., da dobiš odškodnino. Ta dokaz je skoraj nemogoč. Na Japonskem ali v Ameriki so to že zdavnaj obrnili: obrat mora dokazati, da ni onesnažil okolja in s tem ni povzročil škode. Tako so podjetja seveda iz finančnih razlogov začela kupovati čistilne naprave in stanje okolja se je zboljšalo. V Avstriji takšna določila žal manjkajo.
NAŠ TEDNIK: Marina Fischer-Kowalski, hvala za pogovor.
Rož, Podjuna, Zilja
Kiopinj: Turobno slovo od Hance Riegelnik
V sredo, 6. aprila, niti dež in slabo vreme nista mogla zaustaviti številne množice, ki se je zbrala na škocijanskem pokopališču, da se poslovi od priljubljene in vobče znane Hance Riegelnik.
Doma je bila v Klopinju pri Gorjančevih. Od leta 1977 naprej je službovala kot veroučiteljica v Ško-cijanu in Sinči vasi, nekaj časa tudi v Dobrli vasi. Zahrbtna bolezen je strla njeno krepko telo. V 41. letu starosti se je poslovila od nas in se preselila k svojemu Stvarniku.
Domači župnik Mirko Isop je v svojem uvodu označil rajno kot izredno prijazno in verno veroučite-Ijico. Ne samo to, bila je njegova desna roka, ker je oblikovala liturgično dogajanje, sodelovala pri otroškem zboru in bistveno skrbela za cerkveni pevski zbor. Iz svoje bogate poklicne izkušnje — bila je nad 10 let farna pomočnica in veroučiteljica na Zgornjem Koroškem — je marsikaj doprinesla k živi farni skupnosti v Škocijanu.
Pri sv. maši zadušnici je prepeval cerkveni zbor, ki je komaj premagoval solze sočutja, saj je bila rajna zvesta pevka in oblikovalka cerkvenega zbora. Izbirala je primerno gradivo za razne liturgične praznike in druge prireditve.
Njena posebna ljubezen je veljala otroškemu zboru, ki ga je oblikovala skupno s Heiko Mlinar. Neumorno je prevažala otroke k vajam in od vaj, da je tako otroški zbor postal važen element farnega občestva.
Kot veroučiteljica je pokazala svoje sposobnosti. Bila je zelo kreativna in je vselej imela nekaj novih pobud, tako da je verouk bil vsem otrokom veliko doživetje.
Čebelarji — pozor PRODAM aparat za izdelavo čebeljega strupa-apitoxin. Ce želite podrobnejše informacije, pišite na naslov:
Martin Vaš Žabaljska 21/A YU-23000 Zrenjanin
V pridigi je domači župnik orisal njeno težko pot trpljenja ... Nikdar ni tožila o svoji bolezni, nasprotno, tolažila je druge in jih opogumila, da bo vse šlo na bolje. Njena narava je bila, da je vse shranjevala v svojem srcu in komaj odprla špranjo pogovora s kakim dobrim prijateljem. Njena opora je bila evharistija, ki je zanjo pomenila vse. Tako je tudi na Veliko noč doživela sv. evharistijo v svoji bolniški sobi doma — hotela je preživeti Veliko noč doma, ne v bolnici — kakor da bi slutila, da bo izdihnila svojo dušo v krogu
bratov in sester.
Poleg domačega župnika so še štirje duhovniki izkazali Hanci zadnjo čast. Domači župnik se je na koncu v imenu farne skupnosti, farnega sveta, učiteljev, cerkvenih pevcev in otroškega zbora zahvalil rajni za vse, kar je doprinesla in z veliko vnemo storila.
Ljubila je svoj rod, domačo besedo in domačo pesem. Zato se je tudi doma tiho poslovila, kakor je bilo tiho in trpko njeno življenje.
Sorodnikom velja iskreno sožalje!
Katoliški dom Prosvete in turistična agencija Cartrans vabita
NA ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE
na POLJSKO
KI BO OD 20.—23. MAJA 1980.
Podrobnejše informacije dobite pri Katoliškem domu prosvete, tel.: 0 42 39 / 26 42, in pri turistični agenciji Cartrans, tel.: 0463 / 51 26 80.
V Lovankah bo te dni praznovala Bečičeva mama, Marija Pörtsch, svojo 75-letnico. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih let ter da bi še naprej tako zvesto prebirala Naš tednik.
*
Svoj 78. rojstni dan praznuje v Holbičah pri Skofi-čah Neža Perdacher. Želimo ji predvsem zdravja ter božjega blagoslova in ji kličemo še na mnoga leta.
*
Marija Lenko iz Dvora pri Šmihelu obhaja te dni svoj 70. rojstni dan. Naš tednik iskreno čestita in ji želi še mnogo zdravih let.
*
Te dni praznujeta na Plaznici 40 let skupnega življenja Marta in Jože Urch. Mnogih čestitkam se pridružujejo cerkveni pevci, člani farnega sveta, EL Ži-tara vas in uredništvo Našega tednikav
Aniji in Hanziju Uraku iz Nagelč se je rodila hčerka, ki jo bosta krstila na ime Sara Katarina. Srečnima staršema in mladi Sari čestitajo vsi iz hiše na Vik-tringerci 26 ter še prav posebno Naš tednik.
*
Danes, 8. aprila, praznuje svoj 78. rojstni dan Franci Lienhard iz Libuč. Obilo zdravja, zadovoljstva ter božjega blagoslova! To mu želijo EL Pliberk, MoPZ „Kralj Matjaž“ ter uredništvo Našega tednika.
Mednarodno podjetje ustanavlja v Borovljah novo produkcijo za čiščenje vode.
Iščemo za delo z nerjavečim jeklom:
•	mehanike (Schlosser)
•	varilce (Schweißer)
•	monterje za železo in les
•	inštalaterje za vodo in elektriko
•	sekretarko z znanjem obeh deželnih jezikov, dodatno znanje italijanščine in angleščine je zaželeno.
Pred vstopom vam nudimo posebno šolanje za varjenje na nerjavečem jeklu (Edelstahlschweißung).
Osnovno znanje angleščine je potrebno, zadostuje pa tudi pripravljenost, da si to znanje pridobite v prvem času po nastavitvi. Kontaktirajte nas čimprej.
KOR-EKO, tel. Popotnig: 0 42 27/32 66.
Gojenke Gospodinjske šole Šentrupert
(letnik 63) vabijo na srečanje ob 25-letnici obiska šole. Srečanje bo v nedeljo, 10. aprila, ob 14. uri v Šentrupertu pri Ve-likovcu! Vsi prisrčno vabljeni!
ČESTITAMO
Regini in Francu Jožefu Smrtniku iz Kort se je rodil sin, ki ga bosta krstila na ime Matej. Naše iskrene čestitke, malemu Mateju pa želimo vse najboljše na njegovi življenjski poti.
*
Svoj 50. rojstni dan obhaja znana pesnica Lenčka Küpper. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja, zadovoljstva ter veselja pri ustvarjanju novih pesmi. *
Te dni je praznoval Franc Roblek, pd. Pušelčev Franci, iz Sel svoj 52. rojstni dan. Naš tednik mu iskreno čestita in mu želi še mnogo veselih in zdravih let. Čestitkam se pridružuje tudi EL Sele.
*
Franc Potočnik, doma iz Branče vasi pri Bilčovsu, je te dni srečal Abrahama. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta.
Rož, Podjuna, Zilja
Janez Buch umrl
Prejšnji teden je za vedno zatisnil svoje oči Janez Buch, pd. Pušnikov oče iz Klopčič pri Velikovcu.
Umrl je v 85. letu starosti.
Na Veliki petek, dan Gospodove smrti, smo se na šentru-pertskem pokopališču pri Velikovcu za vedno poslovili od Pučnikovega očeta, Janeza Bucha. Umrl je v 85. letu starosti, na njegovi zadnji zemeljski poti pa ga je pospremilo med drugim okoli trideset duhovnikov. Rajnemu Pušnikovemu očetu je tekla zibelka v bližini Škofje Loke v Sloveniji. Leta 1912 se je — kot devetletni otrok — preselil v Klopče, kjer je njegova mama kupila Pušni-kovo posestvo. In ko je njegov oče padel v prvi svetovni vojni, so napočili za njegovo mamo, njega ter njegovih osem bratov ter sester še posebno naporni časi. Saj so morali sami skrbeti za veliko kmetijo, ki jo je potem, ko je bil odrasel, prevzel Pušnikov oče sam.
Med vojno se je poročil z Elizabeto Einspieler, Črnijevo iz Zgornje vesce pri Bilčovsu. Kot oče sedhnih otrok je bil
družini skrben oče, ženi dober mož, domu uspešen gospodar, narodu in Cerkvi pa zvest služabnik. Še prav posebno rad pa je kot človek tihega značaja, a zato tembolj brihtne glave, prebiral naše knjige ter list; tako je Naš tednik zgubil z njim enega svojih najbolj zvestih bralcev.
Pogrebne obrede je vodil njegov sin Jurij, ki je provizor fare na Pečnici, skupno z domačim dekanom Jožefom Da-mejem. V slovo pa so mu zapeli cerkveni pevci iz Šentruperta ter moški kvartet cerkvenega zbora; oba zbora vodi Franc Hrastnik.
Naj se Janez Buch v miru spočije. Prepričani smo, da mu bo Bog dal pravično plačilo za vse dobrote, ki so jih mnogi prejeli od Pučnikovega očeta. Ohranili ga bomo v častnem spominu.
Družini in vdovi Elizabeti pa izrekamo naše odkrito sožalje.
Katoliško prosvetno društvo „Šmihel“ se je na
velikonočni ponedeljek predstavilo v domači farni dvorani s premiero igre Bertolda Brechta „Izjema in pravilo“. V nedeljo, 10. 4., jo bodo v Šmihelu ponovili. Več o tem v naslednjem NT.
Šmarieta v Rožu: slovo od Janeza Korenjaka
Pogreb Janeza Korenjaka, po domače Jančiča, v četrtek, 31. 3., v Šmarjeti je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je rajni bil. Velika množica pogrebcev, med njimi predstavniki NSKS, slovenskega zadružništva, šmarješke občine, zastopniki KSOO in samostojnega komunalnega gibanja, ga je pospremila na zadnji zemeljski poti.
Pogrebne obrede za rajnim je opravil šmarješki provizor mag. Ivan Olip ob asistenci Janka Lam-pichlerja in Alberta Smrečnika. Olip je dejal, da je rajni živel po Slomškovem geslu „Sveta vera bodi vam luč, materina beseda pa
da nam bo rajni ostal svetal zgled marljivosti in nesebičnega dela v prid narodni skupnosti ter vsem občanom te občine. Predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič pa se je od rajnega poslovil tudi kot osebni prijatelj in se mu
Pogrebne obrede je vodil provizor mag. Ivan Olip.
ključ do zveličavne narodove omike“ in je svojo moč črpal iz zasidranosti v veri ter slovenski narodni zavesti.
Z dušo in srcem je Janez Korenjak bil čebelar. Dolga leta je bil predsednik šmarješkega čebelarskega društva in tudi njegov častni predsednik. V imenu društva ter tudi deželne čebelarske zveze so se mu za delo zahvalili.
Nad deset let je rajni bi[ slovenski občinski odbornik v Šmarjeti v Rožu, zadnja štiri leta tudi podžupan. Bil je soustanovitelj in častni član Kluba slovenskih občinskih odbornikov, krajevni zaupnik NSKS in steber samostojnega južnokoroškega kmečkega gibanja. Za vse to njegovo narodnopolitično delovanje, posebno še v okviru samostojnega gibanja, se mu je ob odprtem grobu zahvalil poslanec Karel Smolle in dodal,
zahvalil za ves njegov doprinos k slovenskemu zadružništvu na Koroškem. Saj je z daljnovidnimi odločitvami veliko pripomogel k okrepitvi šmarješke posojilnice ter s tem soomogočil posredno tudi sedanje poslovanje posojilnice v tem kraju. Janez Korenjak je bil poslovodja in predsednik šmarješke posojilnice in po njeni združitvi s Posojilnico Borovlje član nadzornega odbora. Rajni je prejel za svoje zasluge tudi najvišje odlikovanje, ki ga slovensko zadružništvo na Koroškem daje, to je Janežičevo plaketo. Bil je optimist in veder značaj, ki je znal odpirati pogovor in odnose.
Šmarješki cerkveni zbor je pred mrtvašnico, v cerkvi in na grobu pel žalostinke. Naj Janez Korenjak mirno počiva v domači zemlji.
-wafra-
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vab! na Jubilejna koncerta
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV
v nedeljo, 17. aprila 1988, ob 14.30
Gospodinjska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu Soprireditelj: Kulturno društvo „Lipa“ v Velikovcu
v nedeljo, 24. aprila 1988, ob 14.30
Farni dom v Selah
Soprireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina“ v Selah
Reportaža
NAŠ TEDNIK: Madžarska narodna skupnost živi na Gradiščanskem ozemlju že 1000 let. Kljub temu obstaja Gradiščansko-madžarsko kulturno društvo šele 20 let. Ga prej niste potrebovali? Oziroma: Prej niste imeli organizirane kulturne dejavnosti?
PROF. SZEBERENYI: Znano ]e, da je do leta 1921 bila Gradiščanska del madžarske države. Naše prebivalstvo se je tega tudi zavedalo. Ml tudi nismo imeli plebiscita, podobnega vašemu. Če bi pri nas prišlo do plebiscita, sem prepričan, bi celo pretežni del Nemcev glasoval za priključitev k Madžarski. To zato, ker so se kot protestanti bali avstrijskega katolicizma. Zanimivo je tudi, da je po anšlusu mnogo nemško govorečih Gradiščanov zbežalo na Madžarsko.
Sedaj pa k vašemu vprašanju. Med obema svetovnima vojnama so bile cerkvene ustanove (pri nas imamo poleg katoliške Cerkve tudi reformirane evangeličane in
STRAN n petek,
O 8. aprila 1988
nisem komunist, sem dobil službo.
NAŠ TEDNIK: Kako pa se je kulturno delovanje Madžarov odvijalo med letom 1945 in 1968?
PROF. SZEBERENYI: V glavnem v okviru že zgoraj omenjenih treh cerkvenih ustanov. Pri tem je treba videti dvoje: Prvič, zgublja Cerkev tudi pri nas na Gradiščanskem vedno bolj vpliv; drugič, je med posameznimi konfesijami dolga leta vladala velika distanca. Tako npr. so svoj čas bili konfe-
osrednja organizacija gradiščanskih Madžarov?
PROF. SZEBERENYI: V prvi vrsti skrbimo za koordiniranje med raznimi madžarskimi kulturnimi skupinami. Na drugi strani pa smo tudi edino legitimno zastopstvo avtohtonega madžarskega prebivalstva na Gradiščanskem. To je črno na belem zapisano v Zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976, v katerem avstrijska republika prvič omenja našo narodno skupnost in ji priz-
NAŠ TEDNIK: Kako si razlagi to diskrepanco?
PROF. SZEBERENYI: Pri ljud5 kih štetjih pri nas sploh ne vpP šajo, aii ima kdo kot materin ]ew madžarščino oz. govori madža' sko. Vprašanje se glasi: kje delat! ter kako govorite na delovnei* mestu? Seveda je večinoma odgc vor: na delovnem mestu govorih11 nemško. S tem je zadeva oblast „urejena“. Vprašanje, al govorite tudi še drugi jezik, np( madžarščino, sploh ne postavi)3
20-LETNICA
GRADIŠČANSKO- MADŽARSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA
„8	Reportaža/Pismo bralcev
I--------------------------------------------------------------------
Burgenlandi Magyar kulturegyesület/ Gradiščansko-madžarsko kulturno društvo praznuje jutri, 9. aprila, 20-letnico svojega obstoja. Predsednik in duša osrednje organizacije gradiščanskih Madžarov je upokojeni srednješolski učitelj prof. Ludvik Szeberenyi. V pogovoru z Našim Tednikom na kratko predstavi položaj gradiščanskih Madžarov. V prihodnji številki pa bomo poročali tudi o slavnostni prireditvi madžarskega kulturnega
društva.
Pripravil mag. Janko Kuimesch
težni del se je moral iz gospodarskih razlogov naseliti na Dunaju. Zato je pred enim letom nastalo na Dunaju Društvo gradiščanskih Madžarov, mlajša sestra našega društva. Seveda skrbimo, da je med nami čimbolj tesno in plodno sodelovanje.
NAŠ TEDNIK: In kakšno je sodelovanje z matično državo Madžarsko?
PROF. SZEBERENYI: Naše stališče je, da ne gojimo sodelovanja z državnimi in političnimi organi Madžarske, temveč z našim matičnim narodom. To seveda ne izključuje kontaktov z uradnimi politiki Madžarske. Ko smo se pred leti srečali s šefom madžarskih komunistov Janeszom Kadarjem, sem ga pozdravil takole: „Mi vas ne vidimo kot voditelja partije in tudi ne kot državnika, temveč kot zastopnika našega matičnega naroda — kot Madžara, ki se sreča z drugimi Madžari.“ Janosz Kadar je to tudi akceptiral.
NAŠ TEDNIK: Na koncu še to:
..Priznani kot edino zastopstv gradiščanskih Madžarov“
J
luterance) edine ustanove, ki so gojile madžarsko kulturo. Tudi šole so bile zgolj konfesionalne in zato madžarske. Z anšlusom je bilo seveda vsega tega konec: šole so podržavili ter ponemčili.
NAŠ TEDNIK: In kako je bilo po letu 1945?
PROF. SZEBERENYI: Šole so seveda ostale podržavljene, pouk v madžarščini pa bi se moral vršiti takole: V občinah, kjer živi več ko ena četrtina Madžarov, bi morali poučevati vse predmete v obeh jezikih. Dejansko pa poučujejo madžarščino kot predmet samo tri ure tedensko. Nadalje ni urejeno izobraževanje učiteljev, tako da večji del učiteljev sploh ne bi mogel poučevati v madžarščini. In še nekaj je prišlo zraven: S tem, da so po drugi svetovni vojni prišli na Madžarskem na oblast komunisti, so tudi pri nas na Gradiščanskem vsakega Madžara strogo kontrolirali, ali je komunist ali ne. Ko sem se leta 1950 potegoval za službeno mesto srednješolskega učitelja, so me kot prvo vprašali: Vi ste Madžar, ste tudi komunist? Šele ko sem dejal, da
sionalni mešani zakoni povezani z velikimi težavami.
Pa tudi leto 1956, ko je moralo mnogo Madžarov zbežati z Madžarskega, nam je povzročilo številne probleme. Sicer smo pričakovali, da se bo z naselitvijo madžarskih beguncev ojačila naša narodna skupnost na Gradiščanskem. V resnici pa so se ti — z izjemami — obnašali tako nemogoče, da smo se jih morali sramovati. Vrhu tega se je pretežni del madžarskih beguncev prej ali slej asimiliral.
NAŠ TEDNIK: Leta 1968 ste ustanovili Gradiščansko-madžarsko kulturno društvo. Vi štejete med ustanovne člane. Kaj Vas je spodbudilo k ustanovitvi vašega društva?
Prof. SZEBERENYI: Mene osebno je spodbudil primer Južnih Tirolcev, ki so zame — predvsem, kar se tiče njihove samozavesti — neke vrste zgled.
NAŠ TEDNIK:	Se omejuje
Gradiščansko-madžarsko kulturno društvo samo na kulturno dejavnost? Bolj se pojmujete tudi kot
nava določene pravice. Kljub temu se čutimo slej ko prej kot narodna manjšina druge kategorije, ker nas člen 7 avstrijske državne pogodbe niti ne omenja.
NAŠ TEDNIK: Koliko skupin je integriranih v Gradiščansko-madžarskem kulturnem društvu? So člani vašega društva tudi posamezniki?
PROF. SZEBERENYI:	Skupin
imamo več — od igralskih, zborovskih pa tja do glasbenih. Točnega števila bi niti ne mogel imenovati. Drugače pa je naše društvo zgrajeno na podlagi personalnega članstva. Trenutno imamo nad 1500 članov, ki redno plačujejo članarino. Sicer pa za nas vprašanje članstva ni poglavitno. Kakor sem že prej poudaril, smo priznani kot edino legitimno zastopstvo gradiščanskih Madžarov in to tako od države kakor tudi od vseh treh cerkvenih ustanov.
NAŠ TEDNIK: Koliko Madžarov pa sploh živi na Gradiščanskem?
PROF. SZEBERENYI: Uradno jih je registriranih malo več ko 4000. Dejansko pa jih je med 10.000 in 12.000.
jo. Tudi meni se je tako godil? Do upokojitve na srednji šoli sf mi vedno zapisali: pogovorni je3'* nemški.
NAŠ TEDNIK: Kakšen pa je ^ položaj na medijskem področju^
PROF. SZEBERENYI: V ra?'1 imamo tedensko 25 minut v žarščini, na televiziji ničesar. D0S' lej tudi nismo izdajali nobenih P3 riodičnih glasil. Šele letos nah]3 ravamo začeti z izdajanjem svoj3 ga časopisa — štirikrat na let£) Tako smo se morali doslej zad3 voljiti z zgolj priložnostnimi put>l' kacijami, npr. z „Oberwarter H®' te“; doslej smo jih izdali P®“ obravnavajo pa — v obeh jeziki^ — posamezne osrednje teme * zvezi z našo narodno skupnosti0,
NAŠ TEDNIK: Živijo Madžari^' di na Dunaju? In če: imate z njiP stike?
PROF. SZEBERENYI:	Mnogc
Madžarov je moralo v zadnjih d3 setletjih s trebuhom za kruhom h3 Dunaj, kjer so se tudi naselili-navedem en primer:	v kraj3
Unterwart/Alsöör je živelo 1®^ 1921 1600 prebivalcev. Danes j|n je samo še malo več ko 700. Pr3
Pogovor s predsednikom Gradiščansko-madžarskega kulturnega društva prof. Ludvikom Szeberenyi-jem

Madžarska instrumentalna skupina iz Unterwarta/Alsoör; vodi jo prof. Szeberenyi.
kako ste zadovoljni s sodelovanjem z drugimi narodnimi manjšinami v Avstriji?
PROF. SZEBERENYI: Posebno intenzivno je postalo sodelovanje z drugimi narodnimi skupnostnimi, odkar je bil na Dunaju ustanovljen Slovenski center oz. Informacijski center avstrijskih narodnih skupnosti. Že prej pa smo sodelovali v okviru FUENS in na konferencah narodnih skupnostih sosednjih dežel. Z vami koroškimi Slovenci pa se še posebno dobro razumemo. Vaša bojevitost je tudi nam gradiščanskim Madžarom v veliko pomoč. Z veseljem se spominjamo našega obiska na Radi-šah in nato pri „Koroška poje“ (1977). Veseli nas tudi, da bomo letos nastopili v okviru „Libuške-ga žegnanja“. Ob obisku Kluba slovenskih občinskih odbornikov pri nas (lani novembra) pa smo lahko spoznali, da so vaši občinski odborniki davno bolj samozavestni kakor naši. Tudi v tem oziru bi se morali še marsikaj naučiti.
NAŠ TEDNIK: Hvala za pogovor.
V Velikovcu se širi odpor
(Nadaljevanje s 1. strani)
Feindbilder Anstoß erregen könnte, ersuchen wir Sie, in Ihrem Bekanntenkreis für den Abbau von Feindbildern, für ein friedliches Miteinander, für gemeinsame kulturelle Veranstaltungen — auch in der Neuen Burg — einzutreten.
Dr. Wolfgang Mayrhofer-Grüenbühl Dir. Mathilde Paulak Pfarrer Peter Förster (kath.)
Pfarrer Michael Mathiasek (ev.)
Willi Winkler Wilfried Magnet
Kakor je z letaka razvidno, nosi „iniciativo za kulturno sodelovanje“ več uglednih predstavnikov ve-likovškega javnega življenja. Dr. Wolfgang Mayrhofer-Grüenbühl je bil pred leti drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ravnateljica Mathilda Paulak je vdova bivšega župana Paulaka, Wilfried Magnet je lastnik knjigarne, o kulturniku Williju Winklerju pa smo že tako večkrat poročali, da se aktivno zavzema za sodelovanje med obema narodnima skupnosti-
ma. Posebno močno se za boljše narodnostno vzdušje v občini zavzemata tudi občinski odbornik Friedrich Zirgoj (ZAL) in kulturnopolitični delavec Hubert Budai.
Pri „Kulturni iniciativi“ sodeluje trenutno okoli 20 ljudi. Doslej so predstavniki iniciative imeli več pogovorov z raznimi velikovškimi politiki. Kakor je znano, sta se proti zadnji prošnji Krščanske kulturne zveze, da bi lahko priredili letošnjo „Koroška poje“ v Neue Burg, izrecno izrekli stranki ÖVP in FPÖ. Socialisti pa so bili pripravljeni podpreti prošnjo KKZ samo pod pogojem, da. pride do skupnega sklepa z ÖVP in FPÖ.
□ PISMA BRALCEV Ö
Stellungnahme des Bischöfl. Gurker Grdina-riates zu Želinje
Im Naš tednik vom 25. 3. 19^' Seite 13, wurde ein Leserbrief ve öffentlicht, der in seinem erste11 Teil das Bischöfl. Gurker Ordih3 riat bezichtigt, Schuld daran 1 tragen, daß die slowenisch Volksgruppe im Kirchengemeino1
rat der FiUalkirche St. Franzis0'' Pfarre St. Margarethen ob TöH6' berg, nicht vertreten sei; diesb6 zügliche Vorstellungen wären v0“, Bischöfl. Gurker Ordinariat nie0
sufgenommen und Schreiben gar dicht beantwortet worden. Dazu wird festgestellt:
Eine ordnungsgemäße Wahlan-fschtung, wie sie in der Pfarrge-dieinderatsordnung, § 20, vorgesehen und geregelt ist, erfolgte nach der Pfarrgemeinderatswahl ®us Sf. Franzisci nicht. Stattdes-sen wandte sich ein gewähltes Ersatzmitglied an die Slowenische Abteilung des Bischöfl. Seelsor-geamtes, Pfarrgemeinderats-Raferat, mit der Beschwerde, daß der gewählte Kirchengemeinderat von St. Franzisci kein Mitglied der slowenischen Volksgruppe auf-Weise. Daß in derselben Angele-
genheit der Deutsch-Slowenische Koordinierungsausschuß befaßt worden wäre, blieb dem Bischöfl. Ordinariat unbekannt. Dem Diöze-sanratsvorstand, als der Schieds-stelle für Pfarrgemeinderatsange-legenheiten, wurde mitgeteilt, daß man in St. Franzisci innerhalb der slowenischen Volksgruppe bemüht sei, einen Vertreter namhaft zu machen, der dann vom Kirchengemeinderat gemäß Pfarrge-meinderatsordnung, § 7, Abs. 2, zur Erfüllung des § 8, als Mitglied berufen werden kann. Dieser Vorgang ist noch nicht abgeschlossen. Aus diesem Grund wurde der Kirchengemeinderat von St. Fran-
zisci bisher vom Bischöfl. Gurker Ordinariat auch noch nicht bestätigt. Es wird der Hoffnung Ausdruck verliehen, daß in St. Franzisci mit Hilfe diözesaner Stellen bald Einmütigkeit über die Berufung eines Mitgliedes der slowenischen Volksgruppe zu erreichen sein wird.
Im selben Brief wird in einer eingeklammerten Bemerkung behauptet, der Vater der Briefschreiberin warte schon seit 2 Jahren auf eine Antwort der Diözese. Wenn damit ein Schreiben an den hwst. Herrn Bischof vom 1. 1. 1985 gemeint ist, das die liturgische Sprache in St. Franzisci zum
Gegenstand hatte, wird auf ein Gespräch des Generalvikars mit dem Verfasser des Briefes verwiesen. Es hatte die jetzt in St. Franzisci gültige Regelung der liturgischen Sprache zum Gegenstand, die im Jahr 1971 nach langen Verhandlungen gefunden wurde und seitdem in Geltung ist. Wie jeder Kompromiß läßt sie Wünsche offen, sie hat sich aber doch in den zurückliegenden Jahren als praktikabel erwiesen und versucht, unter Berücksichtigung der besonderen Situation in St. Franzisci, beide Sprachen in der Feier der Liturgie anzuwenden.
Bischöfl. Gurker Ordinariat
.
Kultura
STRAN ^ petek,
_____ IU 8. aprila 1988
Kultura
in der Aula der Hauptschule Eberndorf
v avli glavne šole v Dobrii vasi
PRI SLOVENSKI MATICI:
Cerkepa Slovenskem v prejšnjih stoletjih
Sredi marca je Slovenska matica speljala dvodnevni kolokvij o Cerkvi na Slovenskem od konca 18. do konca 19. stoletja. Kolokvij je bil na sedežu Slovenske matice, in oba dneva, 16. in 17. marca, je bil zelo dobro obiskan; predvsem mladina oz. mlajši poslušalci so bili močno zastopani, pa tudi med referenti je bil delež mladih precejšen.
Matica je kolokvij pripravljala že od leta 1986 in vzporedno z delom pri knjigi o Cerkvi na Slovenskem od antike do danes. Nemogoče je v tem kratkem članku obdelati vse članke, jih obširno predstaviti in z njimi vred tudi vse misli, ki so obogatile živahno razpravo. Kakor so pri SM obljubili, pa bojo vse referate izdali v obliki zvezka.
Vsi prispevki so bili zelo izčrpni, niz informacij in podatkov je tako pester in bogat, da je o vsem možno le okvirno poročati.
Pliberk
SPD „Edinost“ v Pliberku
prireja
enodnevni IZLET V BENETKE Odhod: nedelja, 24. april 1988, ob 5. uri
Kraj: izpred zadruge v Pliberku
Cena: šil. 290,— (vožnja s klimatiziranim avtobusom, prevoz	• Šentlipš
z ladjo, vstopnina)	PRIČEVANJA
Prijave do 17. aprila 1988 na	Čas: nedelja, 17. april 1988, ob
Posojilnico Pliberk in podružni-	19.30
ce, tel. 0 42 35/25 83	Kraj: farna dvorana v Šentlipšu
Pristop je možen v Celovcu in	Prireditelj: farna mladina Šent-
v drugih krajih Podjune	lipš
Predsednik SM dr. Bogo Grafenauer je v svojem uvodnem referatu predstavil tudi smernice, po katerih se je kolokvij odvijal.
Predmet ni bila zgodovina Cerkve na Slovenskem, ampak razmerje Cerkve do slovenske kulture v navedenem času. Namen ni bil kovati vse po istem kopitu, ampak pokazati razčlenjenost in večplastnost tega vprašanja.
Duhovščina je tudi na Slovenskem bila z ene strani tista skupina razumništva, ki je bila ljudstvu najbližja, z druge strani pa je hkrati bila kot družbena skupina tudi sestavni dei aparata oblasti, ki je do neke mere pomenila tudi varstvo njenega lastnega položaja.
Za tematsko omejitev so se pri Slovenski matici odločili zato, ker Cerkev v 18. stoletju še nosi krepke poteze jožefinske cerkvene organizacije in so še občutni duhov-
Med poslušalci zanimivih predavanj je bil tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, desno od njega univ. prof. Vasilij Melik
ni tokovi tega časa, in zato, ker Pomeni katoliški shod v Ljubljani |eta 1892 začetek dokončne ideološko-strankarske politične diferenciacije Slovencev.
Med tema dvema mejnikoma je bila naseljena tematika kolokvija.
V sredo, 16. marca, ga je odprl dr. Bogo Grafenauer z uvodnimi besedami, nato pa so spregovorili: France Kralj o slovenski duhovščini in Cerkvi v 19. stoletju, Va-
silij Melik o Cerkvi in nacionalni zavesti v tem stoletju, Metod Benedik o duhovnih vplivih in spremembah v Cerkvi na Slovenskem ter Marjan Smolik o oblikovanju in vzgoji slovenskih duhovnikov v 19. stoletju.
Popoldanska predavanja so prispevali: Bogdan Kolar, ki je prikazal slovensko Cerkev v razponu med domom in svetom; delež ško-
fa dr. A. A. Wolfa pri oblikovanju slovenskega izobraženstva je osvetlil France M. Dolinar, Miloš Ry-bar je nakazal nastanek in razvoj Družbe sv. Mohorja, Andrej Vovko je spregovoril o Cerkvi in slovenskem šolstvu v 19. stoletju, Jože Gregorič pa o prispevku duhovnikov k slovenski kulturi.
V četrtek, 17. 3., se je kolokvij zaključil s sledečimi predavanji: Martina Orožen o slovenski duhovščini in slovenskem jezikoslovju v 18. in 19. stoletju, Stefan Barbarič je spregovoril o literarno nazorskih dilemah slovenskih katoličanov v 19. stoletju, o vplivih neosholastike na Slovenskem je predaval Janez Juhant, Ivo Urbančič se je specializiral na Cerkev in slovensko filozofijo v 19. stoletju, Stane Granda in Peter Vodopivec pa sta razpravljala o slovenski duhovščini in tehničnem ter gospodarskem napredku.
Ta kolokvij je pokazal, da slovenska duhovščina in slovenska Cerkev nikakor nista sedeli za zapečkom in se veselili dejanskih ali domnevnih privilegijev ter oblasti, ampak da sta na vseh področjih, tako na jezikoslovnem kakor tudi na tehničnem, predvsem pa na kulturnem, orali ledino in ogromno prispevali v skupno kulturno zakladnico.
Franc WAKOUNIG
CELOVŠKI ZVON:
Več
pozornosti in skrbi nivoju!
Odeta v srebrne platnice je izšla 1. številka Celovškega Zvona v tem letu. Hkrati je to 18. številka zapored v 6. letu izhajanja revije, ki se trudi biti vseslovenska revija za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja. Srebrna barva bo barva letošnjega zvona.
V uvodniku samem pa se glavni urednik dr. Reginald Vospernik spušča v včasih kar nič srebrno-svetla razmišljanja o tem, kako naša država ravna s preteklostjo oz. ukom iz nje, in kakšni so naši notranjeslovenskokoroško zadržanje in medsebojni odnosi in koliko velja skupni kulturni prostor, če določene zamejske publikacije ne smejo v matico.
Koroškim medslovenskim odnosom oz. politiki osrednje organizacije je namenjen tudi pogovor s predsednikom NSKS dr. Matevžem Grilcem. Ta pogovor — vpra-ševalca sta bila Franc Kattnig in Reginald Vospernik — je brez-dvomno osrednji članek tega zvona. Njegova posebnost je, da z ene strani pokaže bralcu Grilčevo osebo z doslej le malo znanimi odtenki (zasebna plat), na drugi pa mu posreduje informacije iz prve roke o liniji NSKS, njegovih temeljih in o njegovem odnosu do ZSO, do matice ter do slovenskega zamejstva in diaspore. Prav v vprašanjih „pro domo“ — o Celovškem Zvonu in odnosu NSKS do njega — pa sta vpraševaica kazala tu in tam preveč občutljivosti.
Slikar oz. umetnik v tej številki CZ je Janez_ Sedej, likovni samorastnik iz Žirov. Predstavlja ga profesor Ivan Sedej. Osrednja umetnikova tematika je narava, krajina, do katere ima tesen, skoraj poetičen odnos.
Urednik slovenskega verskega tednika Družina Jože Zadravec, prvič kot sodelavec v Zvonu, se v članku „V risu neke poti“ sprašuje, kaj vse čaka človeka, ki je vzel v roke pero in je ubral pot tveganja v popolni prisebnosti, da je njegovo življenje le tedaj vredno življenja, če je ves v službi bližnjega in resnično človeškega. Če bi le vsak časopisni pisar izhajal iz te
maksime. Peter Kersche v svojem prispevku „Nedelja, prvi avgust“ opisuje, kako človek išče izhod v samomoru.
Srednja Evropa ali Mitteleuropa, kakor jo žal dosledno imenuje, je objekt razmišljanj oz. tez Viktorja Blažiča. Dobro mu služi knjiga „Projekt Mitteleuropa“ Buseka in Brixa. Blažič našteje vzroke in možne činitelje neenotnosti prostora Srednja Evropa, ki je kot važna geopolitična in strateška krajina vselej bil v osrednjem planu poželenja raznih hegemonističnih interesov in ekspanzionističnih sil ter hkrati tudi arena bojev med raznimi -izmi in -ijami. Pri vsem tem so predstave, hotenje in želje majhnih in malih narodov bili vselej potisnjeni v ozadje. V bistvu je problem Srednje Evrope vselej bil problem enakovrednega sožitja njenih narodov.
V svojem drugem prispevku „Waldheim aii: molk je zlato“ skuša Blažič hipotetično nakazati vzrok za jugoslovanski molk v aferi Waldheim: zvezni predsednik pač preveč ve o vojni na Balkanu in njenih ozadjih.
Pliberški dekan Kristo Srienc opisuje anšlus 1938 in osebna doživetja: od ječe do pregnanstva na nemško faro ter vrnitev domov.
Posebej posvečal se bo Zvon letos ruskemu filozofu Solovljovu. Članek o mislecu „pozitivne celovitosti“ naj bi služil kot uvod.
Franc Krištof pa v članku „Prišlo je, česar smo se bali“ sicer pridno našteva grehe in napake, ne prispeva pa konstruktivnega predloga. Med stalno rubriko Zvona že sodi Rebulov Dnevnik, Doroteja Apovnik piše o Biedermajerju kot zgubljeni priiožnosti(?), Denis Poniž predstavi Moharjevo knjigo „Med nebom in peklom“ ter Stiicklerjevo „Duhovnik med okupacijo in revolucijo“, Lev Detela si dela misli o umetnosti prevajanja, Janez Marolt pa predstavi Kmeclova „Slovenska postna premišljevanja“.
S predlogi za branje, z Odgovorom na zagovor, v katerem Peter Millonig poživlja notranjezaložniš-ko diskusijo s Herbertom Kuhner-jem, in z nemškim povzetkom se zaključuje pestra rajda zanimivih in manj zanimivih, vsekakor pa večinoma zelo berljivih člankov in prispevkov te številke Celovškega Zvona.
Franc Wakounig
j NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in iz-dajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK iz: haja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
MLADJE 66
Dve zanimivi razpravi in mnogo pesmi
Izšlo je mladje 66, revija za literaturo, družbena vprašanja in umetnost. Na 64 straneh (vključno reklame za nove knjige naših sodelavcev, namesto uvoda, vsebine in medijskopravnih formalnosti in kako dolgo traja rok odpovedi) se razprostirajo prispevki fabjana hafnerja: pesmi/gedichte, milene merlak: pesmi/gedichte, anatola doppia: pesmi/gedichte, našega gradiščanskega gosta (da je gradiščanski Hrvat, v vsebinskem ka-2alu ni navedeno — op. pisca) andija novosela: pesmi/gedichte, hannesa küsterja:	kopfleben/
življenje v glavi, francija zwittra: avstrijska aii slovenska zgodovinska zavest/das österreichische oder das slowenische Geschichtsbewußtsein in wolfganga I. gom-bocza: zwei sprachen sind besser als eine/dva jezika sta bolje kot eden.
Slikar v tem mladju je Janez Oswald, arhitekt in bivši pedagog za likovnost na Zvezni gimnaziji za Slovence.
Dva članka sta, ki v vsakem oziru opravičujeta, če že ne narekujeta branje (in tudi nakup) te, že 66., številke mladja. To sta prispevka „Avstrijska ali slovenska zgodovinska zavest“ dr. Francija Zwittra mlajšega in „Zwei Sprachen sind besser als eine“ Wolfganga L. Gombocza.
Dr. Zwitter se v svojem članku, ki ga imenuje tudi prispevek k spominskemu letu 1938, zelo kritično in, kadar je potrebno, tudi polemično spoprijema z vprašanjem kakor, kaj se koroški Slovenci čutimo (kot Slovenci ali kot Avstrijci) in kaj je gonilo našega zavedanja.
Z ene strani radi govorimo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru (ki ga očitno v vsej njegovi dimenziji še nismo dojeli), na drugi strani pa ni resolucije in skoraj ne govora, kjer ne bi poudarjali, kako lojalni da smo avstrijski državljani (pri tem pa pozabljamo, da smo svojo lojalnost državi že neštetokrat pismeno izrekli).
To napetost, ki jo vse bolj čutimo, ki nas vse bolj žre, pred katero pa v bistvu bežimo ko vrag pred žegnano vodo, je dr. Zwitter v svojem članku skušal izmeriti, jo ubesediti, pokazati njene vzroke in posledice. Končno nekdo med
nami, ki se s tem vprašanjem ukvarja, ki skuša nanj odgovoriti. Ne bi se čudil, če bojo nekateri celo pred tem člankom zapirali oči in se sklicevali na razne mojstre ustvarjanja koroškega javnega reda. A to naj nas vseh skupaj ne bi preveč motilo.
Če smo doslej tudi mi, koroški Slovenci, pozabili na naše pozabljene rojake na Štajerskem/ Steiermark, potem se to po članku Wolfganga L. Gombocza „Zwei Sprachen sind besser als eine“ ne bi smelo več zgoditi. Gombocz namreč v tem strokovno zelo informativnem in podkovanem članku dokaže, da je avstrijska legenda „člen 7 je izpolnjen“ gola neresnica, kakor je neresnična tudi trditev, da Slovencev na Štajerskem v bistvu ni.
Podobno kakor se Avstrija doma in na mednarodnem parketu otresa odgovornosti za Slovence na Štajerskem, smo tudi mi koroški Slovenci in pa Slovenija pozabili nanje. Gombocz to v članku zelo nazorno tudi pove: mali in veliki slovenski brat (koroški Slovenci in Slovenija) sta pozabila na rojake na Štajerskem. In prav nam koroškim Slovencem usoda Slovencev na Štajerskem ne bi smela biti deveta briga (pa tudi Sloveniji ne, če tisto o skupnem slovenskem kulturnem prostoru in da je matica, jemlje resno).
Franc Wakounig
Kot zaključek 16. globaškega kulturnega tedna je bil na cvetno nedeljo popoldne v Šoštarjevi dvorani koncert Mariborskega okteta. Zbor, katerega sestavljajo sami mladi simpatični pevci, obstaja že 15 let, vodi pa ga zborovodja Miha Reichenberger.
Mariborski
oktet
navdušil
Globašane
Uspešen koncert je Mariborski oktet pričel z Zdravico — „Žive naj vsi narodi“. Že kar pri prvi pesmi so člani zbora na mah navdušili številne poslušalce. Z ubranimi in zvenečimi glasovi so Mariborčani nadaljevali svoj obširni spored.
V prvem delu koncerta je oktet prepeval slovenske narodne in umetne pesmi, kakor tudi pesmi drugih narodov, ki so jih spoznali na svojih turnejah. Po kratkem odmoru je nato oktet v drugem delu koncerta prepeval izključno narodne pesmi naših koroških skladateljev. Posebno radi so segali po Kernjakovih skladbah. Navdušenje se je od pesmi do pesmi stopnjevalo, in tako ni čuda, da so morali pevci še nekaj pesmi „po vrhu“ zapeti. Posebno so se pri številnih pesmih odlikovali solopevci, ki so mojstrsko izvršili to nalogo. Preden so zapeli pesem, je član zbora na kratko predstavil pesem in tako še bolj popestril spored.
Da pa je sploh prišlo do koncerta Mariborskega okteta, zato ima največje zasluge častni član globaškega kulturnega društva, Branko Senica. Na koncu koncerta in hkrati tudi kulturnega tedna se je predsednik SKD Globasnica Mirko Smrečnik zahvalil vsem, ki so prispevali k uspešnemu poteku kulturnega tedna. Posebno zahvalo je izrekel vsem nastopajočim in zvestim obiskovalcem prireditev.
L
Pri reditve/Razno

Koroški teden v Globasnici...
(Dalje s 3. strani)
gradijo močno samozavest. Seveda so v mestih pripoznani prav zaradi svoje dvojezičnosti.
Claudia, Dunaj: Globaška mladina je zelo angažirana in številčno močna. Po mojem mnenju niso radikalni, ampak uresničujejo z veliko samozavesti svoje cilje.
Bernd, Dunaj: Mladinci imajo močno povezanost s Cerkvijo. Župnik je na vasi še oseba z avtoriteto. Opazil sem, da možnost skupnega sodelovanja pri Katoliški mladini je.
Kakšne bodo vaše spodbude za manjšine v bodočnosti?
Heidrun, Gradec: Mislim, da se bom udejstvovala v Klubu slovenskih študentov v Gradcu in sodelovala pri raznih prireditvah, demonstracijah, itd. V svojem prijateljskem krogu pa bom poskrbela za široko informacijo o dvojezičnosti in narodnih manjšinah v Avstriji.
Bernd, Dunaj: Pri naši organizaciji (APS) bomo izdali publikacijo o naših Koroških dnevih.
Bernard Sadovnik
•	Kotmara vas
VIGREDNI KONCERT ,,S pesmijo v pomlad“
Čas: nedelja, 17. april 1988, ob
14.30
Kraj: ljudska šola v Kotmari vasi
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci“ iz Kot-mare vasi
Sodelujejo: mešani, mladinski in otroški zbor SPD „Gorjanci“, domača instrumentalna skupina, Tamburaški orkester iz Šentjanža v R.
•	Celovec
MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA PROSTORA ALPE-JADRAN Predava: A. Mohrenschildt, (S. Vito al Tagliamento)
Čas: torek, 19. april 1988, ob
19.30
Kraj: Hotel Moser Verdino v Celovcu
Prireditelj: Club tre popoli Diskusijo bo vodil: ddr. Horst Jaklitsch
• Globasnica
Ponovitev igre
DREVESA UMIRAJO STOJE (Aleandra Casona)
Čas: nedelja, 10. april 1988, ob 20.00 uri
NAGRADNO TEKMOVANJE ZA MESEC APRIL: 1. in 2. nagrada: PLOŠČI ZA DVE OSEBI
Nagradi sta darovali
GOSTIŠČI JUENA V ČEPIČAH IN MIKLAVŽ V BILČOVSU
Mohorjeva knjigarna pa je tudi tokrat dala na razpolago 10 knjižnih nagrad.
Če ste že našli
pravilno
rešitev,
jo pošljite na: Naš tednik, Viktringer Ring 26,
9020 Celovec
Kraj: farna dvorana v Globasnici
Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici Nastopajo igralci SKD Globasnica
•	Celovec
„ŽENSKA RAZSTAVA“
Čas: do srede aprila 1988 Kraj:	kulturna taberna „Pri
Joklnu“ v Celovcu Prireditelj:	Kulturno društvo
„Pri Joklnu“
•	Železna Kapla
LOVSKI PLES
Čas: sobota, 16. april 1988, ob 21.00 uri
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli Prireditelj: Lovski zbor Železna Kapla
Za pleš igra: Planinski sekstet
•	Celovec
Predstavitev knjige Reinholda Henkeja
„LEBEN LASSEN IST NICHT GENUG“
Čas: ponedeljek, 18. april 1988, ob 18.00 uri
Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Prireditelj: Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza Knjigo bo ob navzočnosti avtorja prezentiral urednik Horst Ogris (ORF Celovec-slovenska oddaja).
Pri predstavitvi bo sodeloval soavtor dr. Valentin Inzko.
Po predstavitvi diskusija
•	Lisna
ROMARSKI DAN na Lisno bo na belo nedeljo, 10. aprila 1988. Sv. maše ob 9.15 in ob 10. uri
•	Žvabek
POSLEDNJI MOŽ (veseloigra v dveh dejanjih)
Čas: nedelja, 10. april 1988, ob
19.30
Kraj: farna dvorana v Žvabeku Nastopa: farna mladina iz Vo-grč
•	Vogrče
SREČANJE Z GLASBENO ŠOLO RAVNE NA KOROŠKEM
Čas: sobota, 16. april 1988, ob 20. uri
Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem in SPD „Edinost“ v Pliberku
•	Škofiče
OBČNI ZBOR Arge-Region-Kultur
Čas: nedelja, 17. april 1988, od 10. do 12. ure
Kraj: gostilna Anderwald v Ško-fičah
•	Šmihel
Ponovitev igre IZJEMA IN PRAVILO (Bertold Brecht)
Čas: nedelja, 10. april 1988, ob
14.30
Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo: igralci KPD „Šmihel“
•	Celovec
OTVORITEV RAZSTAVE MAJDE ZORKE GAŠPARIČ „Iščem svoj tao“
Otvoritev razstave: torek, 19-aprila 1988, ob 18.00 uri Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Prireditelj: Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza
stran
13
PRIREDITVE
• Dom v Tinjah
od sobote, 9. aprila, od 14.30 od nedelje, 10. aprila, do 16.30
PRIPRAVA NA ZAKON Spremljevalec: rektor Jože Ko-peinig
Predavatelj:	zdravnik, mati,
sodnik in duhovnik
v soboto, 9. aprila, ob 19.30
Predavanje: TAKO IMENOVANE „ZADNJE REČI“ SODBA, NEBESA, PEKEL IN VICE,
nem.
Predavatelj: prof. ddr. Bern-hard Wenisch, Salzburg
DVOJNI PREDAVANJI:
v ponedeljek, 11. aprila, ob 19.30 in v sredo, 13. aprila, ob 19.30
„STRAH NA JUŽNEM KOROŠKEM — POLITIČNI NAMEN?“, nem.
Predavatelja: univ. prof. dr. Peter Gstettner, univ. prof. dr. Dietmar Larcher, Celovec
v petek, 15. aprila, ob 19.30
Predavanje:	ENERGETIKA V
ČLOVEKOVEM TELESU IN O MOTNJAH ENERGETSKEGA SISTEMA
Predavateljica: Marta Messner-Kreutz, višja fizioterapevtka, Celovec
od sobote, 16. aprila, od 14. ure do nedelje, 17. aprila, do 13. ure
Seminar: ODNOS DO LASTNEGA TELESA IN DRUGEGA Spremljevalci:	mag. Štefan
Kramer, prov. Jurij Buch, Lidija Kapp
v soboto, 16. aprila, ob 19.30
Predavanje: EVOLUCIJA, PRI-RODOZNANSTVO IN VERSTVO, nem.
Predavatelj: univ. prof. dr. Max Thürkauf, Basel
v nedeljo, 17. aprila, ob 19.30
Monolog: NE BOJTE SE!, nem. Govori:	Inge Hugenschmidt-
Thürkauf
od nedelje, 17. aprila, od 18. ure do srede, 20. aprila, do 13. ure
dnevi duhovne obnove za gospodinje v župniščih na koroškem in štajerskem, nem.
Spremljevalec: žpk. Hermann Weidinger
• Celovec
dialektološko predavanje: SLOVENSKA NAREČNA členjenost S POSEBNIM OZIROM NA VZHODNOKOROŠKE
govore
Predavatelj: red. univ. prof. dr. Zinka Zorko
Oas: četrtek, 14. aprila 1988, °b io. uri
Kraj: Celovška univerza, Slavistični institut, SR i-015
• Celovec
Znanstveno srečanje:
„ANŠLUS“ in MANJŠINE V AVSTRIJI
Četrtek, 14. april 1988 9.00: Pozdrav rektorja univerze, univ. prof. dr. Güntherja Hödla HORST SEIDLER Nacistična rasna teorija in praksa na primeru manjšin in obrobnih socialnih skupin
TONE FERENC
Nacistični raznarodovalni program in Slovenci
11.00:
TEODOR DOMEJ
Prvo leto koroških Slovencev
pod kljukastim križem
AVGUŠTIN MALLE
Koroški Slovenci in prve oblike
njihovega odpora proti fašizmu
14.30:
JACOB ALLERHAND Avstrijski Židje in „anšlus“ AUGUST WALZL Očiščena Židov — očiščena Slovencev? Koroški Židje in „anšlus“
16.30
ERIKA THURNER Genocid — posledici „anšlu-sa“ za Sinti in Roma (Cigane) v Avstriji
Petek, 15. april 1988 9.00:
FRANCE FILIPIČ Slovenska politična levica o fašizmu ter nacizmu JANKO PRUNK Slovenski katoliški tabor o fašizmu in nacizmu MILAN PAHOR
Slovensko protifašistično gibanje na Tržaškem v letih 1937—1941
11.30:
MICHAEL JOHN
Čehi in Slovaki na Dunaju od
„anšlusa“ do pričetka vojne
14.30:
HERBERT GASSNER Preganjanje gradiščanskih Hrvatov pod nacizmom na primeru konkretnih življenjepisov in usod posameznikov GERHARD BAUMGARTNER Madžari na Gradiščanskem in „anšlus“
16.00:
ROBERT KNIGHT
Povojna Avstrija v vlogi žrtve
in poravnava škode
Predavanja se bodo prevajala simultano v oba deželna jezika.
Vsa predavanja bodo v predavalnici I Univerze za izobraževalne vede v Celovcu. Prireditelja: Institut für Zeitgeschichte der UBW Klagenfurt in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu
•	Šentjakob v R.
SAPRA MIŠKA
Lutkovna igra po besedilu
Svetlane Makarovič
Čas: nedelja, 10. april 1988, ob
11. uri
Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu
Nastopa lutkovno gledališče iz Ljubljane
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu
•	Radiše
POLICIJA (Slawomir Mrožek)
Čas: nedelja, 10. april 1988, ob
14.30
Kraj: Kulturni dom na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše“
Nastopa igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Radiše“
Režija: Nuži Wieser
•	Globasnica
LESIČJAKOVA PROSLAVA OB 15-LETNICI OBSTOJA MOPZ „FRANC LEDER LESIČJAK“ in 80-LETNICI SMRTI LESIČJAKA
Čas: nedelja, 17. april 1988, ob
14.30
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelj: SPD „Edinost“ v Štebnu
Nastopajo: MOPZ „Trta“ iz Ži-tare vasi, MOPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč, MOPZ „Franc Leder Lesičjak“ iz Štebna.
Skozi program bo vodil dr. Pavle Zablatnik
•	Celovec
SAPRA MIŠKA
Čas: nedelja, 10. april 1988, ob 16. uri
Kraj: teater ORF, Sponheimer Str. 13 v Celovcu Prireditelj:	Kulturno društvo
„Pri Joklnu“ in Slovenska prosvetna zveza
•	Šentprimož
KONCERT „PONIŽANI IN RAZŽALJENI“
Pesmi zatiranih narodov Poje: MePz „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu
Čas: sobota, 9. april 1988, ob 20. uri
Kraj: Kulturni dom v Šentpri-možu
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Šentpri-možu
• Pliberk
VIGREDNI KONCERT
Čas: sobota, 23. april 1988, ob 20. uri
Kraj:	dvorana gostilne
Schwarzl v Pliberku Nastopajo: Graški študentje, Mlada Podjuna, MePZ Podjuna-Pliberk
Prireditelj: mešani pevski zbor Podjuna-Pliberk
Radio/ Prireditve
Petek, 8. 4. 1988
Iz kulturnega življenja: Kontaktna leča 88.
Sobota, 9. 4. 1988
Duhovni nagovor (škof M. Pirih). - Voščila.
Nedelja, 10. 4. 1988
Želeli ste — poslušajte!
Pon., 11. 4. 1988
Kundalini — prvič na plošči.
Torek, 12. 4. 1988
Halo prijatelji!
Sreda, 13. 4. 1988
Dobra volja je najboljša. Večerna 21.00-22.00 Zvočno pismo. 150 let rojstva znanega slov. pisatelja Janeza Mencingerja (I. Virnik).
Četrtek, 14. 4. 1988
Rož — Podjuna — Zilja.
■r m
Kontaktna leča ’88
Edini koroški mladinski kulturni festival je letos na Zvezni gimnaziji za Slovence izzvenel odmevno v vsakem pomenu besede. Gostovanje renomira-nega ansambla LAIBACH je dvignilo mnogo prahu, privabilo okoli 1000 obiskovalcev, od teh skupine celo z Dunaja in iz Italije. Vendar, vseh pet prirediteljev, dijakov v celovških šolah, poudarja unisono: cilj sklopa prireditev ni bil in ne bo prirejati senzacij: z zaključnim nastopom smo sprožili val razmišljanj in reakcij, kajti nihče ni šel s koncerta notranje neprizadet. Betroffen machen — mitarbeiten — za razumevanje in sporazumevanje mladih v deželi — dvojezično geslo mladih zanesenjakov, ki so v tednu festivala dvignili na noge domala 3000 ne samo mladih, temveč tudi starejših.
Kako se je odvijala niz prireditev od kabareta do plesa, literarnih branj, gledališča, workshopa, filma, diskusij, pesmarjev in glasbenih nastopov do gromkega finala, pa boste lahko podoživeli v reprizi v slovenskem radijskem sporedu v petek, 8. aprila.
Sport
Franci Wiegele na Finskem zaključil sezono
Na polarskem in finskem prvenstvu je Franci Wiegele zaključil letošnjo sezono, ki je bila deloma zelo uspešna. Na polarskem prvenstvu je 1. aprila dosegel 11. mesto, dan navrh na finskem prvenstvu pa je prav tako postal 11. Zmagal je Finec Matty Nykänen. Z Wiegeletom sta bila na Finskem še Avstrijca Margreiter in Erat (ŠD Zahomc), ki je dosegel 23. oz. 25. mesto. Franci Wiegele bo pričel s treningom spet maja, pripravljal pa se bo zdaj tudi še na maturo.
Ker je Kneissl nehal s produkcijo smuči, bo Wiegele naslednje leto dobil nove smuči. Možno je, da bo Elan dobil dovoljenje za vstop v „Skipool“.
Tekme SAK konec tedna:
v nedeljo, 10. 4. 1988, ob 17. uri,
SAK I — Matrei I ob 15.15 rezerva na igrišču v Annabichlu
Biljard:
SBK Cartrans v play-offu
Slovenski biljardisti so v play-offu v kvalifikaciji za B-ligo trenutno na 2. mestu, v soboto, 9. aprila, pa igrajo v Velikovcu proti Meranu in Ka-nonenhofu dve nadaljnji tekmi. SBK/Cartrans — Althofen 3:1 SBK/Cartrans — Velikovec 1:3
Odbojka: v soboto pride VBK Wolfsberg
SK Aich/Dob z novim sponzorjem
V soboto pride v Pliberk vodeči na lestvici iz Wolfsberga, proti kateremu je SK Aich/Dob v prvi tekmi podlegel. Dobljani, ki so že pred zadnjo tekmo kvalificirani za play-off, pa so pridobili tudi dodatnega sponzorja. Prvič bodo odbojkarji nastopili v dresih Zadruge-market Pliberk.
Sobota, 9. aprila, ob 19.30
SK Aich/Dob — VBK Wolfsberg v glavni šoli v Pliberku!
SAK brez moči v Beljaku poražen
VSV — SAK 2:0 (0:0)
SAK: Dalanović 2, Stern 3, A. Sadjak 4, Kreutz 3, F. Sadjak 3 (83. Wieser), Jagodič 2, Velik 2, Wölbl 3, Eberwein 2 (56. Vauče 3), Woschitz 2, Hanser 2;
Stadion Lind, 200 gledalcev Sodnik: J. Ebner (poprečen)
Strelca: Seiser (50) in Wahner (66.)
VSV rez. — SAK rez. 0:2 Oba gola je dal Vauče.
Rath je čestital Jagodiču!
SAK — Vorwärts Steyr 3:2
(2:0)
SAK: Dalanović, Stern, F. Sadjak, A. Sadjak, Kreutz, Jovičevič (75. Eberwein), Jagodič, Velik, Wölbl, Hanser, Burger (38. Woschitz); Steyr: Fuchsbichler, Lukič, Hodi, Dörfer (46. Cvetko), Karlsberger, (46. Stöffelbauer), Dallos, Nowak, Prilozny, Reiter, Polanz;
Annabichl, 1600 gledalcev Sodnik: Weihrer (dober)
Strelci: Burger (2.), Velik (39.) in Wölbl (78. enajstm.) oz. Lukič (71.) in Prilozny (81.)
O tekmi: Že v 2. minuti je novi igralec SAK Burger po podaji Hanserja preigral vratarja Fuchs-bichlerja in povedel na 1:0. Steyr se od hitrega vodstva SAK ni opomogel, SAK je delal tekmo. V 39. minuti je potem kapetan SAK Marijan Velik sam prodrl iz sredine in z lepim strelom premagal Fuchs-bichlerja, ki je bil v tej tekmi še najboljši svojega moštva. Z vodstvom 2:0 sta moštvi zamenjali tudi
polja. Poprej je Woschitz zamenjal še poškodovanega Burgerja, ki je v 2. polčasu zelo manjkat. Z dobro taktično igro je SAK tudi v drugem polčasu kontroliral tekmo. Steyr je z vso silo skušal še obrniti tekmo v svoj prid, kar jim je skoraj uspelo. V 71. je legionar Lukič znižal na 2:1, toda SAK je v protinapadih bil izredno nevaren in je imel trikrat možnost odločiti tekmo, toda Hanser, Velik in Wölbl sami pred Fuchsbichlerjem niso zadeli. V 78. minuti je bila potem tekma končno le odločena. Po prekršku nad Hanserjem je Wölbl hladnokrvno izkoristil enajstmetrovko. Gol Priloznyja v 81. minuti je pustil navijače SAK sicer trepetati še do konca tekme, ki pa se je končala z zasluženo zmago SAK.
Velike pohvale je vredno celotno moštvo, posebno pa je potrebno omeniti trenerja Jagodiča, ki je z 42 leti igral dokaj dobro in je vrhu tega znal spet odlično pripraviti in motivirati svoje moštvo.
Rekli so po tekmi:
Marijan Velik, kapetan SAK:
Najbolje bi bilo, da bi v bodoče Igrali samo še v pokalu!
Lojze Jagodič, trener SAK:
Celotno moštvo je igralo izredno borbeno, na žalost pa imamo premaii kader igralcev. Proti koncu tekme se je to posebno opazilo, ko nismo imeli več enakovrednega rezervnega igralca. Celotnemu moštvu pa moram čestitati, da je igralo tako disciplinirano in je omogočilo ta veliki uspeh.
Erwin Fuchsbichler: Prvi polčas smo zaspali, v drugem polčasu pa smo reagirali, morali pa bi agirati. Poraza smo krivi sami.
Josef Brunmayr (Steyr):
Moj pomožni trener Adamec se je bolj podrobno pozanimal
o SAK-u in je dal informacije naprej tudi mojim igralcem. Očitno tega vsi niso hoteli prav verjeti, zdaj po tekmi je to prav gotovo drugače. SAK-u moram izreči čestitke.
Oleg Blohin: V tekmi proti Austriji sem se poškodoval na peti in zaradi tega nisem mogel igrati. Presenečen sem nad dobro tekmo, predvsem pa nad SAK, ki je igral dober nogomet in si je zmago gotovo zaslužil. Upam, da mi bo s Steyrom šlo v bodoče bolje, pogodbo za to moštvo sem podpisal do konca poletja 1989.
Alfred Wieser, zvezni sodnik:
SAK-u moram k uspehu čestitati, igral je res zelo dober nogomet. Steyr je bil od tekme proti Austriji gotovo še nekoliko izmučen, to pa ne zmanjša uspeha SAK.
Iz drugih časopisov
Kleine Zeitung
Der SAK liebt die Großen!
Der SAK entwickelt sich schön langsam zu einem Cup-Spezialisten. Warfen die Klagenfurter im Vorjahr mit dem LASK einen Erstdivisionär aus dem Bewerb, so mußte Sonntag wieder ein „Großkopferter“ dran glauben.
Kronen Zeitung
SAK fällte den „Riesen“
Steyr auch im Cup blamiert Doch Blochin streute Blumen
... und Oleg Blochin streute Blumen: „Die spielen wirklich guten Fußball.“
Neues Volksblatt (Zgornja Avstrija)
Ohne verletzten Blochin und mit „Ostereiern“ vom Referee
Das Osterwochenende in Kla-genfurt wird Steyr in ganz schlechter Erinnerung bleiben. Nach der Niederlage gegen die dortige Austria gab es am Sonntag im ÖFB-Cup gegen den Slowenischen AK (im vorigen Jahr den LASK ausgebootet) mit 2:3 das Nachsehen und Auscheiden.
. . . der Schiedsrichter tolerierte das Zeitschinden (einmal wuchtete Spielertrainer Jagodič den Ball ins Publikum, wo er erst Minuten später zurückkam) . ..
Kurier
Steyr flog ohne Blochin aus dem Cup
Der siebente der Kärntner Liga, vor einem Jahr über den LASK siegreich, warf erneut einen Bundesligaverein aus dem Bewerb. Angeführt vom 42-jährigen Ex-Internationalen Alois Jagodič setzten die Gastgeber überraschenderweise die spielerischen Akzente, kamen daher zu einem verdienten Erfolg ... Jagodič hatte die Sensation generalstabsmäßig geplant...
KOROŠKA LIGA:
1.	Lienz
2.	Breže
3.	WAG
4.	Matrei
5.	Trg
6.	Pliberk
7.	SAK
8.	Wolfsberg
9.	Šmohor
10.	Šentvid
11.	VSV
12.	Magdalen
13.	Mölltal
14.	Irschen
16	10	3	3	38:13	23
16	9	3	4	28:13	2t
15	8	4	3	31:17	20
16	8	4	4	32:19	20
16	8	3	5	39:27	13
16	5	7	4	29:23	1'
15	7	2	6	23:17	1®
15	7	2	6	19:31	16
16	5	4	7	23:31	t*)
16	4	6	6	10:28
16	5	2	9	24:31	t2
16	3	6	7	13:23	12
16	4	3	9	13:21	1t
15	1	3	11	9:37	6
Šport
Druga vigred kapetana Nantija Olipa
Grebinj — DSG Sele 0:1 (0:0) Sele: M. Oraže, Jakopič 4, N. Hribernik 4, Wieser 3, Užnik 4, Urban 3 (60. Fera 3), Gregorič 3, Olip 5, Zdr. Oraže 3, Hobel 3, Travnik 3; Grebinj, 100 gledalcev Sodnik: Apostolovsky (malenkosten, drugače dober)
Strelec: Huhsl (avtogol)
V Selah slej ko prej leži sneg, na lastnem igrišču Selani doslej še niso mogli trenirati. Zato pa je (noštvo na tujem tembolj uspešno 'n je v Grebinju slavilo zasluženo zmago, saj so Travnik, Hobel in trener Fera še zapravili odlične možnosti. V soboto igrajo Selani v Železni Kapli, ki se vsakič posebno pripravi na Selane, za katere je ta tekma seveda tudi velikega pomena. Derbijske tekme imajo sicer svoje lastne zakone, toda Sejani tokrat na vsak način potrebujejo zmago ali vsaj točko, če hočejo ostati naprej spredaj na lest-vici. Napadalec Selanov Jože Gre-9orič je hvalil dobro formo celotnega moštva, kateremu manjka Pred golom menda še kos sreče. Velika hiba za Selane pa je letos tudi mali kader igralcev.
Derbi v 1. razredu
Sobota, 9. aprila, ob 16. uri
Železna Kapla — DSG Sele v Železni Kapli!
Kapetan Nanti Olip
1. RAZRED D:
I.Žitara vas	16	10	4	2	23:9	24
2. Velikovec	16	11	2	3	30:17	24
3. DSG Sele	16	9	5	2	26:20	23
4. Žrelec	16	9	4	3	36:13	22
5. Sinča vas	16	7	2	7	23:17	16
6. Galicija	16	5	5	6	18:16	15
7. Železna Kapla	15	7	1	7	25:24	15
8. Podkrnos	16	4	7	5	14:17	15
9. Šentpavel	16	6	2	8	24:29	14
10. Grebinj	16	5	4	7	18:23	14
11. Metlova	16	5	4	7	19:28	14
12. St. Stefan	16	4	4	8	21:36	12
13. Reichenfels	16	3	2	11	21:35	8
14. Globasnica	15	1	4	10	17:31	6
Haslauer: „Vigredi vsako sezono boljši!“
Bilčovs — Tristach 5:0 (2:0)
Bilčovs: Schaunig 3, Stojilkovsky 4, (72. Quantschnig 0), Parti 4, L. Krainer 3 (60. S. Quantschnig 3), Schellander 5, Maier-hofer 3, Ogris 5, W. Kuess 5, Pesjak 4, H. Krainer 4, J. Kuess;
Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Maier (zelo dober)
Strelci: Stojilkovsky (12.), J. Kuess (22. enajstm.), Ogris (67.), Pesjak (83.), Partl (90.);
V zadnjih letih je Bilčovs vigredi igral vedno zelo dobro, zaradi tega je sekcijski vodja Karl Haslauer prepričan, da bo Bilčovs vigredi bolje igral in ostal v podligi. Proti Tristachu sta manjkala še Hobel in Zablatnik (oba zaprta), kljub temu je Bilčovs igral odlično in zasluženo zmagal. Legionar Ljubo Stojilkovsky je bil še poškodovan, kljub temu pa je že v 12. minuti povedel za Bilčovs na 1:0.
Šmihel potrebuje zdaj vsaj točko
Wietersdorf — ASKÖ Šmihel 6:2 (5:2)
Šmihel: Leitgeb 2, Pajenk 0, Buchwald 2, šumnik 3, W. Kräusler 3, Drobesch 2, Djurić 4, Kaiser 2, Blažej 4, W. Berchtold 3, H. Berchtold;
Wietersdorf, 300 gledalcev Sodnik: Obwurzer (sodil v prid domačinom, zelo malenkosten, ni znal pomiriti tekme)
Strelci: Zore (3., 72.), Kampitsch (61., 82.), Blažej (avtogol 60.), oz. Drobesch (63.) in W. Berchtold (63. enajstm.)
Rdeči karton: Lobner oz. Pajenk (20.)
Trener Egon Pajenk je od vsega začetka vnesel v tekmo preveč hektike, preveč kritiziral slabega sodnika Obwurzerja in upravičeno dobil potem rdeči karton. Z desetimi igralci Šmihel seveda ni mogel več zmagati, vrhu tega pa je sodnik Obwurzer domačinom še krepko pomagal. Po tem porazu je prišel Šmihel v nevar-
PODLIGA ZAHOD:
1. Borovlje	16	10	3	3	32:17	23
2. Šentjakob	15	8	6	1	22:12	22
3. Dellach	16	7	7	2	25:12	21
4. Lendorf	16	7	3	6	26:19	17
5. Baško jezero	16	6	4	6	21:19	16
6. Rožek	14	7	2	5	18:16	16
7. Lienz	15	5	6	4	24:27	16
8. Brnca	15	4	7	4	17:19	15
9. Weißenstein	15	4	6	5	24:17	14
10. Radenthein	16	6	2	8	24:25	14
11. Bilčovs	16	4	4	8	20:27	12
12. Obermillstatt	15	2	8	5	16:23	12
13. Treffen	16	3	4	9	13:25	10
14. Tristach	15	2	4	9	10:34	8
Stojilkovsky je bil letos strelec prvega gola in bo dobil za nagrado od Našega tednika uro. V 12. minuti je z glavo prevzel žogo in jo poslal v dolgi kot v gol.
PODLIGA VZHOD:
1. Wietersdorf	15	11	2	2	32:11	24
2. Dobrla vas	15	8	5	2	26:13	21
3. Mostič	15	9 3		3	29:18	21
4. Treibach	15	9	2	4	41:22	20
5. St. Andrä	16	5	9 2		20:13	19
6. ASK/EDV	16	6	7	3	26:24	19
7. Šentlenart	16	5	7	4	21:24	17
8. Ruda	16	2	9	4	15:19	13
10. Šmihel	16	5	3	8	21:36	13
11. Braunstein	16	3	5	8	15:25	11
12. Šentvid o. G.	16	3	4	9	22:31	10
13. Frantschach	16	2	5	9	12:29	9
14. KAC	15	1	5 9		10:23	7
nost za izpad. Brez Ramuscha, ki je šel na Rudo, je šmihelski napad popolnoma nenevaren, o novem legionarju Vaučeju pa ni ne duha ne sluha. V Wietersdorfu je igral leigonar Djurič, ki pa tudi ni mogel obrniti tekme v prid Šmihelu. V nedeljo čaka Šmihelčane v Šentvidu važna, če ne predodločilna tekma v boju za obstanek. Šmihel potrebuje na vsak način eno točko, brez Pajenka v obrambi pa bo to le zelo zelo težko.
Lojze Kužnik
Bo ŠteM rešil Globašane?
Globasnica — Sinča vas 4:1 (1:1)
Globasnica: Lipouschek 4, H. Micheu 3, Hutter 3, Kollman 4, Schatz 4, P. Micheu
4, Klančnik 3, Galo 4, Wautsche 3, Thon-hofer 5, Blažej 4;
Globasnica, 100 gledalcev Sodnik: Wulz (poprečen)
Strelec: Thonhofer (15., 60., 70. in 86).
Z novim trenerjem Šteklom in igralcem Galotom, ki je prišel nazaj od SAK-a, je slavila Globasnica prvo zmago v prvenstvu Proti Sinči vasi je igralo celotno moštvo zelo konsekventno, Galo je mojstrsko vo dil režijo v sredini, Thonhofer pa se je izka zal kot odličen strelec.
Možnosti za obstoj v 1. razredu so za Globašane zdaj znatno boljše, v nedeljo proti Galiciji bodo Globašani skušali ponoviti prvi uspeh.
Trener Paule Štekl je že pred leti treniral Globašane in je postal z njimi tudi prvak v 2. razredu. Pozimi je z moštvom veliko treniral in imel že v prvi tekmi prvi polni uspeh.
Rikarja vas: z novim trenerjem še za 1. mesto?
Rikarja vas — Eitweg 4:3 (4:2)
Rikarja vas: Koschmir 3, Wutte 4, Sitter 4, Pöck 3, Micheuz 4, Weizer 3, Krische 4, Ošina 4, H. Mischitz 5, O. Mischitz 3 (70. Jerlich 0), Luschnig 4;
Rikarja vas, 100 gledalcev
Strelci za Rikarjo vas: H. Mischitz (2), O-
šina, Weizer;
Z novim trenerjem Waraschom in igralcema Luschnigom (SAK) in H. Mischit-zem (Klopinj) je Rikarja vas v prvi vigred-ni tekmi premagala vodečega na lestvici in ima zdaj s štirimi točkami zaostanka še dobre možnosti za 1. mesto. Rikarja vas igra letos šele prvo leto v prvenstvu in je že presenetljivo veliko dosegla. Naslednje kolo igrajo v Mauterndorfu.
Zahomčani v Nemčiji in Eisenerzu
Zahomški naraščaj se je udeležil 30. marca in 3. aprila tekmovanja v Reit im Winklu (ZRN) in v Eisenerzu na Štajerskem.
Reit im Winkel Mladinci
1.	Kristijan Moser 178,7 (68/73).
2.	Tomaž Knafl (Jug) 174,2 (67 72,5), 3. Peter Rausch 157,8 (67/62,5), 4. Martin Wiegele 140,2 (64/63), 5. Hannes Frank 131 (59,5/63), 7. Niko Zwitter 129,1 (62/59).
Eisenerz
mladinci: 1. Herwig Millonig st. šolarji: 2. Günther Kaiser, 3 Kristofer Knes
ml. šolarji:	1. Manfred
Schnabl, 3. Tomaž Kuglitsch
Smučanje
Šentjanžani zaključili sezono
Smučarji iz Šentjanža so z avstrijskim prvenstvom ASKÖ na Klippitztörlu zaključili letošnjo sezono. Dunja Jamnig je pri šolarjih postala druga, Klavdija Kropivnik pa je v ženski skupini osvojila v slalomu 1. mesto, v veleslalomu pa tretje.
Hotel ANTONIČ na Reki pri Šentjakobu nujno
i Š Č G
mlado(ega) KUHARICO(JA) Nadpovprečna plača Tel.: 0 42 53 / 22 41
Posojilnica-Bank PODJUNA, sedež Dobrla vas, s poslovalnicami Velikovec, Škocijan, Šentprimož in Sinča vas
vabi
člane in varčevalce na
IZLET
V ST. FLORIAN IN MAUTHAUSEN,
Kl BO V NEDELJO, 1. MAJA 1988 Prijave sprejemajo do 16. aprila 1988.
DVODRUŽINSKA HIŠA v Šentjakobu — Reka ugodno na prodaj.
Informacija tel.:0 42 53 / 22 41
ÄST, ALBANIJO
od petka, 20. do ponedeljka, 23. maja 1988
šil. 4770,— + šil. 230,— za vizo Konec prijave: 18. aprila 1988.
Za vizo potrebujemo tri slike in veljaven potni list. Prijave sprejema: turistična agencija CARTRANS, tel.: 04 63/51 26 80 ali 51 22 63
SAK'je v 3. kolu pokala premagal I. Ugaša Vorwärts Steyr
Vsa Koroška je v taboru SAK
Trener Lojze Jagodič je z 42 leti po prestali težki operaciji spet obul nogometne čevlje in se „žrtvoval“ za svoje moštvo, in to z velikim uspehom. Slovenski atletski klub je senzacionalno premagal v 3. kolu pokala Vorwärts Steyr, ki ima v svojih vrstah sovjetskega reprezentanta Blohina. S to zmago je SAK nadaljeval svojo uspešno serijo v pokalu, v katerem na domačih tleh doslej še ni zgubil niti ene tekme.
Odmev v časopisih po vsej Avstriji je bil seveda izreden, pa tudi vsa Koroška je zdaj v taboru Slovenskega atletskega kluba.
Kar drugače ni samoumevno, se je spet uresničilo na pokalni tekmi proti Steyru. Vsi gledalci (ne samo navijači SAK) so navijali za slovenski nogometni klub, ki je s kakovostnim nogometom že lani poskrbel za senzacijo v pokalu. Koroški zastopnik SAK je lani izločil iz pokala II. ligaša Vöckla-markt in I. ligaša LASK, v tej sezoni pa že II. ligaša Kapfenberg. S temi zmagami je SAK, ki je na Koroškem bil že vedno znan po izredno dobrem nogometu, še dodatno pridobil popularnost v javnosti. Tudi vsa javna občila so primerno poročala o uspehih SAK-a.
Počasi pa postaja SAK s svojimi uspehi tudi v širši avstrijski javnosti pojem; športniki iz vseh zveznih dežel so postali pozorni na to moštvo, ki se očitno ne boji nobenega velikana in kar žari od samozavesti. Razumljivo, da so pristaši SAK-a po teh uspehih še bolj ponosni na svoj klub, ki ima poleg odličnih nogometašev tudi zelo agilne in vestne funkcionarje.
„Igrišče v An n ab ich lu je postalo pokopališče za moštva iz Zgornje Avstrije“
Willi Haslitzerv športni oddaji ORF
Slika zgoraj: Wölbl je z enajstmetrovko odločil tekmo za SAK, Jagodič in Velik mu čestitata. Levo: S sektom so Jagodič, Hanser, Velik in ostalo moštvo praznovali ponovni veliki uspeh. Sliki desno: Veselje po tekmi je bilo nepopisno, navijači so se veselili skupno z uspešnimi nogometaši.	Foto: Fera