20
\

»In na koncu — vaša industrijska veja je zame primer veje, ki seje skoncentrirala na človeški kapital, ki po mojem globokem prepričanju ima in mora imeti prihodnost. To ni industrija, ki predvsem investira v stroje, to je industrija, pri kateri postaja softvvare čedalje pomembnejši in je hardvvare dejansko sekundarnega pomena. Moram pa reči, da kot laika na vašem področju vaš hardvvare čedalje bolj impresionira, kajti, čeprav se komaj naučim dela z enim strojem, že izdelate drugega, ki zahteva, da grem znova v prvi razred osnovne šole,« je med drugim dejal v svojem slavnostnem govoru predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik ob desetletnici Iskre Delte.
Deset let Iskre Delte
»Iskra Delta je lastavica, ali znanilka nove dobe«, je med ostalim dejal Janez Stanovnik, predsednik predsedstva Sfi Slovenije, v svojem govoru na proslavi desetletnice Iskre Delte.
Desetletje ni pretirano dolga doba, niti v življenju človeka, še manj pa v razvoju neke oroanizacije. Toda, če zadnjih deset let na računalniškem področju merimo z vatlom količine sprememb, je očitno, da živimo v prelomnem času in, da je v srcu tega preloma predvsem informatika. Odgovor na vprašanje, kako bomo živeli in kaj delali v naslednjih desetletjih, leži
v veliki meri v naši družbeni sposobnosti, da se hitro in učinkovito uveljavimo na
področju novih tehnologij.
V kratkih desetih letih je Iskra Delta prehodila dolgo pot. Da bi to ugotovili, je bilo dovolj primerjati prvi računalnik, ki ga je pred desetimi leti izdelala skupina mladih inženirjev tedanje Delte v kleti za Bežigradom, z novo miniaturno izvedbo Triglava Picolo, ki je kljub svoji majhnosti izjemno močan.
Danes Iskra Delta zaposluje prek 2000 delavcev in predstavlja najmočnejšo koncentracijo kadrov na področju računalništva v Jugoslaviji. Razvija vrsto novih izdelkov, nekateri njeni
močni novi računalniki bodo zagledali luč sveta že v kratkem. V zadnjem letu je izvedla temeljito prestrukturiranje celotne dejavnosti, da bi bila kos nalogam tudi v prihodnjem desetletju, ki ne bo nič manj napeto in dinamično, kot je bilo prejšnje. Njeni uspehi bodo dajali močan pečat nadaljnjemu razvoju jugoslovanske informatike.
Miro Simčič
Prva seja predsedstva SAK ZK SOZD Iskra
Pritegniti čimširši krog razmišljajočih ljudi
Neizbežnost iskanja rešitev za izhod iz splošne družbene krize, v kateri smo pa tudi iz težav in problemov, s katerimi se srečujemo v sestavljeni organizaciji, terja od Iskrinih komunistov iskanje novih oblik in metod dela. Pri oblikovanju konceptov in programov morajo biti komunisti predvsem pobudniki in mobilizatorji, pri reševanju posameznih perečih problemov pa je potrebno pritegniti tudi nečlane Zveze komunistov, predvsem tiste, ki imajo znanje in sposobnosti za pozitivne in napredne spremembe in premike v Iskri in o tem tudi razmišljajo.
Teh metod dela, ko osnovne organizacije Zveze komunistov v vse večjem obsegu priteguje k uresničevanju svojih nalog tudi strokovnjake, so se z organiziranjem tematskih skupin, ali oddelčnih sestankov lotili v dveh Iskrinih delovnih organizacijah: Elektrooptiki in ERO.
Verjetno je to glavno sporočilo prve seje predsedstva nedavno ustanovljene akcijske konfrence Zveze komunistov SOZD Iskra.
Na četrtkovi seji je uvodno analizo ukrepov ekonomske politike in njihov vpliv na poslovanje sestavljene organizacije podal član Poslovodnega odbora SOZD Iskra Vito Osojnik. Posebej je analiziral vpliv ukrepov na področje sprostitve cen, zaostritev na področju denarno kreditne politike, predvidene devalvacije dinarja in posledic pri omenjevanju sredstev za osebne dohodke. Prav pri slednjem se je razvila živahna razprava saj se nekatere Iskrine delovne organizacije že srečujejo s posledicami zniževanja osebnih dohodkov, realno pa lahko pričakujemo še nadalnji padec ravni osebnih dohodkov, ki bo nedvomno v večini Iskrinih delovnih kolektivov povzročil določene probleme in težave. Zato je predsedstvo sklenilo, da mora ZK v vseh sredinah dajati pobudo za organiziranje sestankov poslovodnih in samoupravno političnih struktur, na katerih je potrebno analizirati posledice sprejetih ukrepov ekonomske politike na stanje v posameznih delovnih sredinah in predvideti potrebne ukrepe za ublažitev nastalih težav.
V nadaljevanju sestanka je predsednik stalne akcijske konference Franc Kozina podal osebno oceno aprilske konference Zveze komunistov Slovenije, kot jo je doživel v vlogi delegata na konferenci. V oceni je predvsem poudaril, da je vodstvo ZK SRS dobilo na konferenci polno podporo, vendar pa je bilo jasno, da mora priti do konkretnih premikov v sami Zvezi komunistov, če le-ta noče izgubiti zaupanja članov in ostalih ljudi v Sloveniji. Nedvomno bo potrebno

Franc Kozina, predsednik predsedstva akcijske konference Zveze komunistov SOZD Iskra
bistveno zaostriti odgovornost delavcev, ki imajo v družbi in organizacijah združenega dela velika pooblastila.
Že na ustanovni akcijski konferenci Zveze komunistov SOZD Iskra so se njeni člani dogovorili, da bodo na prvem predsedstvu opredelili smernice za nadaljnje delo konference. Tako so tudi na četrtkovi seji predsedstva določili prioritetne naloge v letošnjem letu. Na junijski akcijski konferenci bodo govorili o odprtih dilemah ob obravnavah Osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, v oktobru pa bi bila skupna seja akcijske konference in razvojno-raziskovalnih delavcev v sestavljeni organizaciji na temo strateške naloge nov izdelek.
Na sejah predsedstva SAK ZK SOZD Iskra pa bodo njegovi člani junija obravnavali izvajanje sanacijskih načrtov in perspektive delovnih organizacij Telematike, Avtomatike in Mikroelektronike, septembrsko sejo bi posvetili sistemu razvoja kadrov v SOZD Iskra in ekonomskim in tehnološkim presežkom delavcev, v oktobru bodo obravnavali investicijske načrte v SOZD Iskra, decembra pa se seznanili z osnovami za pripravo planskih dokumentov SOZD z analizo uresničevanja strateških ciljev sestavljene organizacije. Ob omenjenih nalogah pa bo predsedstvo obravnavalo tudi tekoče probleme, ki se bodo pojavljali med letom.
Beseda je tekla tudi o pobudi osnovne organizacije ZK temeljne organizacije Sistemi v delovni organizaciji Avtomatika, ki je predlagala, da bi pet odstotkov članarine zadržali za potrebe osnovnih organizacij in, da bi izenačile odstotek članarine za vse člane Zveze komunistov. Glede na to, da prihajajo iz različnih osnovnih organizacij podobne pobude, je predsedstvo stalne akcijske konference sklenilo, da morajo problematiko članarine obravnavati tudi v drugih osnovnih organizacijah in do desetega junija posredovati predloge na sekretariat DPO SOZD. Tako bo skušalo predsedstvo formirati enotno stališče komunistov glede tega vprašanja.
Ob koncu seje so člani predsedtva obravnavali tudi vzdušje v kolektivih in osnovnih organizacijah Zveze komunistov v današnjem družbe-no-ekonomskem trenutku. Iz razprave v kateri so posamezniki predstavili trenutni položaj v svojih kolektivih, je bilo razvidno, da družbenopolitične in samoupravne razmere v večini sredin niso zadovoljive, saj je med ljudmi čutiti nemotiviranost za delo in strah pred bodočnostjo. Zato bo v osnovnih organizacijah ZK potrebno poiskati nove metode dela, s katerimi bodo v reševanje posameznih perečih problemov pritegnili čim več strokovnjakov.
vž
Srebrna plaketa našemu uredniku Dušanu Željeznovu
Minuli petek, 20. maja je bila v Skupščini SR Slovenije izredno lepa slavnost, kjer so podelili najvišja priznanja za novinarske dosežke v naši republiki — Tomšičeve nagrade in odličja.
Slavnost je začel Slovenski oktet s Prešernovo Zdravljico, Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SRS pa je kot slavnostni govornik spregovoril o liku narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizatorja partijskega in partizanskega tiska ter o pomenu slovenske novinarske pisane besede, kjer je posebej poudaril, da so novinarji angažirane osebnosti in ne le spremljevalci in fotografi dogodkov. V sebi morajo nositi občutek odgovornosti in prepričanje, da s svojim delom pomagajo oblikovati javno mnenje, torej so soustvarjalci naše družbene resničnosti.
Ko je Janez Stanovnik govoril o novinarstvu v Jugoslaviji je kritično podčrtal vse preveč prisotno ugotovitev, da novinarji preveč pišejo o tem, kdo koga izkorišča, vse premalo pa je napisano o svetlih straneh našega skupnega življenjskega utripa kjer je mislil na vezi, ki nas povezujejo v bratstvo in enotnost.
Po izredno zanimivem Stanovnikovem razmišljanju so podelili Tomšičeve nagrade za življenjsko delo, nagrade Toneta Tomšiča, nagrade sklada Toneta Tomšiča, zlata odličja Toneta Tomšiča ter srebrne plakete in diplome Zveze novinarjev Jugoslavije za 25-letno delo v novinarstvu. S tem žlahtnim odličjem je bil nagrajen tudi odgovorni urednik našega glasila Dušan Zeljez-nov, čigar delovnega in ustvarjalnega utripa gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj ne mine nobena številka našega glasila »Iskra« brez njegove prisotnosti.
V imenu vseh bralcev glasila »Iskra« in uredniškega odbora odlikovancu Dušanu Željeznovu tudi po tej poti iskrene čestitke ob prejemu odličja za 25-letno delo v novinarstvu.
Marko Rakušček
r
Dušan Šinigoj v Iskri
Posvetovanje Iskrinih predstavnikov samoupravnih organov in poslovodnih delavcev
V ponedeljek, 23. maja je bil v Iskrini stolpnici sestanek predsednikov samoupravnih organov in poslovodnih delavcev vseh TOZD, DO in SOZD 'skra, ki sta se ga ude-iežila tudi predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Dušan Šinigoj in Predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroš Slavinec.
Ob koncu je opozoril še nat sredstva, saj smo lani sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje gospodarjenja s sredstvi, kjer smo povečali koeficient obračanja celotnih sredstev, znatno zmanjšali zaloge in tudi lastna sredstva so se povečala, čeprav še zdaleč niso na normalni in zadovoljivi ravni in smo še vedno vse preveč odvisni od posojil, ki so zelo draga in tako znatno zmanjšujejo naš celotni prihodek. In končno, tudi na področju kakovosti, ki je zlasti pomembna za izvoz, smo dosegli lani določene rezultate, čeprav je prav kakovost ena izmed temeljnih zahtev za boljšo in uspešno prodajo izdelkov, tako doma, kot na tujem.
imamo izredno veliko razlik v pogledih — tako konceptualnih kot seveda tudi konkretnih.
V Sloveniji je očitno mnenje, da bodo problemi nekoliko lažji. Kot najbolj razvita republika lahko nekatera vprašanja laže rešujemo. Jaz pa mislim, da kot najbolj razvita republika prav nasprotno rešujemo mnoga vprašanja mnogo teže. Presegamo jih zato, ker terja, zlasti prestrukturiranje, veliko več finančnega kapitala in znanja, kot smo ga sposobni v določenem trenutku mobilizirati. Zato v izvršnem svetu opozarjamo nato, da si ni potrebno delati utvar, da bo pri nas laže.
(Dalje na 4. in 5. strani)
Predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič je v svoji daljši uvodni besedi podal analizo poslovanja Iskre v minulem letu in nakazal prednostne naloge, ki jih mo-ramo v Iskri opraviti letos.
. Svoje izvajanje je znova oprl na Ze sprejete in verificirane temeljne a*rateške cilje, ki jih imamo šest in, Ju v bistvu predstavljajo jasno in natančno opredeljeno politiko naše SOZD ne samo v kratkoročnem, temveč tudi v daljšem obdobju.
Izmed omenjenih šestih točk smo, po njegovem mnenju, najuspešneje uresničevali izvoz, ki gaje bilo lani v primerjavi z letom 1986 Kar za 15,7% več, še posebej pa smo lani povečali izvoz na konvertibilno območje, ki je bil kar za 32,9% večji od izvoza leta 1968.
Ko je govoril o uresničevanju nadaljnjih točk, je Šifkovič glede novih izdelkov menil, da smo tu še vse premalo inovativni, čeprav smo lani uvedli v proizvodnjo kakih 130 novih, ali temeljito moderniziranih 'zdelkov.
Določen uspeh smo dosegli tudi na področju kadrov. Tako je proces tehnološkega prestrukturiranja pro-'zvodnih programov v Iskri lani nnočno zavrl rast zaposlovanja, hkrati z njim pa se je tudi začel proces izboljšanja kadrovsko-izobraz-bene strukture in tako beležimo rast števila zaposlenih s popolno srednjo in visoko izobrazbo.
Posebno pozornost je posvetil naložbam, kjer smo praktično prenehali vlagati v zidove, hkrati pa smo, kljub znižanju investicij ža 20%, pričeli s sistematičnim urejanjem investicijske aktivnosti. Izdelan lr! sprejetje bil sistem ključnih krite-njev za selekcijo investicij v sistemu Iskra, pri čemer je Šifkovič zlas-n poudaril, da smo še vse premalo storili glede investicij v kadre, ki so v bistvu najdragocenejša investici-ja za prestrukturiranje in napredek 'skre zdaj in v prihodnje.
Ob koncu je Šifkovič pozval vse navzoče, naj omenjenih šest točk tudi v letošnjem letu izvajamo čim bolj odgovorno in zavzeto, kajti časi, ki so pred nami, bodo terjali v tem smislu še mnogo več truda, naporov in tudi odgovornosti.
Za njim je navzočim spregovoril predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Dušan Šinigoj, ki je dejal:
»Čas, ki je pred nami, je zahteven in terja razčiščevanje številnih vprašanj m dilem, pa tudi neznank. Problemi v državi so zelo zaostreni. Zdaj šele vstopamo v obdobje, ko se bodo pokazala vsa vprašanja, ki se sedaj kažejo tako, kot da smo vsi usklajeni med seboj in, da se vsi zavzemamo za pravo razvojno koncepcijo. Ko pa bomo konkretno zaorali, bomo videli, da smo na mnogih točkah šele na ledini in, da
(Nadaljevanje s 3. strani)
Morda v eni sami točki: da je v Sloveniji popolna zaposlitev, da imamo sorazmerno majhne družine, ki imajo v povprečju dva zaposlena, da imamo zelo razvito sivo ekonomijo — in ko vse to seštejemo, je socialna vzdržnost v Sloveniji večja kot je podobno mogoče v drugih delih Jugoslavije. Temu bi lahko pritrdili, vendar vse to ne odtehta vprašanj Slovenije.
Zaskrbljeni smo nad vprašanjem gospodarske rasti, posebej pa še glede industrijske rasti. Iskra je med tistimi organizacijami, ki ima negativno industrijsko rast. Ta ne velja samo za Iskro, pojavlja se tudi v drugih segmentih — elektroindustriji, strojegradnji, proizvodnji prometnih sredstev, da naštejem samo tiste, ki predstavljajo velike industrije v Sloveniji.
Še vedno ne bijemo plat zvona nad tem stanjem, čeprav je to zaskrbljujoče, predvsem zato, ker moramo poznati vse vzroke, zakaj v Sloveniji prihaja do pada proizvodnje tako intenzivno, drugod v državi pa manj, vendar ta pojav zelo skokovito prehaja iz Slovenije v druge republike, najprej v Hrvat-skc, nato v Srbijo, in praktično v celotno Jugoslavijo, razen izjem, glede na indeks, kdo se s kom primerja.
Vendar niso tako pomembni samo indeksi, kot so pomembni tudi razni drugi pokazatelji.
Nedvomno se naša proizvodnja prilagaja stanju na tržišču doma. Prilagaja se tudi stanju na tujih tržiščih, pri čemer je Slovenija nosilec izvoza, zlasti konvertibilnega — cca 30%. Če pa vzamemo še ZDA, še mnogo več — več kot tretjino. Še vedno Slovenija predstavlja 25% celotnega izvoza Jugoslavije.
Ko seštejemo vsa zunanja razmerja z domačimi razmerji, vidimo, da se mora naša industrija temu odzivno obnašati. Na tem področju prihaja do jasnih opredelitev glede možnosti proizvodnje, glede na finančna sredstva, ali kapital, s katerim razpolagajo organizacije združenega dela. Povsod, kjer nastajajo ti problemi, je ta problem v ospredju. To smo tudi pričakovali. Namreč, predsednik Šifkovič je povedal, da ima Iskra na voljo 22% lastnih sredstev. Mi imamo organizacije, ki razpolagajo s 3%, z 1 %, vendar so na srečo DO tudi z veliko večjim povprečjem v Sloveniji. Zato je nujno, da prihaja do čiščenja zalog in proizvodnje. Tisti proizvod, ki nč gre, je treba ukiniti in ga ne več proizvajati za zalogo. Tu se bomo srečali z glavnimi problemi. Nekateri jih sicer podcenjujejo. Drugi mislijo, da ima država — tu mislim na republiko Slovenijo — nek državni kapital, s katerim lahko rešuje probleme. Odkar smo ukinili državni kapital, nima država nobenega kapitala več, ima proračun, ki je v skupščini jasno definiran in ima sredstva, ki niso državna, ampak se pojavljajo v samoupravnih interesnih skupnostih, materialni proizvodnji in na družbenih področjih. Drugega kapitala republika Slovenija nima. Zato je za nas skrb za strukturo sredstev prioritetna in bi
jo morali postaviti v središče pozornosti v sleherni organizaciji združenega dela.
Zato smo tudi kritični do bančnega sistema — sistema poslovnih bank, ker mislimo, da tako zastavljen bančni sistem, kot je sedaj, ni opredeljen s kakšnim predpisom, ali politiko, ampak se kot takšen zelo težko prilagaja. Bolj je podvržen lokalnim interesom in rešitvam kot pa potrebam Slovenije, celotnem združenem delu in preboju v slovenskih razmerah. Zato ni čudno, da moramo posegati z ukrepi, ki niso najboljši npr. pri porabi bančnih sredstev, ki jih imenujemo dohodek bank. To ni nikakršen dohodek bank, ampak dohodek organizacij združenega dela. Imamo nekatere področja, od koder prihajajo z velikimi zahtevami po denarju (za kmetijstvo, za rezerve, za plače...), hkrati pa iz bančnih sredstev namenjajo sredstva za gradnjo novih bančnih stavb.
V tem pogledu je potrebno govoriti tudi o vprašanju internih bank. Pri restriktivni denarni politiki, ali politiki, uokvirjeni v razmere, v
Dušan Šinigoj v Isk'
kakršne vstopamo, bodo dobra organizacija internih bank, oblikovanje sredtev v njih in angažiranje sredstev iz njih, v bistvu omogočili veliko fleksibilnejše razreševanje ključnih vprašanj. To gre sicer na
škodo poslovnega bančništva, vendar mora biti v poslovnem bančništvu obrestna mera najmanj 5% pozitivno realna, če pa hoče še pokrivati razne kurzne razlike, potem je ta obrestna mera že skoraj neiz-
J
računljiva. Zato sem izpostavil interne banke, čeprav zaradi njih Poslovne banke ne bodo propadle.
Z vso odgovornostjo trdim, da brez vlaganja sredstev delavcev v takšne sisteme ne vidimo izhoda za finančne sanacije organizacij združenega dela — pa imenujmo 'o obveznice, delnice, ali kako drugače.
S tem se je treba intenzivno ukvarjati brez kakršnihkoli pomislekov.
Iskra je eden izmed velikih sistemov, kjer je struktura v središču vprašanj z njenim prilagajanjem in tehnološkim posodabljanjem. Vpra-sanj pa je tu več — Iskra kot sistem na teh temeljnih vprašanjih (raz-vojnih, strukturnih) zaostaja. Izzivalno bom uporabil izraz zamuja, zamujanje pa v teh časih ni dovoljeno v tem smislu, da je treba zamujanje nositi na lastnih razmenih. Nekateri deli Iskre to breme sedaj ze težko nosijo. Seveda pa to ni |amo problem Iskre, ampak tudi številnih drugih organizacij, vendar vidimo povsod, da tam, kjer tega
problema ni, težave laže premagujejo. Sistem kot je Iskra terja drugačne napore, tudi kritično maso znanja pri odločanju in tudi zato morate temeljito razmišljati o vaši strukturi velikega sistema. Na vrhu Iskre kot sistema mora biti vsa pamet, ki jo Iskra premore. Vsako parceliranje interesov (mimo katerega tudi ni treba iti, ker ima tudi to svoje pozitivne učinke, prav tako regionalizem — vse to poudarjam predvsem z vidika kritične niase in kritičnih potreb, da storimo preboje vedno na pravih strateških točkah. Iz tega sledi, da se je treba povezati doma v tistih smereh, ki so smiselne in pravilne prebojne točke. Mi smo izrecno zahtevali, da mora biti del Iskre infrastruktura gospodarstva (tako kot so to ceste, železnice...). Ne vem pa, če nam je vsem skupaj uspelo prepričati tudi druge organizacije, ki bi morale to infrastrukturo uporabljati, da je to tudi res. Dalje, ali se je Iskri posvetilo s svojo prodornostjo in s svojo probojnost-jo to doseči. Prej bi rekel, da v tem ni uspela, kot pa da je.
To poudarjam še posebej zato, ker je eden izmed teh ciljev to, da si pridobimo potreben temelj za tisto, kar moramo storiti. Bilo je preveč oklevanja.
Znotraj slovenskega in širšega jugoslovanskega gospodarstva se je treba povezati v tistih delih, kjer je to koristno z vidika, da si mi, kot majhen narod, ne moremo zagotoviti tolikšnih kapacitet in znanja, da bi lahko odgovorili na izzive, ki so pred nami. Nič hudega ne bi bilo, če bi Iskra poiskala zvezo z Gorenjem. To sem omenil zato, ker sem se pred nekaj dnevi srečal z ljudmi, ki so drugačnega mnenja kot jaz.
Iskati moramo stike z najbolj prodornim inozemstvom. Iskra ima ustrezen image in skupaj z nami imamo in ustvarjamo pogoje za večje, trajnejše navezave, s katerimi bomo stalno v navezi z najbolj razvitimi deli sveta, zlasti pa s tistimi deli Evrope, ki so nam najbližji.«
V nadaljevanju svojega izvajanja je predsednik Šinigoj podrobneje govoril o ukrepih po 15. maju, o
katerih je veliko znanega že iz tiska in razprav v najrazličnejših organih naše samoupravne družbe, vendar pa je pri tem opozoril zlasti še na možnosti kooperativ, manjših podjetij in organizacij, za katere naj bi dajale pobude velike DO, kot je Iskra, s čimer bi povečali prilagajanje proizvodnje tržišču in omogočili tudi prezaposlovanje, oz. odpiranje novih delovnih mest. Dlje se je zadržal tudi na področju kreditno-monetarne politike ter vprašanj programirane in ciljne inflacije. Posebej je opozoril tudi na velike probleme, ki bodo nastali, ne samo zaradi restrikcij osebnih dohodkov, temveč tudi v družbenih dejavnostih, kjer še posebej znižujemo sredstva za njihovo delo. Ob koncu pa je poudaril problem financiranja manj razvitih, kjer so se prispevki povečali predvsem zaradi internih dogovorov v republiki, s katerimi smo nekatere panoge oprostili plačevanja tega prispevka, kar bo potrebno v prihodnje znova preučiti.
D. Ž.
L	Predstavitev na Brdu
Občinskim voditeljem predstavili Iskrine strateške cilje
Na delovnem srečanju s predsedniki skupščin in izvršnih svetov tistih občin, kjer so Iskrine temeljne, oz. delovne organizacije je predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič skupaj z glavnimi di-■"ektorji večjih Iskrinih delovnih organizacij spregovoril o Iskrinih ciljnih opredelitvah ter osvetlil Probleme, s katerimi se srečujemo kot največji slovenski poslovni sistem. Voditelji občin so Iskrine Predstavnike seznanili s pogledi na vlogo in delovanje Iskre v njihovem okolju.
»Sedanja gospodarska kriza žal ne bo obšla Iskre, kar bomo gotovo krepko občutili pri zaposlovanju in Presežkih delavcev, oklestila bo 'udi nekatere naše prozvodne pro-9rame, toda prepričan sem, da bo ^OZD Iskra prišla iz te krize močnejša, morda tudi manjša, kar pa ne bo nobene škode, nedvomno pa bo tržna logika ostro zarezala tudi pri ^3S.«
.To je ena izmed misli predsed-nika poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije Franca Ši-'koviča, izrečena na srečanju Iskrinih vodilnih delavcev s predsedniki skupščin in izvršnih svetov tistih ubčin, kjer so Iskrine tovarne. Sre-čanje je bilo minulo ponedeljkovo Pbpoldne na Brdu pri Kranju.
Predsednik Šifkovič je gostom najprej na kratko predstavil Iskrino Poslovanje v minulem letu, zatem Pa jih je podrobno seznanil z znanimi šestimi strateškimi usmeritvami — skrbjo za izvoz, kadre, 9ospodarjenje z denarjem, investi-Cl)e, nove izdelke in celovito kakovost.
Na vprašanje enega izmed občinskih voditeljev, če so delavci v 'Skri že seznanjeni s temi usmerit-vami, je predsednik poslovodnega odbora dejal, da žal še ne povsod, »vsak Iskraš pa mora te cilje spoznati, začeti verjeti vanje in tako tudi oelati«, je poudaril.
Goste so zanimala tudi tuja vlaganja v Iskro, seveda zlasti v Tele-jnatiko, oz. v Teleinformatiko, vsekakor pa tudi vlaganja v Mikroelek-
troniko. Glede tujih vlaganj je moral	Beseda je nanesla tudi na boleč udeleženci srečanja menili, da bi
predsednik priznati, da »kakšnega	problem prevelikega števila delavk	moral tesno povezati tiste, ki sodijo
večjega navdušenja v tujih firmah	m delavcev na Blejski Dobravi. Od	vanj, in ne morebiti prepuščati de-
zaradi sedanje jugoslovanske za-	480 zaposlenih jih je tam zdaj še	lovnih organizacij, da se lovijo kot
konodaje ni«, poudaril pa je, da sta	340, nekje v prihodnosti pa se bo	vedo in znajo, seveda s tem, da
tako Teleinformatika, kot Mikroelek-	moralo število zaposlenih ustaliti	moramo, kot je poudaril predsednik
tronika infrastrukturni dejavnosti,	nekje med 120 in 180.	Šifkovič, v Iskri krepiti njihovo pos-
pomembni za vso Slovenijo in da	lovno odgovornost,
mora zato celotna republika vanju V zvezi s presežki delavcev je
tudi vlagati.	predsednik poslovodnega odbora Veliko zanimanja med gosti je bi-
Seveda se Iskrini problemi odra-	opozoril na to, da se ljudje upirajo	lo tudi za morebitne Iskrine naložbe
žajo tudi na občine, predsednik ši-	prezaposlovanju, kot tudi preme-	na manj razvitih slovenskih območ-
fkovič pa je ob tem poudaril, da sta	ščanju v tiste Iskrine tovarne, kjer	jih. V sedanjem trenutku Iskra takš-
obojim skupni najbolj dve področji,	imajo trenutno ozka grla, v njihovi	nih načrtov nima, tudi ne zaradi ne-
in sicer reševanje kadrovske pro-	matični tovarni pa zanje nimajo	zavidnega splošnega gospodar-
blematike ter podpora občin pri Isk-	dela.	skega položaja,
rinih naložbenih elaboratih.	O vlogi Iskrinega SOZD-a so	Lado Drobež
Uspešnost sen/iserjev odvisna od uspešnosti proizvodnje
Nedvomno je delovna organizacija Iskra Servis v veliki meri odvisna tudi od poslovanja Iskrinih prizvodnih organizacij, za katere pa je znano, da so v prvih treh mesecih poslovala slabše kot prejšnja leta. Delo Iskrinih serviserjev v prvem četrtletju nam je predstavil direktor gospodarsko planskega področja Marko Volk, nekaj podatkov pa povzemamo iz Poslovnega poročila.
»Pri analizi prodaje ugotavljamo realno zniževanje glede na isto obdobje v lanskem letu, razen na postavki delo. Prodaja storitev je namreč porastla za 170%, medtem ko so se cene za storitve povišale v povprečju za 118%. Število produktivnih delavcev se v tem obdobju ni povečevalo, tako da je večja realizacija posledica spremenjene strukture popravil v korist profesionalnih tehnik in obračunavanja OD po normah. Število posegov se je znižalo od 68530 na 67908 — IND 99. Najnižjo rast izkazuje prodaja materiala na fakturo — 86%. Glede na rast cen industrijskih proizvodov v SFRJ, ki je dosegla 143%, se je
obseg prodaje realno precej zmanjšal. Prav prodaja materiala predstavlja največji delež v strukturi naše realizacije, zato tak izpad pomembno vpliva na poslabšanje rezultata. Približno na enaki ravni kot v lanskem letu ob upoštevanju rasti cen pa je ostala realizacija materiala servisnih delavnic (r=147).
Plan za prve tri mesece je bil presežen za 17% in sicer na račun prodaje materiala na fakturo, ki je višja za 42% od planirane za to obdobje. Taka prekoračitev je posledica tega, da je bil letos poudarek pri planiranju na koeficientu obračanja zalog, saj je bil plan materiala izveden iz stanja zalog — planskega
koeficienta. Na postavki delo smo presegli plan za 1%.«
O zalogah je direktor Volk zapisal v poslovno poročilo tole:
»Poslovanje z zalogami je bilo v prvem trimesečju slabše od planiranega. Relativno visoko postavljen cilj (5 obratov v letu) je s finančnega vidika in z vidika uspešnosti gospodarjenja nujen. Pri tem so v servisnih delavnicah precej bliže cilju — dejanski Ko = 4,73 in pomeni 95% izpolnitev planov. Produktne skupine dosegajo s 3,15 obrati 63% planiranega Ko.«
Pri analizi obračuna dohodka ugotavljajo v Servisu tele značilnosti: relativno nizko vrednost realizacije, višanje deleža odstopljenega rabata, kar kaže na zaostrene pogoje prodaje materiala, delež neplačane realizacije v fakturirani realizaciji je glede na enako lansko obdobje padel, stroški rastejo dosti hitreje kot celotni prihodek, obveznosti iz dohodka rastejo hitreje, kar pa neposredno iz delitve dohodka ni razvidno, saj nekatere obveznosti zdaj plačujejo iz osebnih dohodkov, relativno nizka vrednost plačanih obresti, sredstva za osebne
V prostorih izobraževalnega centra Iskra Delta v Novi Gorici so se zbrali minuli četrtek predstavniki veletrgovskih organizacij iz raznih krajev Jugoslavije, nabavniki, vodilni delavci, predstavniki Iskrinih filial iz jugoslovanskih mest, predstavniki Iskrinih DO, ki so s svojo proizvodnjo vezani na jugoslovansko avtomobilsko industrijo, predstavniki Iskre Commerce in Iskre Servis ter domačini — gostitelji, predstavniki Avtoelektrike.
Več kot sto zbranih strokovnjakov je prisrčno pozdravil in izrekel dobrodošlico namestnik glavnega direktorja Avtoelektrike Ludvik Jelinčič, v strokovnem delu seminarja pa so govorili direktor TOZD
Inštitut Boris Leban, direktor TOZD Komerciala Jordan Kodermac in drugi. Udeležence so seznanili z novostmi iz programa Avtoelektrike, pogovarjali pa so se tudi o težavah in možnih rešitvah pri prodaji izdelkov Avtoelektrike, kar je bila tudi rdeča nit seminarja.
Seminar je vodil Stanko Klemenčič, pomočnik direktorja za tržno področje Jugoslavije iz Iskre Commerce. Ker odhaja iz Iskre, so mu predstavniki Avtoelektrike v zahvalo za uspešno delo in sodelovanje poklonili spominsko darilo in izkoristili priložnost za prisrčno zahvalo.
M. R.
dohodke izkazujejo sicer zelo visoko rast, vendar pa je to v veliki meri posledica omenjenega spremenjenega načina plačevanja družbenih obveznosti, ena izmed značilnosti pa je tudi realno in nominalno znižanje prostih sredstev za vnos v poslovni sklad.
Tudi drugi kazalci poslovanja, kot so npr. rentabilnost, stopnja reprodukcijske sposobnosti, stopnja akumulativne sposobnosti, itd, ka-
žejo na upadanje uspešnosti poslovanja delovne organizacije.
Po posameznih Produktnih področjih je celotna delovna organizacija poslovala takole:
Potem ko je Produktno področje I lansko poslovno leto končalo z visokimi zalogami ter slabo realizacijo, se je realizacija materiala v prvem četrtletju ponovno vrnila v normalne okvire, zaloge so se iz meseca v mesec zmanjševale, I® število in vrednost servisnih posegov sta se še vedno zmanjševali-
V	Produktnem področju II so bili pri servisiranju izdelkov Videoma-tike manj zadovoljni s sortiranostjo dobav rezervnih delov (največja težava so bili deli iz uvoza), iz Sežane so kasnile dobave rezervnih delov za že obstoječi program, dobra pa je bila dobava finalnih proizvodov, pri servisiranju izdelkov, ki so bili prišli na naše tržišče preko Zastopstev, pa so v Rožni dolini zadovoljni z vzdrževanjem v garancijskem času, medtem ko dobave rezervnih delov za popravila zunaj garancije še vedno kasnijo.
V	Produktnem področju III ocenjujejo prvi kvartal kot zadovoljiv. Kljub temu ugotavljajo, da se jim pojavlja vse več organizacijskih enot, ki ne uspevajo izpolniti svojih planskih obveznosti, to pa zaradi zmanjšanih količin finalnih proizvodov in vse večje konkurence na področju dela. Tudi vtem Produktnem področju so uspeli zmanjšati zaloge, zboljšal se je tudi koeficient obračanja, bolje so tudi planirali, imajo pa vse več reklamiranih pošiljk, zlasti zaradi količin in načina embaliranja.
V	Produktnem področju IV so planske naloge pri prodaji in distribuciji rezervnih delov po finančni plati uspešno izpolnili. Kljub relativno dobremu prometu, se pojavljajo hudi problemi pri nabavi materialov, ker matične tovarne redno ne dobavljajo načrtovanih količin in asortimanov. Zaradi vsega tega se podaljšujejo popravljalni časi, hkrati pa nastajajo prostorske težave zaradi nepopravljenih izdelkov. Poleg tega povzročajo težave pri plasiranju blaga tudi izredno visoke cene posameznih rezervnih in po-tršnih delov, ki v naših servisih pogojujejo ekonomsko upravičenost posegov, kupce pa posredno usmerjajo h konkurenci, oz. drugim dobaviteljem.
LD
Negativna ničla v prvem trimesečju
Z ustvarjenimi prihodki v letošnjem prvem četrtletju je lahko Iskra Commerce pokrila le porabljena sredstva, obveznosti iz dohodka, izplačala osebne dohodke ter formirala obvezna sredstva rezervnega sklada in tistega dela sklada skupne porabe, ki je predpisan z zakonom, ni pa ustvarila sredstev za pokrivanje obveznosti iz samoupravnega sporazuma materialne proizvodnje in obveznosti za razvoj nerazvitih območij, kot tudi ne za odplačevanje anuitet naložbenih posojil.
Uvozni problemi
Rezultati poslovanja v prvem četrtletju — slovenskega, Iskrinega ln seveda tudi od Iskre Commerce " kažejo predvsem na dejstvo, da i® gospodarstvo vedno manj odporno proti vsem zgrešenim spremembam in ukrepom gospodarske
Politike.
Novembrska zamrznitev cen je koristila le izdelovalcem surovin in reprodukcijskega materiala in zato Povzroča nazadovanje tam, kjer je ta delež manjši. Z novembrsko devalvacijo se je položaj konvertibil-n|h izvoznikov sicer popravil, vendar pa so podražitve v bazičnih dejavnostih učinke te devalvacije skoraj v celoti izničile.
Poslabšanje razmerja v »censki« delitvi, nadalje zmanjšanje proizvodnje, učinki omejevalne posojil-ne politike, visoki prispevki za manj mzvite republike ter nekateri učinki novega obračunskega sistema povzročajo v prvih letošnjih mesecih krdi naraščajočo nelikvidnost, k 'orou pa je treba dodati tudi to, da 'zdelovalci namenoma zmanjšujejo ali ukinjajo proizvodnjo ali prodajo tistih izdelkov, pri katerih prisilno Postavljene cene ne zagotavljajo donosnosti.
Nedvomno je treba k temu dodati jodi misel predsednika PO SOZD lskra Franca Šifkoviča, ki jo je iz-mkel že nekajkrat, zadnjič pa na Srečanju s predsedniki skupščin in 'zvršnih svetov občin, kjer delujejo 'skrine temeljne in delovne organi-Zacije: »Iskra, denimo Avtomatika nirTia tako slabega proizvodnega Programa, toda jugoslovansko trži-“e se je sesulo domala na vseh Področjih. Ljudje kmalu ne bodo 1 rasli denarja niti za prehrano.«
Znano je, da ima Iskra Commerce razdeljeno trženje na štiri tržna Področja — prvega za prodajo v Jugoslaviji, tri pa za trženje za razvitim zahodom, nadalje Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč ter za Dežele v razvoju.
Ponekod v Jugoslaviji tržišča ni več
Tržno področje Jugoslavije je v Prvih treh mesecih realiziralo le 18% 'etošnjega plana, oziroma le tričetrt zadolžitev za prvo četrtletje. Osnovni razlogi so pomanjkanje nekaterih izdelkov, zamrznitev cen in vsakoletna januarska »suša« pri Potrošnikih.
. V trgovski mreži je bil plan prodaje za prvi kvartal presežen za 32%,
kar kaže na relativno močno konjunkturo. Precejšen del tega je vsekakor potrebno pripisati »umetnemu« povečanju povpraševanja zaradi predvidenih inflacijskih pričakovanj po odmrznitvi cen. Najavljena zaostritev osnovnih gospodarskih parametrov po predpisu sporazuma z IMF že kaže prve odmeve na tržišču. Realni devizni tečaj, povečane obrestne mere, sproščanje cen in iz tega izhajajoči relativni padec kupne moči, predvsem pa napovedani uvoz blaga široke potrošnje, bodo povzročili izredno zaostritev tržne situacije, oziroma možnosti našega plasmana na jugoslovanskem trgu.
Uspešno le na razvitem zahodu
Najbolj uspešno tržno področje v Iskri Commerce v letošnjem prvem kvartalu, s tem pa nadaljuje že lanskoletno »tradicijo«, je bilo Tržno področje razviti zahod. Izvozni plan za to obdobje so prekoračili za več kot desetino, letni plan pa realizirali z 28%. Pod načrtovanimi zadolžitvami so le Avtomatika, ki je realizirala le 15% letnega plana, Zmaj (14%), Rotomatika (18%) in Elek-trozveze (1%).
V poročilu tega tržnega področja so poudarili, da poteka obračun izvoznih storitev praviloma v 10 do 15 dneh, do manjših zamud prihaja zaradi neažurnosti dostave dokumentov posrednikov in špediterjev.
Dežele v razvoju nimajo denarja
Tržno področje Dežele v razvoju je četrtletno zadolžitev uresničilo le 72%, letni plan pa 13%. Izpadi so bili predvsem v Alžiriji in na Kitajskem.
SEV — vezava izvoza z uvozom
Tržno področje SEV je uresničilo letni plan v prvih treh mesecih le 15%. Po posameznih delovnih organizacijah so rezultati takšnile: Elementi, Avtoelektrika, Merilna elektronika, Elektromotorji ih Vi-deomatika so izvažale v načrtovanih okvirjih, precej pa so za načrti zaostale Avtomatika, Elektrozveze, ERO, Kibernetika in Telematika.
se ne zmanjšujejo
Iskra je letni plan uvoza v prvem kvartalu realizirala z 18%; uvozna številka je 25,4 milijone dolarjev. Uvozne težave iz lanskega leta so se nadaljevale tudi v prvih letošnjih mesecih, nič bolje ni tudi zdaj, probleme pa rešujejo delno kooperacije na konvertibilnem področju. Zgovoren je tale podatek: v strukturi znašajo kooperacije kar 78% vsega Iskrinega uvoza v prvem četrtletju... Vse kaže, da bo morala Iskra tudi letos reševati uvozne omejitve z začasnimi uvozi opreme, materiali na dodelavo itd.
Domača nabava je letni plan realizirala z 18%.
Zastopanje tujih firm
Dejavnost zastopanja tujih firm je bila na področju konsignacijske prodaje širokopotrošnih izdelkov zlasti v prvih dveh mesecih daleč pod lanskoletnim mesečnim po-
prečjem. Razlogi za tako slabo prodajo so delno v visokih cenah delno pa v omejenih dobavah zaradi neplačevanja (NB) tujim firmam.
Uspešne predvsem tri raziskovalne naloge
V Dejavnosti marketinških raziskav poudarjajo, da potekajo po planirani dinamiki le programi, ki so financirani iz združenih sredstev. Poleg tekočih operativnih del na področju raziskave tržišč in sistema poslovnih informacij še posebej poudarjajo izdelavo treh raziskovalnih nalog o telefonskih aparatih, ventilatorjih in uporih, kot tudi aktivnosti za redefinicijo sistema poslovnih informacij.
Ugotavljajo tudi, da dela za zunanje naročnike ne potekajo v načrtovanem obsegu, manjkajočo eksterno realizacijo pa so nadomestili z internimi posegi.
Uspešna
maloobmejna menjava
Dejavnost obmejnega gospodarskega sodelovanja je januarja, februarja in marca izvozila za 890 milijonov lir, uvozila pa za nekaj nad 625 milijonov lir. V pretežni meri so opravljali izvozne in uvozne posle za lasten račun.
LD
Predsedstvo občinskega sveta Zvez; sindikatov Slovenije
ODLOK
da podeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije
OO ZG
za večletno Vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva
Sindikat v Iskri Commerce zelo dejavno in učinkovito deluje, o čemer priča tudi podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je pred prvomajskimi prazniki prejela Konferenca OO ZS Iskra Commerce. Predsednik konference OO ZSIC Jani Šavs nam je ob tej priložnosti povedal, da so veseli tega visokega sindikalnega priznanja, hkrati pa nam je omenil, da je bil njihov sindikat tudi pokrovitelj Osmega delovnega tekmovanja kovinarjev Ljubljane, ki je potekalo od 13. do 16. majav Ljubljani. Kovinarji so se pomerili kar v petnajstih panogah in petnajst zmagovalcev posameznih panog je prejelo praktične nagrade, Iskrine izdelke, ki jih je preskrbel prav sindikat Iskre Commerce in s tem pokazal polno razumevanje za tovrstna delovna tekmovanja kovinarjev.
Po obisku sovjetske delegacije v Iskri Kibernetiki
Več možnosti za sodelovanje
V Iskri je bila od 13. do 16. maja 1988 na obisku delegacija sovjetskega ministrstva merilne industrije, sredstev avtomatizacije in sistemov upravljanja.
Delegacija, ki jo je vodil minis- goste sprejel glavni direktor Peter M. S. Skabardnja, je najprej ter Kobal s sodelavci. Skupaj so obiskala Iskro Kibernetiko, kjer je si ogledali del proizvodnje v
V knjigo vtisov je minister M. S. Skabardnja zapisal: »V imenu predstavnikov naših tovarn za merilno tehniko, računalništvo in mikroelektroniko se vam iskreno zahvaljujem, ker ste nam pokazali proizvodnjo in vaše nove dosežke. Popolnoma se strinjam z vami, da sodobna proizvodnja električnih števcev določa uspeh na tem področju znanstveno-tehnoioškega razvoja in omogoča rešitev- najpomembnejših socialnih problemov. Želim vam še naprej veliko uspehov. Upam, da se bo naše sodelovanje razvijalo v korist naših narodov.«
TOZD skupnega pomena in v Tovarni števcev.
Pri pogovorih o možnih oblikah sodelovanja sovjetske merilne industrije z Iskro Kibernetiko so sodelovali tudi predstavniki Iskre Commerce, ki so v času obiska spremljali delegacijo. Peter Kobal je pripravil izčrpno informacijo o dosežkih in načrtih na po->4—-------
dračju merilno-regulacijske in stikalne tehnike.
Minister M. S. Skabardnja je bil z obiskom zelo zadovoljen: »Rad bi še enkrat poudaril naše zanimanje za sodelovanje z Iskro Kibernetiko. Zadovoljni smo z informacijami in s predstavitvijo delovne organizacije. Zelo me veseli, da smo si ogledali tudi
Sovjetskim gostom smo pokazali tudi proizvodnjo električnih števcev in strojno opremo, ki jo TOZD Orodjarna izdeluje za sovjetske tovarne.
Med študijskim obiskom na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju so trije znanstveni delavci Fakultete za organizacijo iz Lozda na Poljskem obiskali Iskro Kibernetiko. Goste sta sprejela Nace Pavlin in Aleksander Ravnikar. Zanimali so se za organizacijo vodenja in upravljanja, za položaj delovne organizacije v našem sistemu, za investicijsko in kadrovsko politiko. Ogledali so si tudi proizvodnjo, zanimali so se predvsem za načrte na področju avtomatizacije. — Foto: Alojz Boc
opremo, ki jo izdelujete za sovjetske tovarne. Sklenjene pogodbe dokazujejo, da so bili prvi koraki uspešni;« je povedal minister.
V Sovjetski zvezi želijo čimprej povečati obseg proizvodnje električnih števcev. Sedaj pripravljajo pomembne spremembe v gospodarstvu in sklepajo nove kooperacijske pogodbe. Iščejo tudi nove poti za hitrejši tehnološki razvoj in avtomatizacijo tovarn.
»O tem sem se že pogovarjal v Moskvi z vašim predsednikom Šifkovičem« je nadaljeval minister Skabardnja. »Podrobneje moramo proučiti možnosti za skupna vlaganja, prostore in določene izkušnje na tem področju imamo, treba je le uskladiti pogoje, da bodo sprejemljivi za obe strani. Postaviti bomo morali nove proizvodne zmogljivosti in se odločiti za vrsto števcev, ki naj bi jih izdelovali. V Iskri Kibernetiki imate dosti izkušenj z zunanjo trgovino. Prav bi bilo, da bi sodelovali z našo merilno industrijo. Treba je izdelati ustrezne projekte, nakar bi lahko izdelali potrebno opremo. Sovjetske tovarne bi lahko zagotovile robote, ki jih že uporabljamo v lastni proizvodnji. Pre-
Pogovor s sovjetskimi gosti v Števcih
cej izkušenj imamo tudi s sistemi za vodenje proizvodnje.«
Sovjetski proizvajalci električnih števcev vidijo pomembne Perspektive tudi v nadaljnjem posodabljanju tehnologije. Uvajajo tudi proizvodnjo elektronskih števcev. Letos jih bodo izdelali 40.000, do leta 2000 naj bi se obseg proizvodnje povečal na 200
do 250 tisoč letno. Od uvajanja novih tehnologij pričakujejo tudi boljše možnosti za avtomatizacijo tovarn. Vse to so, kot je dejal minister Skabardnja, dobre osnove za skupno iskanje poti za hitrejši razvoj merilne industrije in sredstev za avtomatizacijo.
Tekst in foto: Alojz Boc
Iskra
Iskra Videomatika, p. o.
Industrija televizijskih aparatov, videoakustičnih naprav in sistemov
61117 Ljubljana, p. o. 51 Cesta Andreja Bitenca 68
Komisija za delovna razmerja razpisuje
štipendije
za šolsko leto 1988/89
PROGRAM
IV. stopnja zahtevnosti
obdelovalec kovin
strojni mehanik oblikovalec kovin elektrikar-elektronik elektrikar-energetik lesar širokega profila SKUPAJ:
SMER
rezkar
strugar
orodjar
strojni ključavničar finomehanik RTV mehanik obratni elektrikar mizar
V. stopnja zahtevnosti
elektronika
kovinarstvo in
strojništvo
računalništvo
poslovno-finančna
dejavnost
kemijski
SKUPAJ:
elektrotehnik-
elektronik
strojni tehnik računalniški tehnik
ekonomski tehnik kemijski tehnik
VI. stopnja (višješolski študij)
industrijska	inženir
elektronika	elektrotehnike
kovinarstvo in
strojništvo
računalništvo —
logika in sistemi
ekonomija-finan.
grafika
SKUPAJ:
inženir strojništva inženir
računalništva ekonomist inženir grafičarstva
VII. stopnja (visokošolski študij)
industrijska	dipl. inženir
elektronika strojništvo
računalništvo — logika in sistemi ekonomija — finančna smer SKUPAJ:
elektrotehnike dipl. inženir strojništva dipl. inženir računalništva
dipl. ekonomist
št.
Štipendij
1
1
1
1
i
1
1
1
8
2
2
2
1
1
8
1
1
1
1
1
5
5
1
1
1
8
Kandidati za štipendije morajo poslati:
—	obrazec SPN-1
—	prošnjo za štipendijo
—	potrdilo o vpisu v šolo
—	overjen prepis, oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala, oz. potrdilo višješolske, ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih.
Dodatek za deficitarnost nudimo naslednjim smerem: dipl. ing. elektrotehnike, dipl. strojni inženir, dipl. ing. računalništva, dipl. ekonomist (analitik, finančnik), ing. elektrotehnike, ing. strojništva, ing. računalništva, strojni ključavničar, rezkar, strugar, . orodjar.
Vloge za štipendije bo sprejemala kadrovska služba v mesecu juni-,ju in juliju (do 10. julija 1988).
Delegacija sovjetskega ministrstva merilne industrije, sredstev amortizacije in sistemov upravljanja v Iskri
V dneh od 13. do 16. maja je bila na obisku v Iskri osem članska delegacija sovjetskega ministrstva merilne industrije, sredstev avtomatizacije in sistemov upravljanja.
Po marčevskem obisku M. Gorbačova v Iskri je to drugi obisk na ravni sovjetskih ministrov in sodi v sklop t. im. dolgoročnega programa ekonomskega sodelovanja med SZ in SFRJ do leta 2000. Predstavitvi iskrinih možnosti v okviru energetike sovjetskemu • ministrstvu za energetiko, ki je bilo v aprilu, je sledil obisk delegacije že omenjenega ministrstva. Morda še zanimivost; čeprav je bil obisk formiran v okviru ministrstva so delegacijo zastopali; Vinogradov — namestnik načelnika za stike z zunanjo trgovino, Tihonov — direktor tovarne števcev električne energije Lemz iz Leningrada, Rezevski — direktor tovarne mikroelektronika iz Minska, Panov — direktor tovarne računalnikov iz Vinice, Šumenko — direktor tovarne merilnih instrumentov iz Krasnodara, Dede-nko — direktor tovarne merilnih instrumentov iz Markova, in Nikolajev — član trgovinskega predstavništva SSSR, torej neposredni predstavniki proizvajalcev merilne opreme, sredstev avtomatiza-
ciji Irt sistemov upravljanja, kar je vsekakor dejartski dokaz tržnih zakonitosti perestrojke.
V času štiridnevnega bivanja v Slbvertiji, šb Imeli gostje razgovore z vodstvom SOZD Iskra in z vodstvi delbvnih organizacij Kibernetika, Elektrooptika, Mikroelektronika, Delta in Avtomatika, kjer sd si tudi ogledali proizvodnjo in konkretizirali možnosti razvojno proizvodnih povezav, med omenjenimi sovjetskimi tovarnami, ki so članice Mlnpribora in Iskre. V okviru obiska v delovni organizaciji Avtomatiki sta minister M. S. Skabardnja in predsednik SOZD Iskre Franc Šifkovič podpisala tudi protokol, v katerem je opredeljeno, da bo obojestransko sodelovanje temeljilo na:
—	razvoju in proizvodnji tro-faznih in enofaznih električnih Števcev;
—	razvoju in proizvodnji naprav z numeričnim upravljanjem;
—	kooperacijski proizvodnji videoterminalov in grafičnih postaj;
—	specializaciji in kooperaciji
VABILO
Vabim vas na 12. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v sredo, dne 8. junija 1988
ob 12. uri, v prostorih Izobraževalnega centra Delta v Novi Gorici, Kidričeva 7, z naslednjim predlogom dnevnega reda:
1.	Informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 11. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 21. 4.1988.
Poročevalec: Jasto Marcon
2.	Predlogi poslovnega sveta ZT skupnosti;
1.	Realizacija poslovanja iho firm za leto 1887
2.	Plan poslovanja ino firm za leto 1988
3.	Predlog Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in postopkih pri opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini
Poročevalec: Janez Vipotnik
3.	Predlog za odobritev sanacijskega kredita iz združenih sredstev rezerv SOZD
1.	DO Telematika za prestrukturiranje delavcev
2.	DO Baterije Zmaj za prestrukturiranje proizvodnje in delavcev
Poročevalec: Fabio Škopac, Vito Osojnik
4.	Predlog podelitve nagrad Iskre za leto 1988 Poročevalec: Milan Osredkar
5.	Predlog podelitve inovacijskih nagrad Iskre za leto 1988 Poročevalec: Karel Kardoš
6.	Predlog za imenovanje vodje DSSS SOZD Iskra Poročevalec: Alojz Kleindlenst
7.	Vprašanja delegatov
Prosim, da se seje zanesljivo udeležite, ev. opravičeno odsotnost pa sporočite na tel. štev. (061) 212-636.
Predsednik DS SOZD Igor Gruden
proizvodnje elektromerilnih instrumentov;
—	razvoju in proizvodnji izdelkov mikroelektronike, med drugim tudi polprevodnih dajalnikov in
—	razvoju avtomatizacije in-
dustrijskih procesov, sistemov in opreme.
Medtem ko so v nadaljevanju protokola konkretizirane naloge sodelovanja med povezanimi Iskrinimi delovnimi organizacijami in sovjetskimi tovarnami, g p
Delavski svet DO Avtomatike---------------------------
Razpisuje priznanja »Zla ti znak« A vtoma tike
1.	Ob prazniku avtomatike bo delavski svet delovne organizacije podelil:
—	posameznikom ali delovnim skupinam posameznikov
—	delavcem Iskre — Avtomatike
—	posameznikom ali delovnim skupinam posameznikov
—	zunanjim sodelavcem
— TOZD-om oz. delovnim enotam znotraj delovne organizacije
—	delovnim organizacijam oz. delovnim enotam — poslovnim partnerjem priznanja za izjemne uspehe na področju zlasti:
—	kakovosti
—	investicije
—	inovacije oz. pospeševanja razvoja
—	gospodarnost in ekonomska uspešnost proizvodnje
—	gospodarnost in ekonomska uspešnost poslovanja
—	uvajanje novih Izdelkov
—	prodaja — izvoz
—	prodaja — v Jugoslaviji
—	oblikovanje
—	in drugih
pomembnih za razvoj In uveljavitev delovne organizacije v širši javnosti.
2.	Podeljenih bo do največ 10 priznanj
3.	Priznanja simbolizira bronasta, umetniška skulptura, ki ponazarja hkrati nenehen razvoj in nenehno prilagajanje. Kamniti podstavek ima kovinsko ploščico z vgraviranim napisom Zlati znak Avtomatike, letnico in področjem, za katero je bil znak podeljen ter Ime in priimek dobitnika oz. delovne enote. Ob skulpturi prejme nagrajenec tudi pisni dokument o smislu In umetniški vrednosti skulpture, združen s pisno utemeljitvijo priznanja ter grafično oblikovano plaketo.
4.	Predlagatelji, ki so upravičeni predlagati kandidate oz.
skupine za priznanja Avtomatike so: osnovne organizacije sindikata temeljnih organizacij in delovne skupnosti, direktorji TOŽD oz. vodja DSSZ in člani strokovne komisije. Predlogi morajo vsebovati poleg osnovnih podatkov o kandidatu oz. skupini tudi podrobno utemeljitev, iz katere je jasno razviden prispevek predlaganega kandidata oz. skupine za dosedanji razvoj in uveljavitev delovne organizacije.
5.	Strokovna komisija v sestavu: Gregor Žibert — predsednik in člani: Jure Pohar, Rajko Noč, Jože Papič, Branko Robavs in Matevž Milčinski, bo sprejete predloge po kriterijih za izbor ocenila, pripravila predlog In ga posredovala delavskemu svetu delovne organizacije, ki bo na seji v mesecu septembru 1988 o predlogu odločil.
6.	Predlogi za priznanja morajo dospeti v DSSZ — Področje za pravno splošne zadeve, Ljubljana, Stegne 15 b z oznako: »Komisiji za priznanja Avtomatike« najkasneje do vključno 20. avgusta 1988. Nepravočasno prispele predloge in predloge neupravičenih predlagateljev strokovna komisija ne bo upoštevala.
7.	Podelitev priznanj — Zlati znak Avtomatike bo na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije v mesecu septembru 1988.
Desetletnica Iskre Delte
Smo za odprti domači trg pod enakimi pogoji
S Prešernovo »Zdravljico«, ki jo je zapel Ljubljanski oktet, se je v četrtek, 19. maja v nabito polni veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začela slavnostna akademija ob 10-letnici Iskre-Delte. Med številnimi prisotnimi se je akademije udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS Dušan Šinigoj in drugi visoki povabljeni gostje. Po pozdravu prisotnim je Ljubljanski oktet zapel pesem »Triglav, moj dom«, nakar je navzoče nagovoril generalni direktor Iskre Delte Janez Škrubej.
Slavnostni govornik na akademiji je bil predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik.
Drugi del sporeda akademije je izvedel orkester Slovenske filharmonije pod dirigentsko palico Uroša Lajovica. Najprej je odigral Simfonijo št. 8 v h-molu »Nedokončano« Franza Schuberta, nakar je sledil Koncert za trobento in orkester v Es-duru Johanna Nepomuka Hummla, v katerem je briljantno odigral solistične parte na trobento Stanko Arnold. Za konec pa je filharmonija odigrala živahno in duhovito uverturo Italijanka v Alžiru Gioacchinija Rossinija.
Ob koncu akademije so še izročili priznanja in pohvale številnim sodelavcem Delte in OZD, ki z njo sodelujejo ter zaslužnim delavcem Iskre-Delte.
Hkrati s proslavo pa sta bili v Cankarjevem domu še razstava ob obletnici in že tradicionalna Letna šola Iskre Delte, ki se je začela v sredo, 18. maja in končala v petek, 20. maja, med katero so številne udeležence seznanili z novimi izdelki Iskre-Delte, računalniškimi komunikacijami ter razvojem, izgradnjo in optimalnim Opravljanjem velikih informacijskih sistemov.
D. Ž.
Desetletnica Iskre Del*1
Janez Škrubelj:
Od2000zaposlenih več kot polovica z višjo in visoko izobrazbo
Deset let je kratko obdobje za razvoj neke dejavnosti, predvsem če je dejavnost takšna, da se hitro razvija in če je pri tem še treba nadoknaditi velik zaostanek.
Bili so že poskusi proizvodnje računalnikov ob koncu šestdesetih let in v začetku sedemdesetih v Jugoslaviji, vendar brez ustreznega razvoja, proizvodnje, vzdrževanja in programske podpore, ki jo ta proizvodnja potrebuje in zato ti poskusi niso uspeli.
Leta 1977 se je nekaj delavcev ELEKTROTEHNE odločilo, da ne bodo samo prodajali računalnikov, temveč so začeli z .načrtovanjem lastnega računalnika po svoji lastni zamisli in so ga 25. maja 1978, v čast rojstnega dne tovariša Tita dali kot prvi domači računalnik tudi v pogon.
S tem se je začelo obdobje dokazovanja in
naporov vseh zaposlenih na vseh treh karakterističnih področjih: tehnološkem, organizacijskem in tržnem.
Na tehnološkem področju smo uspeli v teh letih razviti in vpeljati v proizvodnjo video terminale, mikroračunalnike, super m ikro računalnike, mini in supermini 32-bitne računalnike. Zelo pomembna je bila tudi izdelava lastnega koncepta vzdrževanja proizvedenih proizvodov.
Danes se pripravljamo na prehod na novo generacijo računalnikov na temelju paralelnega procesiranja.
Zelo pomemben je bil tudi razvoj lastne programske arhitekture ter komunikacijskih orodij za gradnjo računalniških mrež in prenosa podatkov.
Naslednja prelomnica je bila izgradnja lastnega šolskega centra v Novi Gorici ter izgradnja razvojno-proizvodnega centra, ki je začel obratovati decembra lanskega leta in je tudi sad lastne zasnove ter zgrajen po lastni tehnologiji.
Organizacijski mejniki so spremljali tehnološke mejnike:
— Zakon o obveznem združevanju na področju računalništva je sprejela Skupščina SRS
ELEKTROTEHNA - ISKRA - GORENJE — združitev kadrovskih, razvojnih in proizvodnih kapacitet. Referendumska odločitev delavcev Delte, da so člani dveh SOZD, je bila zato, da bi se združitev teh kapacitet še bolj utrdila.
— Ustanavljanje malih kooperativ.
Delta je vseskozi dajala velik poudarek izobraževanju in kadrom. Od 2000 zaposlenih je prek 50% z visoko in višjo izobrazbo, ob delu se izobražuje prek 250 delavcev in štipendiramo več kot 300 dijakov in študentov.	,
Tržni mejniki:
Na domačem trgu smo se organizirali na področju celotne Jugoslavije, kjer smo organizirali razvojne, servisne in prodajne centre v vseh republikah tako, da praktično kar tretjina delavcev Iskre Delte dela v drugih republikah.
Organizirali smo se tudi tako, da lahko zmeraj bolj nudimo kompletne rešitve uporabnikom in ne samo računalnikov. Zato smo doma za odprt trg pod enakimi pogoji.
Na zunanjih trgih smo se trudili najti optimalno pot in mislim, da smo na pravi poti za trženje naših izdelkov, tako na zahodu, kot na vzhodu, pri čemer ima zelo pomembno mesto tudi naša firma v Avstriji.
Od letošnjega planiranega izvoza 10 mio $
smo v prvem trimesečju že realizirali 2,5 mio $.
Velik uspeh Iskre Delte predstavlja uspešna inštalacija njenih proizvodov na Kitajskem, izvedba zimske univerziade na Češkem ter uspešen prodor v nemško firmo Mercedes.
Razvoj navedenih treh področij — tehnološkega, organizacijskega in tržnega — je DELTA spremljala z velikimi finančnimi napori, ker je vse to financirala z lastnimi sredstvi in ob pomoči uporabnikov.
Delta je v tem obdobju zgradila lastni kader, tehnologijo in lastne izdelke, ki jih tako domači kot tuji trg sprejema in na osnovi izkušenj tudi strategijo za naslednja leta.
Zato sem prepričan, da govorim v imenu vseh svojih sodelavcev, če rečem, da nas še tako težki časi, v katerih je Jugoslavija, v nadaljnjem vzponu ne bodo mogli omajati.
Zahvaljujemo se predsedniku predsedstva SRS Janezu Stanovniku, da je sprejel naše povabilo in ga prosim, da prevzame besedo.
Janez Stanovnik, predsednik Predsedstva SR Slovenije
Informatika odpira pot v postindustrijsko družbo
Dovolite, da vam čestitam za desetletni jubilej. Razumeli boste, da mi ob takem jubileju misli uhajajo prek ograje vaše tovarne v meje naše ožje in širše domovine — Slovenije in Jugoslavije. Menim, da je Iskra Delta in gospodarska veja mikroelektronike, ki ji Iskra Delta pripada, simbol velikega epohalnega preloma, ki ga danes doživljamo. Iskra Delta je lastavica, ali znanilka nove dobe.
V marsikaterem primeru lahko govorimo o ključnem zgodovinskem pomenu, ki ga ima ta industrija v današnjem gospodarko-zgodo-vinskem dogajanju. To, kar je bila električna energija na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je nedvomno mikroelektronika na prehodu iz

3 y 21. stoletje. To je ne samo nova indus-v ,ska veja, dogodek, kakršni so že bili doslej s gospodarski zgodovini. Nazadnje: imeli Ig0 novo vejo kemije; pojavila se je nova ve-j” avtomobilske industrije; vendar nobena nied teh novih pomembnih vej, ki so se v gospodarski zgodovini pojavljale doslej, ni ne'a tako prelomnega in epohalnega po-®na, kakršnega ima danes elektronika, ki skop2 'l?^)rma,iko odpira pot v postindustrij-
r .Menim, da je zato primer in uspeh vašega, q'ativno mladega desetletnega jubileja Iskre e|te za vse nas poučen primer in vas pro-jn. da mi zaradi tega dovolite, če tu pred ki ste to zgodovino delali in živeli, po-am nekaj besed o tem, kako vaš uspeh oživljam jaz sam in kako bi želel, da bi ga ooziveli skupaj z vami vsi Slovenci in Ju9oslovani.
. Mislim, daje industrijska veja, kiji pripada-t ljv Pravem smislu besede industrija indus-'|e, Kajti, vi ne proizvajate samo strojev za podajo, ampak vnašate novo, tako imeno-®no visoko tehnologijo v celotni gospodarja Mehanizem. In v tem pogledu bi upra-I'osno govorili o vaši industrijski veji kot o I jrastrukturni veji, ki kot taka prenavlja celini industrijski mehanizem. Mislim, da je, ar je za vašo gospodarsko vejo najpo-.aembnejše to, da v naši gospodarski veji ^ovacija postaja vaš tekoči in vsakodnevni |/J6'ek. Inovacija v vaši industriji ni to, kar je Ja v zgodovini in kar je bila v mnogih drugih I'austrijskih vejah, kjer je inovacija epizodni 'n Periodični dogodek, ki spremeni proces Lekcije, ali način produkcije za neko do-I ceno dobo in se potem vrne k rutini. V vaši 'austrijski veji rutine ni, ampak postaja ino-. ahClia znanstveno raziskovanje. Generacija =nnologije postaja vaša osnovna naloga, {jStaja vaš izdelek. Samo to dejstvo, da posula znanost in seveda z znanostjo, ki je ved-. ° iskanje resnice, da skupaj z znanostjo srinologija in inovacija postajata bistveni I'arrient vašega industrijskega področja, oz. skre Delte, vnašate s tem povsem nov pris-l°Pv samo kalkulacijo stroškov. V vaši kalku-ac|ji stroškov dobiva namreč znanstveno I °Z|skovalno delo, dobiva tehnologija, dobiva covacija največji delež, kar seveda bistveno Prsminja celotni gospodarski pristop, kakrš-L®9a je na začetku imela vaša industrija in 3kršnega naj bi sčasoma dobil celotni gos-Pcdarski mehanizem.
y.!em smislu menim, da lahko govorimo o asi industrijski veji kot o tipični veji tako ime-'°vane dematerializacije proizvodnje, de-materializacije, v kateri surovina in celo nergija dobivata sekundarno mesto v pri-nerjavi s tem, kar postaja glavno — in to je aanje, tehnologija, inovacija. Vi ste v tem mislu primer industrije, ki je odpravila visoke imnike, primer industrije, ki je uspešno PCcela reševati problem varčevanja, pro-iem reciklaže in vrsto problemov okolja. yOdim, da je ta vidik, ki ne zadeva samo vaše cdustrijake veje, ampak z vašo pomočjo pre-asča infrastrukturalno v celotno gospo-arstvo in pomaga celotnemu gospodarstvu asevati probleme, v katerih se je svetovno gospodarstvo zvijalo v sedemdesetih letih, namreč problem požrešnosti v porabi energi-'n primarnih materialov, da namreč vaša ndustrija omogoča varčevanje s surovinami, cinkovito reciklažo surovin in iskanje novih cjatehalov, kar vse stroji, ki jih proizvaja vaša .noustrija, ne samo omogočajo, temveč tudi Zr®dno pospešujejo.
j ,Tretji element nauka, ki ga vidim iz vaše zkušnje, je element podjetništva. V vaši
stroki se pojavlja dokaj drugače, kot smo podjetništvo razumeli in bili navajeni podjetništva doslej. Doslej je bilo podjetništvo v glavnem organizacijska sposobnost, sposobnost optimalizacije faktorjev proizvodnje, doseganje čim manjših stroškov, skratka to, kar ekonomisti menimo, da je naša glavna naloga: proizvesti čim več iz čim manj. Vaša naloga gre prek tega. V vaši stroki postaja podjetništvo prvič in v pravem smislu upravljanje s tehnologijo, upravljanje z znanstveno inovacijo. Podjetnik v vaši stroki ni zgolj organizator proizvodnje, podjetnik v vaši stroki je tisti dinamični faktor, ki neprestano in vsakodnevno ustvarja z iskanjem neprestano novega. Novo, inovacija, postaja zaradi tega v tej industriji kontinuiran proces in kot tak integralni sestavni del samega procesa proizvodnje.
Kot je generalni direktor pravkar dejal, trž-nost, ki bi jo omenil kot četrti faktor, kot četrta izkušnja, ki jo lahko potegnem iz vašega dosedanjega dela in uspeha, tržnost je v vaši industriji bistveni element uspeha, kajti tržnost v takšni industriji, kot je vaša, nikakor ni zgolj vprašanje cenovne konkurence, ampak postaja tržnost predvsem bitka za kakovost. Konkurenca na vašem področju ne poteka med kvantiteto, med kvantitetami, ampak se vodi izključno med kvalitetami, med različnimi performansami.
Ne vem, če sem v tem pogledu dovolj jasen, kajti čutim, da je v tem pogledu v naši jugoslovanski javnosti vse preveč nejasnosti. Kajti trg ne vzporeja tako imenovanih enakih izdelkov z enakimi cenami, ampak trg vrednoti kakovost in to vrednotenje kakovosti postaja dejansko dinamični faktor proizvodnje. Trg ni nadomestil plana, ampak je trg instrument, ki je absolutno nenadomestljiv. Ni nikakršnega racionalnega izračuna, ki bi lahko zamenjal sodbo, kvalitativno sodbo potrošnikov. Seveda, samo to dejstvo bistvene usmerjenosti v tržnost v vaši industrijski veji ima svoje posledice v pogledu globalizacije vaše industrijske veje. Ta industrijska veja ni več to, kar so tradicionalno bile industrijske veje kot tekstilna, lesna, gumarska, ali katerakoli druga. Vaša industrijska veja je po definiciji svetovna in čeprav je vaš uspeh tu in sedaj, doma — v Sloveniji in Jugoslaviji —
vaša industrija in nadaljevanje vaše industrije lahko napreduje le v najtesnejšem povezovanju s svetom in svetovnim trgom v eno in drugo smer — v izvozno, kot tudi v uvozno smer. Tu, na širokih morjih svetovnega trga, se seveda srečujete s pojavi, ki so vse drugo kot svobodna konkurenca. Tu se srečujete z giganti, ki jih danes imenujemo transnacionalne, ali multinacionalne kompanije. In vendar vaša, v svetovnih relacijah relativno skromna industrija (dva tisoč zaposlenih in od tega več kot polovica strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo), za naše razmere ni majhna stvar. V svetovnih relacijah se srečujete z giganti, ki po svojem obsegu in po svoji kapaciteti daleč presegajo vaše razmere, vendar to ste pokazali in dokazali, da to srečanje med Davidom in Golijatom ni brezupno, ampak da pravilna koncentracija na ključne točke in v tej koncentraciji doseganje najboljših rezultatov na pravilno izbranih smereh razvoja, da to soočanje ni samo možno, ampak ste tudi dokazali, da je lahko tudi uspešno. S tem ste seveda potrdili bistveno izvozno usmerjenost vaše industrije.
Zopet me moja vsakodnevna rutina vodi po malem v polemnično razmišljanje in razpravo z našo vsakodnevno jugoslovansko stvarnostjo, kjer, na žalost, sodijo, daje izvoz pač zato, da se zasluži devize, dinamični faktor razvoja pa je namreč uvoz, pravijo, s katerim uvažamo nove stroje, kar nas pripelje naravnost v izvozno substitutno filozofijo, ki nas je pripeljala tja, kjer smo danes.
Samo pravilna izvozna usmerjenost je resnično razvojna usmerjenost. Samo razumevanje, da pomeni boj na svetovnih trgih boj za kakovost, boj za obstanek, da pomeni krepitev, tisto krepitev, ki vodi k nenehnemu izboljševanju kakovosti. S tako izvozno usmerjenostjo in zanemarjujoč strah pred velikimi viharji in valovi na svetovnem trgu ste lahko dosegli tisto kakovost in tiste uspehe, ki jih danes lahko vsi praznujemo.
Inna koncu je vaša industrijska veja zame primer veje, ki se je skoncentrirala na človeški kapital, ki po mojem globokem prepričanju ima in mora imeti prihodnost. To ni industrija, ki prvenstveno investira v stroje, to je industrija, pri kateri postaja softvvare čedal-
(Dalje na 14. strani)
__________________________________________
Desetletnica Iskre Delte________________J
Vaša industrija je prav zaradi tega, ker je tako zakoreninjena v razvoju človeškega kapitala, dosegala tisto fleksibilnost, ki jo današnji nemirni in negotovi časi sveta in svetovnega trga zahtevajo.
Da bi pa dosegali optimalno fleksibilnost, moramo seveda vedno kombinirati optimalno velikost z velikim številom obkrožajočih manjših enot. In prav to dejstvo, da imate osnovni steber vaše industrije, ki ste ga postavili v Stegnah in, da ta steber spodbuja okrog sebe rast drobnega gospodarstva, ki ga pospešuje in podpira prav ta osnovni steber, to je tista ogromna vrednost. Kajti samo na ta način lahko dosegamo tisto mobilizacijo človeškega kapitala, potenciala, ki nedvomno v
naših delovnih ljudeh je in, ki je edino porok naše prihodnosti.
Zaradi tega bi vam rad dejal, ko danes sla' vimo vaš uspeh, da nimam iluzij, da je vse samo uspeh. Uspeh se dosega, kot so zna^ reči že stari, da se samo prek trnja prihaja zvezd. In seveda prek trnja ste prihajali tudi v in moram reči, da bodeča ograja okrog vaS še ni odstranjena. Vendar sem globoko pr®' pričan, da boste z isto kranjsko trmo, s katero ste premagovali prvih deset let, premagoval in zmagovali v bodočnosti in, da se bomo na vaši izkušnji vsakodnevno učili tudi vsi m' drugi.	.
Prav lepa hvala in vam iskreno še enkra1 čestitam k jubileju!
•-'■>0 ,jioss
JANEZ VIPOTNIK, Iskra JOŽE VONTA, Tekstil
(Nadaljevanje s 13. strani)
je pomembnejši in je hardware dejansko sekundarnega pomena. Moram pa reči, da me kot laika na vašem področju vaš hardvva-re čedalje bolj impresionira. Čedalje bolj im-presionira, kajti, čeprav se komaj naučim dela z enim strojem, že izdelate drugega, ki zahteva od mene, da grem znova v prvi razred osnovne šole.
To dejstvo, da ste tako skoncentrirani na človeški kapital, vam daje dve ogromni prednosti. Prvič, prednost fleksibilnosti. Ko se ukvarjamo danes s prestrukturiranjem celotne nacionalne ekonomije, se vsak dan in to mučno, srečujemo s problematiko rigidnosti.
Priznanja in plakete
Ob 10-letnici Iskre Delte se delovna organizacija želi zahvaliti posameznikom in kolektivom za večletno ustvarjalno sodelovanje in pomoč pri razvoju domače računalniške tehnologije in Iskre Delte.
Zato delavski svet DO podeljuje naslednja priznanja delovne organizacije:
naziv častnega člana prejmejo:
VID BRATAŠEVEC, samostojni kulturni delavec — oblikovalec IVICA DERANJA, direktor Elektroistra, Pula FRANC KODELA, vodja sektorja za informatiko, Mercator Ptuj POLDE MAČEK, predsednik poslovodnega odbora LB-združena banka
JANKO SMOLE, svetovalec Ljubljanske banke v Beogradu ERIK VRENKO, predsednik Republiškega komiteja za znanost in tehnologijo
FRANC ZERDIN, svetovalec poslovodnega odbora Ljubljanske banke — združene banke Ljubljana
dr. IZTOK VVINKLER, predsednik Mestnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Plakete Iskre Delte prejmejo posamezniki:
CIRIL BAŠKOVIČ, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije
MARJAN CERAR, Belinka Ljubljana
ALEŠ ČERIN, Izvršni svet Socialistične republike Slovenije
JOŽE DEMŠAR, Slovenijales-Alples
DALI DJONLAGIČ, Univerza Maribor
DORE DOVEČAR, Republiški sekretariat za notranje zadeve
PAVLE GANTAR, Iskra
dr. TOMAŽ KALIN, Inštitut Jožef Štefan
VLADO KLEMENČIČ, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije
ŠTEFAN KOROŠEC, Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije
FRIDERIK KOVAČ, Liko
FRANC MANDELJC, Računalniški center Univerza Ljubljana
ANTON MATJAŠIČ, Ljubljanska banka-Gospodarska banka
LJUBO MITROVIČ, Iskra Beograd
LOJZE NOVAK, Lesnina
PETER PETROVIČ, Gorenje
MARTIN PRAŠNIČKI, Tovarna avtomobilov Maribor
HERMAN RIGELNIK, Gorenje
TOMAŽ SELJAK, Računalniški center Univerza Mrb.
JOŽE SETNIKAR, Ljubljanska banka-združena banka UROŠ SLAVINO, Republiški komite za industrijo in energetiko RAN KO SMOKVINA, Jadroagent Rijeka JOSIP STANTIČ, Agros, Subotica
DUŠAN ŠINIGOJ, Izvršni svet Socialistične republike Slovenije
FABIO ŠKOPAC, Iskra
ERNEST VIG, progres Slovenj Gradec
JOŽE ZAGOŽEN, Gorenje
JURIJ ZAVEC, Industrijsko montažno podjetje Ljubljana JANEZ ZEMLJARIČ, Zvezni izvršni svet BEC — Geneve, Pier Carlo Falotti
in uporabniki
BELINKA, Ljubljana GOZDNO GOSPODARSTVO, Maribor INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE-IMP, Ljubljana ISKRA ZORIN - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, Ljubljana JUGOTEKSTIL-IMPEX, Ljubljana KRKA, Novo mesto
LJUBLJANSKA BANKA — združena banka Ljubljana LJUBLJANSKA BANKA — Gospodarska banka, Ljubljana MERCATOR SOZD, Ljubljana MERCATOR-MIP, Ptuj
NARODNA BANKA Socialistične republike Sldvenije, Ljubljana RADIO-TELEVIZIJA LJUBLJANA SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR TEKSTIL, Ljubljana
UNIVERZA — Računalniški center, Ljubljana UNIVERZA — Računalniški center Maribor ETA Cerkno
ELEKTROTEHNA SOZD Ljubljana
CROATIA, Zagreb
DALMACIJA, Dugi rat
INA-Trgovina, Zagreb
Prvomajska, Raša
PTT, Zagreb
ENERGOGAS, Beograd
INSTITUT ZA BEZBEDNOST, Beograd
PRVI PARTIZAN, Titovo Užice
ROBNE KUČE, Beograd
UPRAVA ZA INFORMIRANJE JLA, Beograd
LJUBLJANSKA BANKA — osnovna banka, Novi Sad
RUDNIK ŽELJEZOVE RUDE, Ljubija Prijedor
SODASO, Tuzla
EMO, Skopje
PTT, Skopje
Za 10-letno neprekinjeno delo v delovni organizaciji Iskra Delta prejmejo plaketo naslednji sodelavci:
Marjan Bračko, Vanja Bufon, Jože Marjan Buh, Katarina Eržen, Metoda Gojkovič, Ivo Jozič, Lea Kolar, Mihajlo Komunjer, Marina Miličevič, Marjan Murovec, Vladimir Pečar, Lidija Habinc Perko, Momčilo Popara, Edvard Saksida, Albin Šibila, Snežana Starec, Ratomir Stefanovič, Breda Stepančič, Krstan Šarac, Janez Škrubej, Karmen Zahariaš, Lidija Zalaznik, Damjan Žemva.
L__________Iskra Kondenzatorji
^ogovarjali smo se z Jožetom Kočevarjem
Premalo iščemo pomoč sindikata!
, Na nedavni programsko-volilni konferenci sindikata so semiški Isk-,®sj za predsednika sindikata izvo-1 J°žeta Kočevarja, ki je zaposlen semiški tovarni že skoraj dvajset 61 Njegova politična pot je dokaj zanimiva, saj je že kot mladinec a^ivno deloval v krajevni in občinski mladinski organizaciji, bil štiri le-'a Predsednik občinskega sindikal-rt69a sveta, nato je sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v tovarni in j^naj nje in bil predsednik centralna delavskega sveta v delovni organizaciji. To pot sva s sogovor-0'kom, ki dela kot kadrovik v kadrovskem oddelku Kondenzator-lev. skušala prikazati le delček mo-^ka težav in problemov, s kateri-d11 se srečuje semiška sindikalna
0r9anizacija!
Oa iiA hm
Ja ne bova začela z že stan-oardn/m/ vprašanji, kakšne na-°9e ste s/ zadali kot predsednik ^pdikata in kakšna je sedanja "°.9a sindikata, začniva od za-Kateri so bili prvi problemi in rezave, s katerimi ste se srečali, ko ste prevzeli to funkcijo?
“Nalog je res ogromno, mi pa se sedaj srečujemo še z začetnimi, zagonskimi težavami. Toda prva '®zava, s katero smo se srečali, so Povsem skrčena sredstva sindika-’a'saj dejansko razpolagamo zgolj s članarino, ki nam ostane v delovni ?rganizaciji. Tako smo morali ome-I™ določene načrtovane aktivnosti kot so praznovanje osmega marca, Ea dneva Iskre, sindikalne izlete itd. ^eto tudi zahtevamo drugačno financiranje občinskega in republiškega sindikata, predvsem, da se fazmerje porabe članarine obrne 'n. da v delovni organizaciji ostane šestdeset odstotkov članarine. Zavedamo se, da sta tako občinski kot jopubliški sindikat potrebna za delovanje celotnega sistema, toda sredstva, ki jim jih namenjamo, so v celoti prevelika, ob trenutnem skrčenju naših sredstev. Poleg tega je ‘Odi odziv z njihove strani precej jnojhen. Ni realizacije naših zahtev, Pobud. Ko govorimo o nagrajevan-iu, o poenotenju višine regresa, o Poračunih in o stvareh, ki burijo de-^vce, pričakujemo od republiškega sindikata organizirano akcijo, /Oko končno informacijo o rešitvi ‘On problemov. Toda tega ni. Ne čutimo nobenih sprememb v tem sindikalnem delu, vse je nekako POsivno, ni napredka, ki bi v tem casu v katerem smo, moral biti.«
Morda je to eden izmed vzro-*°v> da delavci vse manj zaupajo
sindikat, toda gotovo lahko n£em.? vzroke, za govorice, kise L^vljajo v semiški tovarni, da odo delavci množično izstopali
drugji?alne or9anl2aclle’ **k/e
ci “?aenkrat so še vsi delavci člani Kukata, je pa pri nas živa pro-lematika izstopanja iz organizaci-j ' Ue|avci izpostavljajo, opozarja-
jo, sprašujejo, kaj imajo od tega sindikata. Kako jim sindikalna organizacija vrača npr. članarino.
Bojim pa se, da je drugi vzrok za nezadovoljstvo v tem, da sindikalna organizacija nima več prave vloge med našimi delavci. Čedalje bol) smo, da tako rečem, »jalovi« pri odločanju, načrtih, akciji, delovanju same organizacije.
Pri izstopanju gre za množični pojav v eni izmed naših temeljnih organizacij, predvsem z razlogom, dane bi bilo treba plačati članarine. O tem problemu smo se z našimi sindikalnimi aktivisti temeljito pogovorili in se dogovorili, da bomo počakali junijsko razširjeno sejo republiškega sindikata, ki bo spregovorila o financiranju in podala analizo porabe članarine.«
Toda s čakanjem najbrž ne boste rešili težav, nedvomno bo potrebno nekaj narediti tudi znotraj osnovnih organizacij in razčistiti kje delavce »najbolj čevelj žuli«. Prav gotovo ni vzrok nezadovoljstva samo v plačevanju članarine. Ali vi kot predsednik sindikata veste kaj trenutno delavci konkretno pričakujejo od vas?
»Zavedam se, da mora biti predsednik sindikata vedno z delavci. To je prvo vodilo pri mojem sedanjem in nadaljnjem delu. Gre sicer za strahoten napor, ker pač moram zastopati delavce, njihove interese In ob tem pa velikokrat prihaja do konfrontacij z vodstvom delovne organizacije. Ampak kolikor je v moji moči, bom te probleme skušal reševati sporazumno.
V naši tovarni je problematika obširna, od tehnologije, specifične proizvodnje kondenzatorjev, substanc v proizvodnji pa do varstva zdravja delavcev in okolja itd., ki zahteva osveščanje delavcev, predvsem pa poslovodnih struktur. In prav tu je ena izmed največjih nalog sindikata, to je v obnavljanju delovne zavesti, ki je v tej tovarni v preteklosti že bila.
čeprav pa delavci poleg tega, da se sindikat v vsakem primeru zavzema zanje, da izboljšuje njihove delovne pogoje, predvsem zahtevajo od sindikata, da se nenehno bori za dvigovanje osebnih dohodkov pa ne glede na to, ali je tovarna v hudih gospodarskih in likvidnostnih težavah, ali ne.«
Slednje je vsekakor povezano z Informiranjem delavcev. Po oddelkih ftaf bi delovale informativne skupine, ki so tako organizirane, da bi informacija prišla do slehernega delavca. Teoretično je to dokaj dobro zastavljeno, samo potemtakem če delavci niso o stvareh dovolj dobro obveščeni, nekaj ne deluje dobro...
. »Mielim, da je premajhna obveščenost res ena izmed pomanjkljivosti pri našem delu. Opažam pa, da so informacije, ki jih vodje infor-
mativnih skupin prenašajo delavcem, premalo celovite in vseob-sežne. Hkrati se tudi nepravilno pretakajo, so nerazumljive, včasih celo sami vodje ne razumejo problema.
Mislim pa, da bi se morali tudi delavci sami bolj posamično obračati na sindikalne aktiviste, jih poiskati, ko so s čim nezadovoljni, ko imajo težave, ko naletijo na nerešljive probleme. Sedaj pa se pri samem delovanju sindikata osebno bojim nekakšne anarhije, ki se ustvarja prek toliko mnenj, kot je članov sindikata. Bojim se, da veliko akcij tudi ne moremo izpeljati, ker so delavci v določenih sredinah proti vsemu. To povezujemo s celotno družbeno ekonomsko situacijo, ko so ljudje na splošno nezainteresirani, apatični, z občutkom, da se ne da več nič narediti...«
...toda mislim, da bi prav sindikalna organizacija v tovarni morala delovati za preseganje takšnega razpoloženja...
»...da z nekim novim receptom. Toda saj je tu še mladina, Zveza komunistov, samoupravni organi. V delovni organizaciji imamo toliko poti za reševanje problemov.«
Ampak iz te samoupravne organiziranosti, dogovarjanja, iz vseh teh aktov veje neka togost, ni dinamike prilagajanja sedanjemu trenutku. Delavci pa nedvomno to čutijo...
»Res je, da so v naših samoupravnih aktih zapisane stvari, ki so stare že deset let in jih je čas že krepko prerastel. Ko hočeš nekaj doseči, se zadeva zaduši že v samem postopku. Tu imamo kot sindikat največ težav s prerazporejanjem delavcev, ki zahteva hitro postopanje in delovanje. Toda, ko hočeš nekaj narediti od danes do jutri, si praktično onemogočen. Na tem področju sindikat čakajo v bodoče kar težke in zahtevne naloge.«
Z ekonomskimi in tehnološkimi presežki delavcev, ki so se že pojavili v nekaterih Iskrinih tova-ran, pri vas za sedaj še nimate težav. V zadnjih mesecih pa so se pojavili veliki problemi s premeščanjem delavcev, ki je v delovnem kolektivu potegnilo za sabo veliko nezadovoljstvo. Kako ste sindikalni aktivisti reagirali na to?
»Naši delavci so ob omenjenem problemu množično iskali varstvo svojih pravic na različnih občinskih in republiških ravneh, odkoder pa so jih pošiljali nazaj v delovno organizacijo. Zato v tem pogovoru pozivam delavce, da ko pride do spora med njimi in storjenim ukrepom, naj najprej izkoristijo vse možnosti varstva pravic v svojih •osnovnih sredinah in naj se čimprej obrnejo na sindikalne predsednike. Mi pase bomo zavzemali, da bomo pri teh stvareh, ko so posamezniki s premestitvami nezadovoljni, nudili
Jože Kočevar
čim več pomoči, ali jim dajali pravilne informacije in jih napotili na organe, kjer bodo spore lahko reševali.«
Prav pri tem pa vam bi postavila bolj osebno vprašanje. Kako združujete kadrovsko funkcijo, ki je neposredno vključena v ta dogajanja, s funkciio sindikalnega predsednika — kot zaščitnika delavcev?
»Kot predsednik konference sem zadolžen bolj za koordinacijo delovanja in za poenotenje akcij. Konferenca je bolj posvetovalni organ, kjer zadeve skupno rešujemo. Res pa je, da se v položaju v katerem sem, pojavlja neke vrste dvoličnost. Toda ko pride delavec k meni kot do predsednika sindikata, sem predsednik sindikata. Dokler pa teče operativni postopek, ko moram realizirati sklepe komisije, sem pač kadrovik, saj izpolnjujem sklepe samoupravnih organov.«
In na koncu se na kratko dotakniva vloge sindikata v semiški Iskri, ob vseh teh ukrepih, ki bodo med drugim krepko »zadeli« tudi delavca...
»Mislim, da je trenutna situacija v tovarni še kar zadovoljiva, predvsem zato, ker smo uspeli na nek način regulirati osebne dohodke. Ob vseh teh spremembah pa nam ne ostane nič drugega, kot to, da bomo morali še več delati in to za manjše osebne dohodke. V sindikatu bo to povzročilo velike težave, saj bodo delavci prav od sindikalne organizacije zahtevali razrešitev takšnega položaja, vendar, če bomo zakonsko omejeni...
Vsekakor se bomo zavzemali, da bomo našim delavcem, kolikor bo mogoče zagotovili boljši jutri. To je naša osnovna naloga. Bojim pa se tega, da bo moral sindikat reševati, ali izvajati neko poslovno politiko vseh teh inštitucij, biti izvrševalec vseh teh ukrepov. Delavci pa bodo zahtevali prav nasprotno. In tu je ta dvojna vloga sindikata. Mislim pa, da bomo skušali rešitve iskati v čim večji obveščenosti naših delavcev, jih sproti seznanili s težavami in načrti — pač skušali bomo narediti informiranega človeka, ki se bo pripravljen pogovarjati o problemih, se dogovarjati, predvsem pa pravilno odločati.«
VŽ
Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela
Čista tehnologija
Varstvo pri delu, humanizacija dela in varstvo okolja vse bolj postajajo sestavni del gospodarjenja, tako v temeljnih in delovnih organizacijah, kot tudi v sestavljeni organizaciji Iskra. Odnos delavcev — okolje pa tudi nedvomno temelji na naravnih in družbenih zakonitostih, zato to področje zahteva nenehno raziskovanje, znanje pa ekonomske in tehnološke osnove in nenazadnje tudi ustrezno ravnanje. Interdiscipliniranost in povezovanje najrazličnejših področij zahteva ustrezno vzgojo, usposabljanje kadrov pa obveščanje in osveščanje najširšega kroga ljudi.
Zato je bil na pobudo sindikata SOZD ISKRA ustanovljen Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela, ki se že sedaj lahko pohvali z dokaj dobrimi rezultati. Uspeli so, da so se plani in programi s področja delovanja odbora vključili v Iskrine planske dokumente. Tako so v večini delovnih sredin zagotovili uspešnejše delovanje varstva pri delu in humanizacijo dela. V nekaterih organizacijah združenega dela so zagotovili sredstva, ki jih prej niso načrtovali, predvsem glede »predhodnega varstva«, optimizacije pogojev za izvajanje ekologije dela in koordinacijo na področjih ergonomije, varstva okolja in požarne preventive.
Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela je sprejel kratkoročni in srednjeročni program dela. Na osnovi tega programa, ki ga je potrdil tudi delavski svet SOZD Iskra, so izvajali strokovne konference. Žal so poročila o izvajanju zaključkov strokovnih koferenc pokazala, da se le-teh, čeprav jih je potrdil delavski svet, ne izvaja povsod in v celoti.
Komisija, ki so jo imenovali na tretji seji odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela novembra lansko le-
to, je kritično pregledala sprejete sklepe, usmeritve in napotke za delo na ravni TOZD, DO in SOZD. V nadaljevanju zapisa bomo preleteli nekatera mnenja in stališča komisije glede zaključkov in realizacijo sklepov posameznih strokovnih konferenc.
Zaključki prve strokovne konference
Prva strokovna konferenca je pou-
darila nekatera področja varstva pri delu in zaključila, da pooblaščeni delavci za varstvo pri delu niso vključeni v strokovne kolegije delovnih in temeljnih organizacij in da poleg svojih nalog opravljajo še druge zadolžitve, kar je nesprejemljivo. Tako tudi naloge v temeljnih organizacijah pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse za potrebe usmerjenega izobraževanja niso prilagojene normativnim zahtevam varstva pri delu. Take delavce uporabljajo za vsa mogoča druga dela, saj je funkcionalno izobraževanje delavcev ponekod zgolj formalnost. Še vedno zaradi slabe ekonomske situacije nekatere delovne sredine ne posvečajo zadostne pozornosti reševanju, usposabljanju in zaposlovanju delovnih invalidov in premeščanju delavcev z zoženo delovno sposobnostjo na druga lažja dela, ki jih lahko opravljajo. V varstvo pri delu je velikokrat premalo vključeno spremljanje psihofizičnih, socialnih in zdravstvenih problemov delavcev in pravočasno ukrepanje za preprečevanje nastopa zožitve delovnih sposobnosti.
Druga
strokovna konferenca
Drugo strokovno konferenco so posvetili humanizaciji dela, kjer so obravnavali položaj človeka pri delu in izboljšanje le-tega s ciljem, da bi bilo čim manj poškodb pri delu in zdravstvenih okvar zaradi dela, kot tudi za dosego čimvečjega zadovoljstva pri delu. Druga strokovna konferenca je sprejela naslednje ugotovitve:
—	vodstvena in vodilna struktura v delovnih in temeljni organizaciji še vedno ni v zadostni meri spoznala, da so naložbe v humanizacijo dela, ergonomske principe, informacijski sistem, funkcionalno izobraževnaje in druge oblike, ki se nanašajo na humanizacijo dela, velik prihranek in edina prava odločitev v že tako zoženih usmeritvah delovanja varstva pri delu v temeljnih in delovnih organizacijah v samo tehnične in zdravstvene vidike se redkokje vključujejo tudi socialni, psihološki, sociološki in organizacijski pogledi na delo
—	v mnogih delovnih in temeljnih organizacijah je zahtevi »predhodnega varstva« le formalno zadoščeno in sploh ni organiziranega učinkovitega sistema, ki bi aktiviral vse nosilce na-
Iskra
Iskra ZORIN, TOZD CAOP,
Trg revolucije 3 81000 Ljubljana (Brijona Krajnc)
Tel. 213-213 int. 3474
Od 13. 06. do 15. 06. 1988 bomo organizirali izobraževanje na tema
Vodenje projektov s pomočjo računalnika
Program:
13. 06.1988: Uvod v vodenje projektov 14.06.1S88: Osnove dela s SUPER PROJECT PLUS in SUPER PROJECT EXPERT — paketoma za vodenje projektov na
osebnih računalnikih
15. 06. 1988: Osnove dela s CA-TELLAPLAN in CA-TELLAGRAF — paketoma za vodenje projektov na velikih
računalnikih (IBM, VAX).
Predavalo bo več strokovnjakov ob podpori računalnika in projiciranja z Iskrinim grafoskopom LCD CP 1 (proizvaja Iskra Vega). Vsak udeleženec bo dobil strokovno gradivo.
Izcrvaževanje je namenjeno predvsem vodstvenim in vodilnim de-'avcem. vodjem projektov, vodjem proizvodnje, planerjem,...
C • lanizirah ga bomo neposredno pred začetkom I. mednarodnega semina- a strokovnjakov s področja vodenja projektov, ki bo 16. in 1	06.1988 v Kulturnem domu Ivana Cankarja in kjer bodo med
c . c:' tudi razstavljeni produkti, ki so predmet tega izobraževanja. Precavanja bodo v poslovni stavbi Iskre, velika dvorana-pritličje,
: rg - evolucije 3, Ljubljana in sicer vsak dan od 8.15 do 13.
Cena :zobraževanja za posamezen dan je 33.000 din; za dva dni je 10°o poousta, za tri dni je 15% popusta!
VLJUDNO VABLJENI!
- alteHiva nadaljnjega razvoja
log. Prepogosto to prepuščajo sarn° ljudem, ki se profesionalno ukvarjal0 z varstvom pri delu, kar se vsekako nebi smelo dogajati, saj je varstvo P° delu skrb vseh delavcev na vsen ravneh:
—	že leta 1982 so sklenili, da delovne in temeljne organizacije sorej' mejo srednjeročne akcijske progi’3' me najpomembnejših nalog za konkretno uveljavljanje humanizacije dela. Nosilci teh nalog naj bi bili člani ožjega vodstva delovnih organizacij' Praksa pa je pokazala, da so te naloge bile že zopet prepuščene izključno strokovnim delavcem za varstvo pri delu, ki so preobremenjeni z rednimi nalogami, ki jih predpisuje zakonodaja
—	še naprej je treba vzpodbujat' organizirano inovacijsko dejavnost za izdelavo mehaniziranih delovnin priprav in oblikovanje takih tehnoloških postopkov, ki bi poleg višjo produktivnosti zmanjševali tudi ne: varnosti in škodljive obremenitve Prl delu
—	podatki, da imamo v večini delovnih kolektivov določeno število delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo — to število se ne zmanjšuje, nam kažejo, da z dosedanjiip načinom obravnavanja varstva Prl delu ni bila dosežena ustrezna socialna in širša varnost v delovne31 okolju
— Iskra je v nekaterih obratih že vpeljala programirane rekreacijske odmore, vendar je število teh primerov preskromno
—	v izvajanje programa aktivnost' druge strokovne konference so se premalo vključevale družbenopolitič: ne organizacije predvsem pa je Prl tem pogrešati vlogo sindikata
—	sestavljena organizacija kot tudi temeljne in delovne organizacije so premalo sodelovale kot pobudniki za pospešeno humanizacijsko usmeritev. Konkretna dejavnost je še vedno nesistematična tako, da so humani-zacijska prizadevanja le izjemno vraščena v samoupravne, oz. poslovne odločitve
—	interesi delavcev so glede pospeševanja humanizacije dela še dokaj neizoblikovani. V sedanji fazi Iskrinega razvoja in zaostrenih pogojih gospodarjenja je nujno, da humanizacija dela postane ena izmed pomembnejših usmeritev razvoja.
Tretja
strokovna konferenca
Na konferenci so obravnavali predvsem zdravstveno varstvo v delovnin in temeljnih organizacijah in spreje" naslednje ugotovitve:
—	v Iskri še nismo dosegli ravn', da bi preventivno zdravstveno varstvo pojmovali širše, kot le ozko medicinsko dejavnost. V posameznih temeljnih in delovnih organizacijah so praviloma manj uspešni pri razvijanj3 in uporabi zdravstvene analitike. Z3 to lahko iščemo vzroke, tako ,v zdravstvu, kot tudi v pristojnih službah delovnih organizacij
—	krepiti bi morali celovit status služb za varstvo pri delu v delovnih organizacijah in njihovo funkcijsko povezavo s kadrovskimi, socialnim'
h splošnimi službami, ki so navadno hosilci zdravstvenega varstva v dednih organizacijah
med Iskrinimi organizacijami je “Paziti precejšnje razlike v reševanju 6 Problematike, saj nekatere.delovne sredine zelo skrbno spremljajo pro-oiematiko vzrokov bolniških izostankov, druge pa samo numerično sta-'stiko. Zdravstvena analitika je porotna za opredelitev možnosti izboljša delovnega okolja in delovnih
kot eno izmed prioritetnih usmeritev bi bilo potrebno sprejeti tudi ^Popolnitev in krepitev skrbi za zdrav-“^eno stanje delavcev, kot tudi izpopolnitev predhodnega varstva pri de-Lu na tehnološko-tehničnem področju. Konferenca je ugotovila, da tem področju ni sistemskega Postopa.
Četrta
Problemska
konferenca
Pobudnik organiziranja problem-»e konference z nazivom »EKOLO-
ŠKI DAN ISKRE« je bil odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela. Med 186 udeleženci konference so bili tudi gosti iz republiških institucij in večina Iskrinih vodstvenih delavcev. S četrto strokovno konferenco je celotna Iskra skušala odgovoriti na ti-, skovno konferenco »Ekološki genocid«, ki je za vabilo uporabila formular Internacional wax ckrimes tribunal s podpisom Vladimira Dedierja. Konferenca je sprejela vrsto sklepov, ki jih po izvajanju delimo na:
I.
Ukrepi
v okviru SOZD,
DO in TOZD
1. Podpiramo predlog za uvedbo sistema varstva okolja v SOZD Iskra. Do uvedbe sistema pa moramo tekoče sanirati vse znane izvore onesnaženja okolja, ki sojih, ali bodo, odkrili naši delavci, upravni organi, ali inšpekcijske službe.
Iskra Telematika
Bo luč v Telematiki zasvetila v maju?
Sindikat Iskre Telematike je v aprilu organiziral Problemsko konferenco, ki naj bi prinesla oprijemljiv ln uglašen odgovor na vprašanje o prihodnjem raz-y°ju delovne organizacije. Poleg sindikalnih voditeljev so se je udeležili tudi predstavniki SOZD Iskra, Iskra Commerce, republiškega sveta ZS in kranj-skega IS, vodstvo DO, novinarji in drugi.
Leta minevajo, zagatni položaj “kre Telematike pa ostaja nes-^rornenljiv. Ničkoliko je bilo raz-PTOvljanj in sklepov na raznoterih u^neh, večkrat so se zamenjali °dilni ljudje, poslušali smo zago-0V|'a in obljube — toda bistvenega naPredka ni.
m ^.aravnost mučno je že v nedo-arod ponavljati, da DO še vedno posluje z izgubami, ki jih planira ce-0 Za prihodnost, daje nelikvidna in
Zat9 ne more uravnovesiti redne Proizvodnje, da posluje s komaj 10-dstotnim deležem lastnih sreds-®\Zaradi česar se utaplja v dol-aOvih in kreditih z visokimi obrestmi. da predolgo vpeljuje nove ni6ll<e, da družba nima posluha za piene naložbe in — seveda — da ni stvo 0V za kakršnokoli zadovolj-
Casa za reševanje problemov je se manj, poleg tega pa se zaostru-No splošne gospodarske razmere,
ki zožujejo manevrski prostor.
Sindikat Iskre Telematike ugotavlja, da saniranje DO ni uspešno, kar se izraža v nizkih osebnih dohodkih, presežkih delovne sile in v pomanjkanju dela. Se bodo stvari izboljšale s sanacijskim programom, ki je v obravnavi te , dni? Nekateri delavci zaslužijo komaj še za preživetje, zato ni čudno, da se jih polašča obup. Letos bo premeščenih okrog 800 ljudi. Zaposlitev zanje je treba iskati tudi širše — v okviru občine in SOZD Iskra.
Investicija v javne digitalne telefonske sisteme, ki bi omilila krizo, še njma ustrezne finančne podlage. Že pet let odprto vprašanje naj bi odkljukali v letošnjem maju. Republiški izvršni svet bo namreč obravnaval Iskrin program telein-formatike, v katerem ima mesto tudi Telematika.
A dovolj besed — nujna so dejanja!
Kazimir Mohar
V Iskrin srednjeročni plan (1986 —
1990) je vgi ajena obveznost za uvedbo sistema varstva okolja v delovnih in temeljnih organizacijah. Celotna akcija bo trajala pet let in je razdeljena na štiri faze. Trenutno izvajamo drugo fazo — inventarizacija obstoječega stanja. Akcijo strokovno vodi Institut Jožef Stefan — skupina SE-PO, s katero za vsako fazo sklenejo pogodbo. Domicil projekta je v področju za raziskovalno dejavnost in kvaliteto pri DSSS SOZD Iskra. V nekaterih delovnih organizacijah smo sanacije že izvedli, ponekod pa jih še načrtujemo glede na sprejete programe, kot so npr.: semiški Kondenzatorji, Feriti, Mikroelektronika in Elektrozveze.
2.	Iskrinim strokovnim službam in delavskemu svetu predlagamo, da predpišejo organizacijsko obliko za spremljanje ekološke problematike in varstva pri delu v SOZD Iskra in pri tem upoštevajo dejansko tehnološko stanje in potrebe po njegovem izboljšanju na osnovi znanstvenih dosežkov.
K samoupravnemu sporazumu o družbeni samozaščiti in ljudski obrambi v SOZD Iskra je bil sprejet aneks, ki ta samoupravni akt razširja še na varstvo človeka in njegovega okolja. V zaključni fazi je tudi akcija, da se to vgradi tudi v samoupravne akte delovnih in temeljnih organizacij.
DO in TOZD so imenovale tudi pooblaščene delavce za sodelovanje in vpeljave sistema varstva okolja v svoje enote.
3.	Glede priprave srednjeročnih dokumentov vsem delavskim svetom in SOZD Iskra predlagamo, da v letnih in srednjeročnih planih opredelijo ustrezno prisotnost ekološke problematike, postopek njenega ob ravna-vanja in strokovnega razreševanja ter plansko zagotovijo sredstva za sanacijo obstoječega stanja, kjer je to potrebno.
4.	Predlagamo povezovanje Iskre s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji in v okvirih delovne skupnosti Alpe-Jadran tudi na ekološkem področju.
5.	Izobraževalni center v SOZD Iskra naj organizira dodatno izobraževanje vseh poslovodnih delavcev za področje varstva okolja, delovnega okolja in varstva pri delu.
6.	Kadrovske službe v delovnih organizacijah naj pripravijo načrte rednega izobraževanja glede specializacije novih strokovnih sodelavcev za ekološko problematiko.
SOZD Iskra je delovnim organizacijam posredovala spisek študentov tretjega in četrtega letnika kemijske tehnologije, ki so brez štipendije in predlog Fakultete za kemijsko tehnologijo in Instituta Jožef Stefan, da sprejme pet naših sodelavcev z visoko izobrazbo na specializacijo v okviru 2000 raziskovalcev, kjer imajo možnost pridobiti stopnjo magistra, ali doktorja tehničnih znanosti.
7.	V okviru načrta pretoka 2000 strokovnih delavcev skozi raziskovalne institucije v industriji, moramo do leta 1990 zagotoviti tudi specializacijo petnajstih strokovnjakov za ekologijo na univerzi, Institutu Jožef
Stefan in Kemijskem inštitutu Boris Kidrič.
8. Vodstvom Iskrinih temeljnih or-
... sekcijami	„, v,.™,™..,...
društvi s ciljem, da ugotovijo stanje' svojem okolju in predlaga o ukrepe, odprta vprašanja pa posredujejo strokovnim mstitutcijam, ki bodo sodelovale pri ekološki oceni SOZD Iskra.
9.	Predlagamo, da kadrovske in socialne službe, nosilci programa vpeljave sistema za izvajanje varstva okolja s posebno pozornostjo vključijo v sistem tudi zdravstvene vidike problematike.
10.	Pri investicijskih načrtih je potrebno obvezno realizirati tudi zahteve po izgradnji vseh tistih naprav in objektov, ki jih narekuje ekološka
■ ocena.
11.	Potrebno je pospešiti dogovarjanje o izgradnji skupnih republiških naprav in objektov za obdelavo posebnih odpadkov.
12.	Pospešiti dogovarjanje v Jugoslaviji o izbiranju, reciklaži, oz. deponiranju izrabljenih in dotrajanih izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi.
1.	Sistemsko preverjati kakšne materiale, oz. snovi že uporabljamo v proizvodnji in kritično oceniti pravilnost tehnoloških postopkov z vidika varstva pri delu in varstva okolja.
Naloga je preventivnega značaja in je trajna naloga naših razvojnih m tehnoloških služb. Izvajati jo moramo tudi pri načrtovanju novih investicij.
2.	Z reprodukcijskimi materiali, energijo in vodo je potrebno skrbno ravnati in jih produkcijsko zaokroževati — reciklirati.
To je trajna naloga naših razvojnih, tehnoloških in nabavnih služb v delovnih in temeljnih organizacijah predvsem zaradi boljših gospodarskih učinkov.
3.	T ako s tehničnimi, kot tudi organizacijskimi rešitvami je potrebno vplivati na pravilno ravnanje z odpadki in s tem na zmanjšanje širjenja nevarnih in škodljivih snovi v okolici.
4.	Doseči, da bo postopek zbiranja in sortiranja odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji, postal obvezni sestavni del celotnega tehnološkega proizvodnega procesa, oz. redna naloga v delovnem procesu.
5.	Predpisati načine zbiranja, uničevanja, ali vsaj začasnega uskladišče-nja v proizvodnji nastalih odpadkov v skladu z njegovo stopnjo nevarnosti.
6.	Pred uvedbo novih materialov v proizvodnjo je potrebno ugotoviti lastnosti materialov tudi z vidika nevarnosti za okolje ter v skladu s tem definirati postopke v vseh fazah proizvodnje ter ravnanje z ostanki — odpadki v proizvodnji.
7.	Uskladiti samoupravne akte glede na ugotavljeno stanje.
Nalogo bo mogoče izpeljati šele po tretji fazi vpeljave sistema varstva okolja v SOZD Iskra, ko bomo imeli izdelane ekološke varnostne ocene po posmeznih delovnih in temeljnih organizacijah in bo potrebno sprejeti ustrezne pravilnike in poslovnike za dosledno izvajanje akcij. ,
Pripravila VZ
16. stran •
Iskra Avtoelektrika
Tekmovanje enot civilne zaščite
Novogoriške Iskrašice med najuspešnejšimi
Kako pričarati enkraten prizor z nepopisnim vrvežem, zvrhano mero znanja nastopajočih, nevidno prirojeno tremo, »ranjence« in »poškodovance«, ki so »čakali« na prvo pomoč, stroge kriterije sodnikov itd. Tem in še mnogim drugim dogodkom smo bili priča minulo soboto (14. maja), kose je v lepem sončnem dopoldnevu zbralo pred novogoriško skupščino občine na travnati zelenici prek 40 ekip iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti novogoriške občine z namenom, da preverijo znanje, usposobljenost ter pripravljenost ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, za delovanje na področju zdravstvenega varstva v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojni.
Že takoj v uvodu moramo povedati, da se je predstavila in seveda tekmovala tudi ekipa iz Iskre Avtoelektrike Nova Gorica, še posebej pa moramo poudariti njihovo znanje. To je bilo na tako visoki ravni, da jim je omogočilo uvrstitev v sam vrh najuspešnejših ekip. Drage tekmovalke, sprejmite torej tudi po tej poti iskrene čestitke!
Seveda moramo predstaviti tudi tekmovalke, ki so ime Iskre Avtoelektrike v tej tekmovalni panogi dvignile na tako visoko raven. Ekipo so sestavljale: Zlatka Černigoj, Neva Birsa (vodja prve trojke), Vanda Radočaj, Ljuba Mučič, vse iz tovarne generatorjev in elektronike, Darja Valerijev (vodja druge trojke) iz tovarne velikih zaganjalnikov, Miroslava Šavli iz TOZD Komerciala in kot rezervna moč Milenka Konjedic iz delovne skupnosti skupnih služb.
To res koristno in množično tekmovanje so organizirali Sekretariat za ljudsko obrambo, občinska organizacija Rdečega križa in Občinski štab za civilno zaščito Nova Gorica z namenom, da vzpodbudijo pri članih in članicah ekip težnjo po čim boljšem znanju in obvladovanju veščin iz prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter vojnah. Tekmovanje je tudi priložnost in namenjeno za obnavljanje teoretičnega in praktičnega znanja in vzdrževanja njihove trajne usposobljenosti za dajanje prve pomoči ne nenazadnje, pri članih in članicah ekip razvijati izurjenost za usklajeno delo v okviru ekipe pri prvi pomoči ob najrazličnejših primerih.
Tekmovanje je imelo še posebno težo, saj se je odvijalo tudi v okviru 125-letnice organizacije Rdečega križa ter ob dnevu civilne zaščite.
Kolje razvidno izpričujočih posnetkov, smo uspešne tekmovalke še
enkrat dobili, tokrat na »navadni« delovni dan, žal tokrat brez privlačnih uniform, ki sojih nosile na dan tekmovanja. Vnovično srečanje smo izkoristili tudi zato, da smo postavili vsaki tekmovalki po eno vprašanje. Takole so odgovarjale:
Darja Valerijev: Tako preverjanje znanja je vsekakor dobrodošlo, saj obnoviš že pozabljeno, marsikaj novega pa se tudi naučiš in ti lahko koristi ne le na dan tekmovanja, pač pa'tudi v vsakodnevnem utripu.
Zlatka Černigoj: V utečeni ekipi,
< W / \ SA7 V ift' / :< ( /v/. V O / vv !,< > Oh( } Y\A	! \t/ s; n ! />7>/ < V s KRi?
\<yf} \ (lOKl* (
pom-Lji fir \
PRIZNANJE DO Iskro
•rt OS ««8

/S«.
Miroslava Šavli
kot je naša, sem pomožna bolničarka kar pomeni, da so pod mojo »režijo« vsi prijemi, ki so potrebni za oskrbo poškodovanca. Ta naloga mi je všeč in jo povsem obvladam.
Miroslava Šavli: Taka srečanja, kjer se zbere veliko število usposobljenih za prvo pomoč, so ustrezne oblike in velikega pomena. Še najlepše pa je potem, ko vajo končaš in opazuješ druge, kaj in kako delajo, da bi nalogo kar najbolje opravili.
Neva Birsa: Priznati moram, da smo bile dobro pripravljene, kar je potrdil tudi inštruktor, ki je opazoval našo vajo v času priprav. Sicer pa tako visoka letošnja uvrstitev niti ni presenetljiva, saj smo bile tudi na lanskem tekmovanju v samem vrhu.
Vanja Radočaj: Veliko trdega dela je potrebno, da dosežeš tak uspeh-Pred tekmovanjem smo vadile pet dni po tri ure in v tem času smo v celoti obnovile znanje 80-urnega tečaja, ki smo ga opravile pred leti.
Ljuba Mučič: Naloga je bila težka Pred nami je ležal »poškodovanec«, ki je imel zlom leve podlakti. Poškodbo je bilo treba kar najhitreje in strokovno imobilizirati. To nam je uspelo v kratkem času in s pravilnimi prijemi, rezultat vsega tega pa je naša visoka uvrstitev.
Milenka Konjedic: Ekipo sicer sestavlja šest tekmovalk, so pa tudi primeri, da je poškodba tako močna, da mora priskočiti na pomoč tudi strokovna rezervna moč. V takem primeru sem to jaz. Na sobotnem tekmovanju to ni bilo potrebno, zato pa sem za tekmovalke toliko bolj navijala in jih moralno spodbujala.
Marko Rakušček
Vanja Radočaj
Ljuba Mučič
Milenka Konjedic
•	Nastop Iskre na svetovnem sejmu industrije in moderne tehnologije v Hannovru še vedno odmeva v sredstvih javnega obveščanja. Tako ljubljanski Dnevnik piše, da je Iskra poleg standardnega programa elektronskih in elek-tromehanskih komponent predstavila tudi dosežke na področju oblikovanja in sodelovanja z zahodnonemškimi partnerji. Na razstavi so bile prikazane najpomembnejše programske skupine Iskre (teleinformatika, aktorika, elementi, r°tacijski stroji in široka poraba). Beograjske Večernje novosti pa poudarjajo,
gre Iskri vsa pohvala za njeno predstavitev na sejmu, saj so bili razstavljeni Proizvodi v samem svetovnem tehnološkem vrhu. Beograjska Politika piše, da so se na sejmu dobro izkazala tista podjetja, ki so tja prišla dobro pripravljena; rhednje sodi tudi Iskra. Novosadski Dnevnik pa citira vodjo Iskrinega razstavnega prostora Braneta Grubana: »Iskra že vrsto let sodeluje s svetom in ima že °ogato znanje na področju oblikovanja, najsodobnejših tehnologij itd. To nam omogoča nastop v različnih deželah, s katerih podjetji sodelujemo.«
•	Beograjski Rrivredni pregled je pisal o četrtem jugoslovanskem posvetovanju JUROB 88, ki je bilo od 10. do 15. aprila v Opatiji. V okviru JUROBA je 'Skra organizirala »okroglo mizo«, na kateri so njeni predstavniki seznanili jugoslovanske poslovodne in strokovne delavce z lastnimi izkušnjami v uvajanju 'n spremljanju razvoja robotizacije v Iskri. Z roboti in robotizacijo se v Iskri intenzivneje ukvarjajo zadnjih pet let, ko so bili postavljeni strateški, razvojni, teh-nološki in marketinški načrti in cilji. Prve izkušnje si je Iskra pridobila pri aplikacijah prvih kupljenih robotov pa tudi v sodelovanju z znanstveno-raziskovalnimi 0rganizacijami in inštituti v tujini in doma. Sedaj lahko ponudi več elementov in sistemov za robotizacijo in kibernetizacijo industrijskih procesov.
•	Delo povzema nekaj ugotovitev udeležencev prve okrogle mize Forum teformationis, ki ga je ustanovilo slovensko društvo Informatika, da bi v obliki lavnih tribun pogumno raziskoval in razčiščeval razvojna, organizacijska in druga vprašanja računalništva in informatike na Slovenskem. Dr. Bruno Štiglic, v°dja Iskrine izpostave v znameniti Silicijevi dolini pravi; »Najbolj alergičen Sem, ko vidim, kako malo znanja imajo pravzaprav Američani pa kako dobro živijo.« Znanja po njegovih čezoceanskih izkušnjah pri nas ne manjka, očitno
pa ni dovolj pravega — na primer specialističnega, še zlasti pa managerskega — in še posebej ga ni na pravih mestih. »V Sloveniji nimamo nobene strategije, z izjemo strategije oblasti,« je dejal prof. dr. Anton Železnikar iz DO Iskra-Delta. Po mnenju Rada Faleskinija, člana PO SOZD Iskra, drugače tudi ne more biti, dokler je sistem tak, da se, denimo, na podjetniški ravni najbolj obnese »strategija«; zaposliti še 500 ljudi da postaneš socialni problem.
• Delavska enotnost piše, da so pred nedavnim novinarji in uredniki jugoslovanskih sindikalnih glasil med dvodnevnim bivanjem v Sloveniji obiskali tudi Iskro-Telematiko. Z vodstvom tovarne so se pogovarjali med drugim o dokajšnji izgubi (lani so je imeli 17 milijard dinarjev, vendar so jo pokrili z revalorizacijskimi prihodki, v letošnjem prvem trimesečju pa je je bilo za tri milijarde dinarjev), o razvojni stiski, pomanjkanju kakovostnih programov in strokovnjakov, prevelikem številu zaposlenih itd. List komentira, da Telematika (kot verjetno tudi vsa Iskra) takšna, kakršna je, ni nič drugega kot izdelek, oz. odsev sistema, ki ga označuje anahronistično dogovorno gospodarstvo. Novinarji so se med drugim zanimali za kadrovsko politiko in politiko nagrajevanja. Direktor Polenec je dejal, da je zanj (in najbrž še za koga) »optimalna sociala« prav zdravo podjetje. V kadrovskem pogledu to pomeni, da morajo v Telematiki imeti toliko in takšne delavce, ki bodo zagotavljali donosnost proizvodnih programov in, ki bodo v isti sapi porok za obetaven razvoj delovne organizacije. Novinarji so želeli slišati tudi predsednika sindikata, oz. njegova razmišljanja o korenitih potezah vodstva podjetja. Bil je zelo kratek, vendar tudi jasen. Bistveno, kar velja izluščiti iz njegovih misli je to, da »sindikat od vodstva zahteva predvsem nedvoumno zagotovilo, da so opredeljeni programi v zadnjem sanacijskem načrtu pravi«.
»V Telematiki se torej vendarle premika,« zaključuje pisec članka. »To je sedaj tudi najpomembnejše. Res pa je, da bo minilo še precej časa, da bomo lahko govorili o »zdravem podjetju«, ki si ga želi vodstvo. In končno je res tudi to, da tega podjetja tudi na Laborah nikoli ne bo, če ne bo že v kratkem prišlo do korenitih sprememb v našem gospodarskem sistemu. To so nam dali v Telematiki jasno vedeti.«
Zanimivosti
Smrtno
nevarni pesticidi
Približno dva milijona ljudi tretjega sveta se letno zastrupi s pesticidi. Pri tem jih 40 tisoč umre. Pri izvozu teh Pesticidov je po podatkih Mednarod-Pe organizacije potrošnikov udeleženih 28 koncernov. V industrijskih Peželah je prodaja nevarnih zaščitnih Sredstev — kot je npr. DDT — prepo-vedana, ali samo ob strogih merilih zakonito dovoljena. Izvoza pa nihče Pe kontrolira. Tako so prodali kemični koncerni ZDA v osemdesetih letih ^eč kot eno milijardo ton pesticidov v tejino. Eno petino od tega so bile prepovedane, ali pogojno omejene ke-mične snovi.
Prirojen strah
Otroci, ki se bojijo in v primerjavi s svojimi vrstniki s strahom reagirajo na svojo okolico, so to vedenjsko motnjo Ze prinesli s seboj na svet, ugotavljajo Psihologi Univerze v Harvvardu in valeju v ZDA. Raziskovalci so opazovali testne otroke od 2. do 7. leta starosti in pri tem ugotovili, da je pri-Pližno 10% otrok močneje reagiralo Pa izredne dogodke kot njihovi neboleči se vrstniki. Njihov srčni utrip je bil Pri testih in celo v spanju višji, pri Ptejhnih nalogah so se jim močneje razširile zenice, napetost mišic je na-rasla in telo je odgovorilo s poveča-nirn izločanjem stresnega hormona Porepinefrina. Ameriški psihologi s tem dokazujejo, da je strah biološko Prirojen. Pomagali bodo pri tem samo zunanji vplivi na stresni hormon.
Meteorit z Antarktike
Jri in pol kilograma težki meteorit je Prinesla s seboj nemška antarktična
ekspedicija. Nebesna pošiljka iz nikla in železa je presegla vsa do sedaj znana najdišča. »Ležal je na manj poledeneli kopi,« je poročal geolog dr. Hans Kristoff Hofle iz Hannovra. »Če bi določili njegovo starost, bi v precejšnji meri odkrili poledenitveno zgodovino Antarktike. Nekaj pa je nesporno. Nekoč je ležal led tudi tisoč metrov višje kot danes. Meteorit je sčasom pristal na kopi, kjer smo ga odkrili.«
Polarna ekipa 14 mož, ki je bila letošnjega januarja in februarja šest tednov na poti, je raziskovala neznano pogorje Shackelton, ki so ga leta 1956 odkrili Britanci.
Možganske celice
Od 14 milijard možganskih celic ne umre dnevno več milijonov, kot so do sedaj domnevali znanstveniki. Medicinska fakulteta v Lubecku je dognala, da se sicer s starostjo zmanjša volumen možganov, toda pri tem ne zadeva števila celic, temveč se posamezne celice skrčijo. Pri tem se skrčijo deli možganov, ki krmilijo premikanje telesa, močneje kot celice, ki vplivajo na vid in zaznavo.
Pogon z antimaterijo
Pogon raket bo v prihodnje stomili-jonkrat močnejši kolje današnji. Že v začetku naslednjega stoletja bo vplival na ameriške vesoljske polete. Pogonsko gorivo bo v nepredstavljivih motorjih poganjala antimaterija. Ti, v atomskih raziskovalnih laboratorijih odkriti subatomarni delci, se stope pri trkih z materijo v čisto energijo, ki je stokrat močnejša, kot jo danes dosežemo v jedrskem zlitju. Da pri tem ne gre za utopične načrte, potrjuje ameriški strokovni časopis Avia-tion Week & Space Technology. Ve-
mo, da obstaja antimaterija in celo to, kako jo proizvajamo in shranjujemo. Že 35 miligramov antimaterije bo dovolj za potisk vesoljske ladje v orbito, pri tem pa ta materija ne bo zavzemala prostora, večjega od sladkorne kocke. Težave se začenjajo pri stroških, ker stane en miligram antimate-
rije komaj nekaj manj kot deset milijonov dolarjev. In proizvaja jo lahko do sedaj samo evropski jedrski center Cern pri Ženevi.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
Iskra
Iskra Telematika
Ljubljanska 24 a 64000 KRANJ
Po sklepu 7. seje delavskega sveta ISKRE TELEMATIKE z dne 10. 5.1988 se obvešča interesente o
prodaji
1.	Industrijski objekt Ljubljana, Stegne 7a
št. parcele; 1713/32, k. o. Dravlje, Občina Ljubljana-Šiška, komunalno urejeno stavbno zemljišče 5.836 m2 površina objekta 2.891 m2
2.	Poslovnih prostorov v Iskrinem PPG Ljubljana, Trg revolucije 3
št. parcele: 142/13
k. o. kapucinsko predmestje (iz leta 1973) pisarniške površine v izmeri 1.294 m2
Interesenti naj se v 8 dneh, pismeno javijo na naslov:
ISKRA TELEMATIKA, Ekonomsko področje, Investicijska služba, Ljubljanska cesta 24, 64000 KRANJ.
Informacije po telefonu št.: 064-22-154
I	------------------------
_____________Iskra Invest servis
Počasi se daleč pride, ne pa visoko
Dvigala naše PPG so trenutno največji tehnični problem v stolpnici. Ker jih prenavljajo in modernizirajo, so stalni zastoji, le-ti pa povzročajo daljšo čakalno dobo in s tem jezo skoraj vseh sodelavcev Iskre. Zlasti zjutraj, ko vsi naenkrat »rinejo« vanje, da bi prišli do svojih delovnih mest, beri: delovnih kartic.
Vsaka prenova poti do delovnega mesta ovira normalni pretok in spravlja ljudi v jezo. Tudi ko gradbeniki razkopavajo cesto, se lahko prebijemo po njej le peš in še to z muko, počasi. Dokler je dokončno ne asfaltirajo, potem v trenutku pozabimo na zastoje, seveda, dokler spet ne začno razkopavati drugje, na drugem koncu.
Z dvigali je podobno. Samo eno je v stolpnici stalno izločeno iz prometa pa takšno razburjanje. Namesto, da bi sodelavci iz nižjih nadstropij šli peš do svojih miz v duhu zdravega, športnega razgibavanja, rajši čakajo na dvigalo in se krepko jezijo, če ga ni od nikoder. Tako bi dvigala z manjšim zaustavljanjem v nižjih nadstropjih le-te kar preskočila in kapaciteta prevozov bi se povečala. Pa kaj, ko ne moremo nikamor več peš!
Ena sama tehnična napaka sistema je bila kriva, da dvigala pred nekaj dnevi zjutraj niso delovala. Prekinitev je trajala samo eno uro, naši sodelavci pa so izgubili živce. Morali so se lastnonožno povzpeti do svojih 'nadstropij. Takih prekinitev ni bilo več.
Nekaj pa imajo naši sodelavci vendarle prav. Dvoje osebnih dvigal, katerih prenova še ni zajela, vozita zelo pomanjkljivo. Ne ustavljata v nekaterih nadstropjih, vrata se nerada zapirajo In včasih kar obstaneta med nadstropji. Zdaj eden, zdaj drugi. Manjkajo redna vzdrževalna dela, saj so nepake tehnično verjetno manj zahtevne. Uradni serviser podjetja David Pa-jič iz Beograda ves ta čas ni vestno opravljal svojega dela, Invest servisov! vzdrževalci so napravili, kar so mogli, za servisne posege pa niso pristojni niti usposobljeni.
Švicarski monterji, ki obnavljajo
in modernizirajo dvigala, bi sicer lahko opravljali še ta sprotna dela, vendar bi se preveč zamudili, ker so pogodbeno vezani na prenovo.
Nekaj krivde za pomanjkljivo delovanje dvigal nosijo naši sodelavci v Iskri sami. Pogostokrat pridrže vrata dvigal, pritiskajo na črno varovalno gumo toliko časa, da naprava v dvigalu to registrira kot generalno napako in ustrezni rele izklopi dvigalo. Vzdrževalec se mora nato povzpeti v strojnico, ki je v 16. nadstropju, ugotoviti za kakšno napako gre — lahko bi bilo tudi kaj drugega — in ročno aktivirati ustrezni rele in s tem usposobiti dvigalo. To je samo ena izmed napak za izklop dvigal, so pa še druge. Gre čisto preprosto za neupoštevanje navodil za obratovanje dvigal. Aktiviranje dvigala terja precej časa.
Medtem se čakajoči seveda jezijo, čeprav dvigala ne delajo narobe, ampak povsem pravilno v skladu z zaščitnimi tehničnimi predpisi.
Skoraj vsi sodelavci v vseh nadstropjih v času obnovitvenih del pritiskajo na tipke obeh sistemov dvigal, računajoč, da bodo s tem skrajšali čas čakanja. S tem pa nasprotno znižujejo prometno frekvenco, ker se dvigala zaustavljajo v nadstropjih, kjer nihče ne vstopi.
Ivan Petek, skupinovodja vzdrževanja v PPG in na lokacijah, ki mu je poverjena dolžnost nadzora med časom prenove in modernizacije dvigal, je pojasnil nekatere zastoje:
»Tripleks, to so tri osebna dvigala, imajo v zasnovi nekatere skupne funkcije. Švicarski monter je prerezal žico za dovod energije, ki
Marsikdo ne ve, da je v 16. nadstropju naše stolpnice velika strojnica za pogon in krmiljenje dvigal. Na sliki je na levi strani škripčevje za spust 800 kg težkih agregatov skozi strop, ker so jih morali previti. Od leve proti desni oba švicarska monterja: g. Johann Haas in Martin Luchinger, zraven stoji strojnik Ivan Petek iz Invest servisa, ki dobro obvlada nemški jezik. (Foto: M. Kralj)
jo uporabljajo vsa tri dvigala, zato so v trenutku zastala in obstala tako dolgo, da je vstavil prečni mostiček za dvoje dvigal. Druge rešitve ni bilo. Ljudje pa so se jezili, ker so čakali in čakali. To se dogaja prl vseh obnovitvenih delih, s tem seje treba pač sprijazniti.
V članku, v katerem smo objavil1 začetek del in pojasnilo o predvidenem zaključku, smo navedli, da bodo dela trajala do konca junija Švicarska tehnična komisija, ki je lani ocenjevala predvidena dela, je izračunala rok do konca junija, vendar se je uštela. Kalkulacija m upoštevala pedvidenega obsega dela, da so namreč tripleks dvigala med seboj povezana tako, da obnova in modernizacija vsakega posameznega dvigala traja dlje, kol če bi se lotili vseh treh naenkrat. Poleg tega so bili v letih obratovanja narejeni določeni tehnični posegi, ki pa niso bili dokumentirani. Serviser namreč načrtov ni dopolnil s temi spremembami. Spet napaka podjetja David Pajič. Monterji se trudijo, da bi bili kos vsem tehničnim problemom, ki se sproti pojavljajo.
Na splošno švicarski strokovnjaki niso predvideli toliko težav. Pogodbeno so se vnaprej zavezali, da bodo izvršili dela v šestih mesecih, sedaj pa kaže, da se bo to zavleklo na devet mesecev. Ker stanejo dela mesečno 40 tisoč švicarskih frankov, bodo sami trpeli stroške od junija do septembra v višini 120 tisoč Šfr,« je zaključil Ivan Petek.
Meseca julij in avgust sta pri nas meseca rednih dopustov. Frekvenca prevozov z dvigali se bo zagotovo zmanjšala in s postopnim vključevanjem še dveh dvigal se bo povečeval prevoz. Pojavlja pa se že nov problem. Izbira novega serviserja moderniziranih dvigal. Naša vzdrževalca Stanko Zdešar in Jure Breskvar bosta usposobljena, jamstvena servisna dela pa bo treba poveriti jugoslovanskemu podjetju, ki jih bo opravljalo bolj vestno ih strokovno.
Marjan Kralj
Iskra
Iskra — Industrija kondenzatorjev 68333 Semič
Sindikalnim organizacijam v Iskri Iskra Semič, je izdelala določeno količino
plastičnih cvetličnih lončkov
s podstavki, velikosti približno 1 liter, sive barve.
Cena 500 din za komplet, vključuje tudi prometni davek in stroške dostave.
Zainteresirane organizacije sindikata naj se povežejo s prodajno službo Iskre v Semiču, telefon: (068) 56-310.
V spomin
Avgustu
Drnovšku
Ko smo izvedeli za njegovo smrt, nas je pretreslo. Onemeli smo zrli predse, saj nismo mogli doumeti, da se poslej nikdar več ne bomo videli. Komaj pred Petimi leti se je poslovil od nas in odšel v zasluženi pokoj. Včasih nas je obiskal in se pri tem živo zanimal za napredek telefonije. Videti je bil zdrav, saj o svojih težavah ni nikoli spregovoril, odkar smo se poznali.
Gusti je bil rojen v rudarskih Trbovljah. Po šoli, komaj 18 letni mladenič, je že našel pot v partizane in se boril v NOB do konca vojne. Po vojni ga najdemo v novoustanovljenem IEV, kjer je delal kot elektrotehnik. Nato so se zvrstile službe v Iskri, skupaj nad 40 let. Za zaposlitvijo v IEV je bil nato direktor v Feritih v Šiški, v tistih škandaloznih delovnih prostorih. Njegova zasluga je, da je dejavnost teh pasivnih elementov prešla od laboratorijskih preizkusov na množično industrijsko proizvodnjo. Potem je bil 11 let na delovnem mestu strokovnega svetovalca direktorja enote telefonski terminali, DO Telematike v ljubljanskem P PC. Tod je tudi dočakal upokojitev.
V svojem življenju ni dobil tistega priznanja, ki ga je zaslužil. Še hvala lepa mu nihče ni rekel pa je veliko naredil za Iskro. Malokdo toliko!
Naj v miru počiva!
Družini izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci
Zahvale
Magični izgubi mojega dragega, nadvse ljubljenega in nepozabnega
*ina
Jančija
iskreno zahvaljujem vsem mojim bivšim sodelavkam in sodelavcem z "hije regulatorja, usmernika in elektronike tovarne generatorjev in elektro-c,heh^0Va G°rica za izkazano sočutje in vsestransko pomoč v teh težkih
neutolažljiva mama Ana Velkavrh
^ smrti moje drage mame
paWe Perdan
rel*'Skreno.zahva|jujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci za iz-®no sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in številno spremstvo na P)eni zadnji poti.
tnaka zahvala tudi sindikatu TOZD Števci.
Hčerka Marta Drolc z družino
smrti mojega očeta
Pav/a Štiblja
iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v umerjevalnici ® kontroli TOZD Števci. Hvala vsem ostalim za darovano cvetje, denarno p°moč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Milka Plestenjak
smrti mojega očeta
Franca Kalana
s® jskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD Stikala za izrečeno °zalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Marjan z družino
smrti moje drage mame
Jožefe Mlakar
j*® iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD TSDza izrečeno sožalje, da-wano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Marija Janc z družino
V spomin
Danilu
Gorjanu
V maju, mesecu cvetja, ljubezni, mesecu novega življenja, smo se zadnjič poslovili od Danila, ki nas je zapustil v maju svojega življenja.
Bil je skromen, a samorasel raziskovalec znanosti, umetnosti in življenja. Že kot otrok se je odlikoval z neukrotljivo radovednostjo in najbrž ga je prav ta raziskovalna energija vodila na srednjo kemijsko šolo, kjer so a nova spoznanja navdajala e z večjo vedoželjnostjo in željo po ustvarjanju novega.
Še kot praktikant in po končani srednji šoli se je s sodelavci zagrizel v tehnologijo proizvodnje tehnične keramike, ki jo je AET Tolmin šele osvajal, brez pomoči tujega znanja. Delali so dneve in noči in se z upornim ustvarjalnim delom dokopali do spoznanj, ki so postala osnova našemu današnjemu delu. Vede/ je, da je znanje ključ, ki odpira vrata v svet znanosti, zato se je izobraževal še naprej, redno na fakulteti in pozneje ob delu študiral tudi tretjo stopnjo.
Za svoje raziskave je leta 1984 dobil nagrado sklada Borisa Kidriča za izume in tehnič-
ne izboljšave skupaj s sodelavci Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani. Lani pa je bil tudi soavtor referata na jugoslovansko-nem-škem znanstvenem simpoziju o razvoju materialov.
Danilo ni bil le velik strokovnjak, teoretik, imel je tudi sposobnost prenesti svoje znanje v prakso in kljub bolezni je lani sodeloval pri prevzemanju nove proizvodne opreme za meta-lizacijo keramike, ker je želel, da bi njegove dosežke raziskav prenesli v prakso.
Ni ga prevzela in osvojila samo znanost, ljubil je naravo in jo kot planinec, alpinist, gobar odkrival in se zanjo, za njeno čistost tudi boril. Že kot študent in član Klub tolminskih študentov se je aktivno potegoval, da bi Soča in zgornja Soška dolina ostali neokrnjeni in čisti. Tudi pri svojem poznejšem delu je skušal razvijati tako tehnologijo, ki ne bi onesnaževala narave.
Živel je polno življenje in se vedno upiral vsemu, kar bi omejevalo njegovo osebno svobodo. Skrivnosti življenja je odstiral s poglabljanjem v filozofijo, književnost in umetnost.
Nekoč je rekel: »Ni važna dolgost življenja, važna je nje-
ova vsebina.« In res polno in
ogato je živel zase in za druge.
Njegova prezgodnja smrt je izguba za slovensko keramično stroko, z našo delovno organizacijo, za nas prijatelje, še veliko hujša in bolj boleča pa je izguba sina, brata, moža, očeta.
Spominjali se ga bomo kot tihega in skromnega, duhovnega velikana.
Sodelavci Iskre Avtoelektrike TOZD AET TOLMIN
V spomin Stanetu Kolencu
Vedeli smo, da načeto je tvoje telo, a nismo verjeli, da te ne bo.
Dobra volja še dvajset let te je držala, da je tvoja bolezen dolgo mirovala.
Na tvojem grobu zdaj roža cveti, v naših srcih še vedno si Stane ti.
Bil si tovariš, prijatelj in brat, tak v družbi se dobi samo enkrat.
To je tisto kar te je držalo, in do tvoje smrti bratstvo kovalo.
Tebe Kolenc v naši sredini več ni, nad tvojim telesom že peto leto roža cveti.
Težka bolezen te je iztrgala od nas, in pustila za seboj nepozaben čas.
Tvoje praznine se nadomestiti ne da, brez tebe so nam srca ledena.
Z nasmehom in šalo si nas bodril, najboljši prijatelj in tovariš si bil.
Jubilejno dvajsetletnico si proslavil, in za vedno se od nas poslovil.
Roko si mi stisnil ob jubileju svojem, to je zadnjikrat, ker pozabiti ne morem.
Lepo si nas učil in dober z nami bil, zato ti bom to pesmico podaril.
V	spomladanskih dneh, ko vse cveti, za vedno si odšel Kolenc Stane ti.
V	dolgi koloni na tvoji zadnji poti za vedno si nas zapustil prijatelj ti.
Janko Stevanovič, DO Elektrozveze
... 1 i..i	*
Naših
štirideset
let
Piše:
Dušan Željeznov
Naš sogovornik Vladimir Logar
Srebrni
jubilej
Nadvse slavnostno pa je bilo 4. julija 1971. v Preddvoru pri Kranju, ko je slavila Iskra svojo petindvajsetletnico in svoj dan Iskre in borca. Poleg slavnostnega govornika Sergeja Kraigherja je na tem jubilejnem slavju govoril tudi naš sogovornik in takrat dejal:
V imenu združene Iskre čestitam kolektivu kranjske Iskre na 25-letnem jubileju. Iz skromnega obrata se je razvila v tovarno z moderno tehnologijo, v kateri je zaposlenih 5500 delavcev. Iz tovarne so se razvili številni obrati in tovarne širom Slovenije. Poleg tega je tovarna predstavljala velik izvor kadrov, ki je svoje delovne navade in izkušnje uspešno prenašal na druge tovarne Iskre in tudi na druga podjetja. Izkoriščam to priložnost, da dam priznanje vsem starim delavcem in kadrom kranjske Iskre, ki so s svojim trdim delom prispevali k uspešnemu razvoju Iskre.
Pred 10 leti so se na iniciativo tedanjega direktorja Silva Hrasta, njegovih sodelavcev in nekaterih družbenopolitičnih faktorjev, združile tovarna Iskra Kranj, IEV Ljubljana, TELEKOMUNIKACIJE Prž_an, TELA Ljubljana in kasneje NIKO Železniki v novo integrirano podjetje Iskra Kranj. S tem se je formirala največja industrijska integracija v Sloveniji. Cilj integracije je bil, doseči z delitvijo dela in specializacijo koordiniranje program-škorazvojne in tržne politike, doseči čim boljše gospodarske rezultate za sedanji in bodoči razvoj Iskre. Iskra je postala na področju elektronike, elek-tromehanike, telekomunikacij in avtomatike eno od vodilnih podjetij v Jugoslaviji.
Iskra je v 10 letih povečala proizvodnjo za 10-krat, število zaposlenih 2,5-krat, izvoz smo povečali 31 -krat (3/4 konvertibila), akumulacijo pa za 20-krat. Letna stopnja rasti je bila najvišja od vseh industrijskih panog, pomen je še toliko večji, ker predstavlja delež Iskre v slovenski elektroindustriji 2/3.
Na visoko stopnjo rasti Iskre je brez dvoma vplivala splošna konjunktura
Podlistek
elektronske industrije doma in v svetu, znatna vlaganja lastnih in družbenih sredstev v modernizacijo in rekonstrukcijo, vlaganje v raziskave in razvoj in ne nazadnje tudi velikega odrekanja in trdega dela vseh Isk-rašev. Na osnovi doseženih uspehov je Iskri uspelo zlasti v zadnjih letih s sanacijskimi ukrepi ustvariti tak dohodek, ki omogoča izplačevanje višjih osebnih dohodkov in formiranje skladov, ki so osnova finančne moči podjetja.
Naša Iskra je v preteklosti doživljala tudi težke čase, ki so ogrožali obstoj in integriteto Iskre, toda zahvaljujoč trdemu delu vseh je uspelo najti pravo pot, ki je pripeljala Iskro h konsolidaciji in stabilizaciji ter nadaljnji ekspanziji.
Iskra je v preteklosti opravljala tudi širše družbene funkcije, Iskra je v svojih 28 tovarnah in obratih vsako leto na novo zaposlovala nad 1000 novih predvsem mladih delavcev. S tem je dala kruh številnim delavcem in njihovim družinam in preprečevala odhod naših ljudi v inozemstvo. Iskra ima svoje tovarne in obrate na področju 15 občin. Večje število teh občin je bilo manj razvitih in očividno je, da so naši proizvodni obrati v veliki meri pripomogli h gospodarskemu razvoju. Menim, da se prav te družbene funkcije, ki jih je Iskra učinkovito opravljala, prečesto pozablja in ne ceni dovolj.
Iskrase v preteklosti ni zapirala vase. Stalno smo poudarjali, da smo odprta industrijska skupnost, prav te dni se je priključila Iskri še ELRA — tovarna gospodinjske opreme iz Škofje Loke. Cilj naše bodoče poslovne politike je graditev takšnega proizvodnega potenciala na področju elektronske industrije, ki bo omogočil racionalno in ekonomsko proizvodnjo, katero bo možno plasirati na domače in tuje tržišče. Krepiti moramo razisko-valno-razvojno dejavnost, ki predstavlja temelj sodobne proizvodnje. Istočasno pa moramo širiti poslovno tehnično sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji.
Mislimo, da bi v prihodnjih letih Iskra nadaljevala s svojo ekspanzijo. Računamo, da bo proizvodnja rasla letno 20—30%, število zaposlenih 6 do 8%, izvoz pa mora rasti hitreje kot je rast proizvodnje, in to 30—40%. Prodajo naših prizvodov bo realizirala Iskra — Commerce, ki ima zgrajeno dobro trgovsko organizacijo doma in v tujini. Osnovni zaviralni faktor bo pomanjkanje kadrov, zato podvze-mamo vrsto ukrepov na področju izobraževalne šolske politike.
Iskra praznuje tudi 20 let delavskega samoupravljanja. Prvi delavski svet se je konstituiral septembra 1950 v kranjski tovarni Iskra in tudi v ostalih delovnih organizacijah. V Iskri je danes 15 proizvodnih organizacij in 3 specializirane organizacije, ki imajo svoje organe upravljanja in pravico, da same ugotavljajo in delijo dohodek v skladu z osnovno ekonomsko politiko celotnega združenega podjetja. Cilj dela samoupravnih organov in tudi družbeno-političnih organizacij, ki aktivno delujejo v našem podjetju, je v tem, da omogočijo tako upravljanje, da bo delovni človek čimbolj odločal o rezultatih svojega dela in poslovanja. To nam nalagajo tudi novi ustavni amandmaji.
Dan Iskre je tudi praznik vseh članov delovne skupnosti Združenega podjetja. Delovni ljudje v vseh naših organizacijskih enotah, ki so po raznih krajih Slovenije, vlagajo velike
napore za nadaljnjo gospodarsko rast celega Združenega podjetja. Vsem delavcem v naših enotah prisrčna hvala za njihovo delo in najboljše želje za nadaljnje uspehe.
4. julij je tudi dan borcev. Izkoriščam priložnost, da čestitam vsem bivšim borcem, ki jih je blizu StiOOza-poslenih v Iskri, katerim se zahvalju-
jem za učinkovito pomoč pri krepih' in razvoju Iskre.
Dragi Iskraši! Še nikoli v zgodovin' Iskre ni bilo zbrano prek 11.000 delavcev in delavk podjetja in njihovih družinskih članov. Ta revija naše moči naj istočasno krepi pripadnost Iskri, naj krepi solidarnost in enotnost naše Iskre, da se bo Iskra v prihodnjih letih še bolj svetila kot se danes.
Iskra
Iskra ZORIN, tozd CAOP,
Trg revolucije 3
61000 Ljubljana (Brijona Krajnc)
Tel. 213-213 int. 3474
V mesecu juniju bomo. organizirali
teden predstavitev interaktivnih računalniških paketov za računalnike VAX.
Vse predstavitve bodo v Iskrini poslovni stavbi, Trg revolucije 3, Ljubljana, v veliki dvorani—pritličje, ob 9. uri.
PROGRAM vseh predstavitev:
6.	6.1988: PMPS — Proizvodni materialni planski sistem
7.	6.1988: VOS — Vzdrževanje osnovnih sredstev
8.	6. 1988: KRIS — Knjigovodsko računovodski informacijski sistem
9.	6.1988: PRODAJA
9. 6.1988: EKONOMjKA
PMPS — proizvodno materialni planski sistem.
Vas zanima paket z največ inštalacijami v SRS?
Predstavitev je namenjena predvsem vodstvenim delavcem, vodjem in organizatorjem proizvodnje, planerjem, delavcem v AOP in organizatorjem računalniških procesov v OZD.
Prikazali bomo, kako se računalniško lotevamo:
—	prevelikih zalog
—	pregleda nad potekom proizvodnje
—	preračunavanja lastnih cen in planov
—	dokumentiranja izdelkov
VOS — vzdrževanje osnovnih sredstev — nujno potreben pripomoček vsem' kapitalno-intenzivnim OZD in vsaki službi za vzdrževanje v OZD. Predstavitev je namenjena predvsem vodstvenim delavcem, vodjem proizvodnje, vodjem vzdrževalnih služb, organizatorjem računalniških procesov v OZD...
Obsega: preventivno in inten/encijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, rezervnih delov; ekonomsko analizo, amortizacijo osnovnih sredstev.
KRIS — knjigovodsko računovodski informacijski sistem.
Predstavitev je namenjena predvsem vodstvenim delavcem, finančnim, knjigovodskim in računovodskim delavcem, organizatorjem računalniških procesov v OZD...
To je interaktivni programski paket, ki omogoča ažurno in enkratno evidentiranje poslovnih dogodkov in sprememb o finančnem stanju, o ustvarjenem dohodku, delitvi in uporabi sredstev, vodenje glavne knjige z ekonomsko analizo in spremljanje analitike finančnega in poslovnega dela, kakor tudi vodenje saldakontov.
PRODAJA — Predstavitev je namenjena: vodstvenim delavcem, komercialnim službam, analitikom, vodjem prodaje...
Paket obsega: evidentiranje irr spremljanje pogodb in naročil, fakturiranje, vodenje saldakontov, količinske in vrednostne reklamacije ter prodajno statistiko.
EKONOMIKA — Predstavitev je namenjena: vodstvenim delavcem, plansko analitskim službam,.:.
Je programski paket, ki omogoča interaktivno spremljanje do 2400 poljubnih podatkov poslovanja OZD s področja proizvodnje, prodaje, celotnega prihodka, investicij,...
VSTOP PROST
STROMBOLI: zlata obsidianska mrzlica Iskrašev
Po temeljitih predpripravah se je 30. aprila jpupina 35 Iskrašev in spodaj podpisane čisto-Krvne Dolenjke odpravila na devet dnevno popotovanje po Eolskih otokih. Pravzaprav je bilo
popotovanje, samo kar zadeva 3200 km dol-9o pot. Drugače pa je bila to geološka ekspedi-Clia v čisto pravem pomenu besede, kajti nemogoče je popotovati po Eolskih otokih in jih ne Povezati z geologijo. Za geološke nauke je po-sKrbel geolog Igor Klobčič, za samo organizacije dolge in naporne poti pa neutrudni Marjan “učigaj. Slednji je vso odpravo opremil z ličnimi majicami in bedži znakom Iskre.
Po vkrcanju na vlak na ljubljanski železniški Postaji smo bili mimogrede v Trstu. V Trstu smo 'meli le toliko časa, da smo si pretegnili kosti in ?e smo drveli proti Mestri. Točnost italijanskih železničarjev bi si naši lahko vzeli za zgled. Od 'u naprej pa smo drveli v Rim in pot od tu do Messine po večini prespali. Messinsko ožino smo prepluli na trajektu, ki spravi vase kompo-2|cijo 12 vagonov in že čez dobro uro smo do minutke točno ujeli ladjo za na prvega izmed belskih otokov, Vulcano. Tu pa se ti ob pogledu
na otoke razširijo zenice in nasmeje srce. Lepote, ki se kot čudovita koprena odprejo pred teboj, lahko samo doživiš in mi smo imeli to srečo, da smo jih doživljali polno in zdi se kot, da bi vsakdo izmed nas prosil: postoj sicilijansko nebo in pokažite vulkani še globlje svoje nedrje, da se opijanimo ob vaših lepotah. Oprtani z nahrbtniki smo na otoku Vulcano poiskali kamp, si pogreli konzerve in že nestrpno pogledovali na obrobje kraterja, ki je bil naš cilj na tem otoku. Vulcano je imel zadnji večji izbruh leta 1890. Takrat je vulkanske bombe, premera petih metrov metalo tudi 400 m visoko. Leta 1975 pa beležijo na Vulcanu naslednji izbruh, ki je bil samo plinskega značaja.
,_______________
70glecl z obzidja na liparsko pristanišče le samo del lepot, ki jih skriva ta otok
Na kot saje črni strombolski plaži je nastal tudi tale znak Iskre
Naslednji dan zgodaj zjutraj smo raziskali še Vulcanelo, raziskali pomeni pogledali in pobrali vse zanimive primerke, ki so nekoč prihrumeli iz vulkanskega žrela in skratka vtaknili nos v vsako stvar, ki se nam je zdela zanimiva. Bilo je še toliko časa, da smo se okopali v zdravilnem fu-marolskem blatu in že smo potovali na naslednji otok Lipari. Tu smo prespali v Yu hostels, ki je bil včasih samostan. Zanimivost otoka Lipari je reka obsidiana, to je vulkanskega stekla, ki je nastalo tako, da se je lava na hitro strdila. Bojda je neprecenljive vrednosti in naši nahrbtniki so od Liparjev naprej postajali vse težji. Najlepši primerek, ki je našel mesto v nahrbtniku enega izmed zbiralcev, je bil težji od štirih kilogramov. Na tem otoku smo si ogledali še terme, ki pa so bile zaradi prenove ob našem prihodu zaprte. Lipari pa v svojih šestih muzejih skriva tudi arheološke znamenitosti neprecenljive vrednosti.
Takole otovorjeni smo raziskovali Eolske otoke
Po izredno natrpanem urniku smo se vkrcali na ladjo za Stromboli, to je enega izmed najzanimivejših otokov na tej naši geološko-raziskoval-ni ekspediciji.
Mesto pod vulkanom Stromboli je že po svoji zgradbi izredno zanimivo. Ulice so ozke in stisnjene, edino prevozno sredstvo na tem otoku je vespa, ali pa miniaturni kamiončki, ki služijo za prevoz prtljage in turistov. Stromboli je tudi edini vulkan, kjer je njegove erupcije mogoče, brez življenjske nevarnosti, opazovati z nekaj sto metrov. Zatočišče za prtljago smo našli v precej razkošnem penzionu in se proti večeru odpravili na vrh tega mogotca. Čudovite, v noči razžarjene erupcije je nemogoče opisati z besedami. Te so v temo pozabe zavile tudi strahotni peščeni vihar, ki je na vsak način hotel zagreniti to na pol prečuto noč v samem kraterju. Naslednji dan zjutraj, smo se kot pravi turisti kopali v še malo hladnem Tirenskem morju. Tudi čakanje na ladjo, ki bi nas popeljala v Neapelj, smo izkoristili za kopanje. Noč na ladji smo prespali na palubi, seveda v spalnih vrečah.
V Neapelj smo prispeli zgodaj zjutraj, odložili prtljago na železniški postaji in se, čeprav utrujeni napotili na ogled Pompejev.
Pompeje je leta 79. našega štetja Vezuv z svojo aerosolno erupcijo dobesedno preplavil in rezultate te katastrofe smo si tudi mi do podrobnosti ogledali. Še kratek ogled Neaplja in že smo sedeli na vlaku, ki nas je popeljal do Ljubljane.
še veliko tako dobro organiziranih izletov želim članom planinskega društva Iskre.
Majda Kelbič
Po naporni noči v kraterju, se je tak počitek nadvse prilegel
ŠPORTNO DRUŠTVO Ki
udeležencem /> ob 12. pohodu na
Letos se bomo, v organCzafciji št ----------------------:ij6rf>fen5y
, že dvanajstič srečali prvo nedeljo v
idvai
Kokrica na naši najbolj množični priredit
j da je leto naokrog in, da se bomo 5,
svOjcj/družinami, skratka z vsemi, ki i, ki ste le slišali, da je na Poljani v
juniju prijatelji rekreaciji vi, pohodu na Poljano.
Večino od vas želimo s tem le š junija zopet srečali z vami, vašim ste že bili v gosteh pri nas pa seveda s tisi družbi tisočev prijetna	: 1
Štart pohoda v vasi Trstgpik (51'tj, 6 km o< nik. Cilj pastirska plariina V^fil^i Poljana (14i Dve uri prijetne planinski
^NASVIDENJE NA POUAlTv NEDELJO, 5. JUNIJA
eri ceste Kranj — Gol-
Iskra
Iskra Avtomatika
razpisuje
NAGRADE
dr. Vratislava Bedjaniča
Delovna organizacija ISKRA —- AVTOMATIKA že vrsto let razpisuje in podeljuje »Nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča«, ki so namenjene doktorjem, magistrom in diplomantom elektrotehniških fakultet za njihova doktorska, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike.
V študijskem letu 1987/88 bomo že 19. podelili:
—	eno nagrado za doktorsko
disertacijo	v znesku 900.000.— din
—	dve nagradi
za magistrska dela v znesku 600.000.— din
—	pet nagrad
za diplomska dela v znesku 360.000.— din
Predlog za razpisane nagrade posredujejo fakultete in sicer le za tiste kandidate, ki so svoje delo zagovarjali v študijskem letu, za katerega je razpis objavljen.
Predlogu mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, ma-. gistrsko oz. diplomsko delo z mnenjem fakultete.
Vsaka fakulteta lahko poda največ (tri) predloge za diplomska dela. Predlagatelje opozarjamo, da lahko za nagrade predlaga le tiste kandidate, ki do sedaj še niso prejeli nagrade dr. Bedjaniča. Komisija nagrajenih del ne vrača!
Komisija za nagrade dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrad v letu 1988.
Vsak predlog za podelitev nagrade mora vsebovati tudi točen naslov kandidata ter ime in priimek mentorja, z naslovom.
Po sprejemu sklepa o podelitvi nagrad, komisija o sprejetem sklepu obvesti vse predlagatelje.
Nagrade bodo podeljene decembra 1988 ob obletnici smrti dr. Vratislava Bedjaniča.
Nagrajenci prejmejo poleg denarne nagrade tudi pisno priznanje. Prijave z vso potrebno dokumentacijo je potrebno posredovati na naslov:
Predsednik »Komisije za nagrade dr. Vratislava Bedjaniča« prof. dr. Anton OGORELEC
Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25
Komisija za nagrade dr. Vratislava Bedjaniča prof. dr. Anton OGORELEC
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije: Vladimir PIRC
— Povem vam, če bo preskrba s kavo še naprej tako slaba, bo gospodarsko načrtovanje popolnoma onemogočeno
smo
'laninska sekcija kranjskih DO Iskre
n «,!SS
Planinski izleti v juniju
Planinke in planince, ljubitelje izletov v DO Iskre iz Kranja obveščamo, da bo planinska sekcija DO Iskre organizirala v mesecu juniju naslednje planinske izlete;
—	11. VI. (sobota) Soriška planina — Ratitovec
—	18. in 19. VI. (sobota, nedelja) — Pohorje
—	25. VI. (sobota) Dovje (Mojstrana) — Kepa
Iz razpisov za posamezne izlete, ki bodo objavljeni tudi v glasilu Iskra in na oglasnih deskah v DO, bodo razvidni vsi podatki o posameznem izletu (prevoz, cena, prijavljanje itd.).
V mesecu juniju bo organiziralo matično PD iz Kranja izlete in nekatere druge akcije, katerih se lahko udeležijo tudi člani kolektivov v DO — Iskre iz Kranja;
—	4. VI. (sobota) — Konj (Kamniško-Savinjske)
—	11. VI. (sobota) — Pišnica — Sleme — Tamar
—	16. do 21. VI. — Bjelašnica (transverzalna pot)
—	18. in 19. VI. (sobota, nedelja — pohod) — pohod na Kališče
—	24. do 26. VI. — letna planinska šola
Razpisi za izlete in planinsko šolo bodo objavljeni v glasilu Glas. Vse informacije pa lahko dobite v pisarni PD-Kranj, ali po telefonu: 22823.
Vabljeni na izlete!
Mali oglasi
GUMI Michelin, skoraj novi, za Tomos BT 50, dimenzije 2,50-17 (prednje kolo) in 3,00-17 (zadnje kolo) z originalnimi zračnicami prodam. Tel:. 061/261-445, popoldan.
graphit teniški lopar (3 mesece star], dikti' I fon SONY z dvema hitrostima, brivski ap3( I
Šotor za 4 osebe, zložljive postelje, Pony kolo in klasično žensko kolo prodam — tel.: 574-502.
Od začetka junija do konca septembra oddam jadrnico s skipperjem — za 4 osebe. Tel.: 061 /267-478 zvečer.
Prodam NEC dvojni kasetar, nov DUN-LOP graphit teniški lopar, nov Adidas
rat na baterije Braun micro. Informacij®: I Miha Milisavljevič, tel.: 064 28861 /2230, a> I 38776 (064).
Ugodno prodam hojico, zložljivo otrošNj I posteljo, hladilnik 701, šotor za 3 osebe in " I otroški kolesi (do 7, oz 10 let). Tel. do 16:1 (061) 213-213, int: 23-61, zvečer: (0641 45-176.
SURF D-2, rabljen dve sezoni, prodal" I po polovični ceni. Tel.: 573-215/330.	|
TOMOS BT 50, letnik 86, do l bro ohranjen, prodam. Telefoij 061 /261 -445, popoldan.
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja urednici odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Duša|'l Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: LjubljarVi Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica,■'ji Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasih; oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.