—   52   —
Novičar iz mnogih krajev.
21. dan t. m. stopi nova postava, veljavna za vse cesarske dežele razun vojaške meje v veljavnost po kteri je vsako hudobno poškodovanje železnice ostro prepovedano in bo kot očitna silovitnost kaznovano s teško ječo od 1 do 5, ali od 5 do 10, ali od 10 do 20 let ali clo za celo življenje; je pa kdo po takim poškodovanji ob življenje prišel in je zamogel hudodel-nik tako nesrečo pred vediti, taciga bojo clo ob glavo djali. Poškodovanje telegrafov se bo kaznovalo s teško ječo od pol leta do 5 let. — Ministerstvo kup-čijstva je tarifo vozni ne po železnicah enmalo višji postavilo:   človek  v  vozu   1. razreda plača   za
1   miljo namest 18 kraje. 20, v 2. razredu 12 kraje, namest 11, v 3. pa 9 kraje, namest 8; — tarifa za cent blaga 1. razreda je za 1 miljo 1 kraje, namest 3 vinarjev, — za blago 2. razreda poldrugi kraje, namest 1 kraje, in 1  vinar,   — za blago  3. razreda   pa
2  kraje, namest 1 kraje, in 3 vinarje. Od 1. marca tega leta jenja tisti poboljšek, ki ga je na železnici iz Dunaja do Ljubljane blago 2. razreda sedaj vživalo in stopi navadna tarifa v veljavnost. — V kmetijstvu so prišle sila goljufne nemške bukve na svitlo podime-nam „Wichtiges Geheimniss fiir Landwirthe: Kopps che-miseher Diinger" (po slovensko: imenitna skrivnost za kmetovavce: Koppov kemijski gnoj}; veljajo te bukve 5 fl. 24 kraje., in vsak, kdor jih kupi, se mora zavezati, da do 1. prosenca 1860 ne sme nobenima druzimu te skrivnosti razodeti, če ne, plača 50 tolarjev kazni!! Izdajatelj teh dragih bukev misli, da bo do leta 1860 že dosti kmetovavcov osleparil. In v čem obstoji ta skrivnost, ktero brez strahu kazni svetu naznanimo? — da z neko štupo, ki le 5 grošev velja, se da 1 oral gnojiti! in germ 6 čevljev visok zrase po mervici tega gnoja!! Zložene so pa te bukve takole: v 26 versticah je 13 predpisov (receptov), kterih nobeden ne zapopade drobtinice zdrave pameti, — pe tem sledi na 10 straneh podučenje, kako ta kemijski gnoj rabiti, — in poslednje so na 24 straneh spriebe, ktere poterdijo resnico — teh laži. Ce že vsak prost kmet ve? da v kmetijstvu iz nič nič ni — se je toliko bolj nad prederznostjo čuditi, ki se pod-stopi tako sleparijo po 5 fl. 24 kr. svetu ponuditi J — Hudodelnika, ki je po življenji kraljice Spanj olske stregel in jo z bodalcam na roki in persih ranil, so ob glavo djali. Ime mu je bilo Martin Merino, bil je do leta 1821 minih Frančiškanskiga reda. je pa potem samostan zapustil in zlasti po Francoskim bival. Bil je že 63 let star. Od konca je tajil; kmalo pa je vse obstal. Kaj ga je k temu hudodelstvu nagnalo, se ne ve. — Poročnik austrianske vlade pri vladi severne Amerike je stopil iz vse zaveze s to vlado in je to svoji vladi na Dunaj na znanje dal. Ali je Košut te razpartije kriv, se ne ve. Košut je na svojim potovanji po Ameriki v Pitsburgu hudo zbolel.