UVODNIK Revija za ljubitelje gora že od leta 1895 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja osemnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 123. letnik NASLOV UREDNIŠTVA Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Ob železnici 30a, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 E: pv@pzs.si www.planinskivestnik.com www.pvkazalo.si www.facebook.com/planinskivestnik ODGOVORNI UREDNIK Vladimir Habjan UREDNIŠKI ODBOR Emil Pevec (tehnicni urednik), Marta Krejan Cokl, Zdenka Mihelic, Irena Mušic Habjan, Mateja Pate, Dušan Škodic, Tina Leskošek, Mire Steinbuch ZUNANJI SODELAVCI Peter Šilak, Mitja Filipic, Jurij Ravnik, Miha Pavšek LEKTORIRANJE Marta Krejan Cokl, Mira Hladnik, Vera Šeško, Sonja Cokl, Darja Horvatic (korektorica) OBLIKOVANJE Mojca Dariš GRAFICNA PRIPRAVA IN TISK Schwarz print, d. o. o. Tiskano na NEO MATT papirju, Triglav papir NAKLADA: 4300 izvodov Prispevke, napisane z racunalnikom, pošiljajte po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vracamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva in PZS. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Narocanje Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Ob železnici 30a, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov: pv@pzs.si ali  po telefonu 080 1893 (24 ur na dan) in na naslovu: https://clanarina.pzs.si/vestnik.php. Transakcijski racun PZS IBAN: SI56 6100 0001 6522 551 SWIFT: HDELSI22 DELAVSKA HRANILNICA D.D. LJUBLJANA Narocnina 44 EUR, 68 EUR za tujino, posamezna številka 4,40 EUR, poletna številka 4,90 EUR. Clani PZS so upraviceni do 25 % popusta na letno narocnino Planinskega vestnika (33,00 EUR). Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Žiga Oražem v Petit Jorasses, Gargantua, VIII- (2021) Foto Matic Grojzdek Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vse clanke in tocnost v reviji objavljenih opisov poti, ki praviloma vkljucujejo opozorila na nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje in plezanja po gorah po navodilih iz te revije. Naj se me (ne) vidi in (ne) sliši Zadnjic sva si na prijetnem pohajanju po domacih gricih, po dolgem casu spet delali družbo z znanko. Po prvih desetih minutah, ko sva si izmenjevali zadnje novice, no, jaz sem bolj kot ne poslušala, se je zagledala v moje cevlje. Precej obrabljeni in seveda malce grdi po vrhu ji niso bili prav nic všec, njihov model pa ocitno še manj. "Veš, tako visoki cevlji sploh niso primerni za hojo v hribe. Blokirajo ti gleženj in pišcal, kar ima za posledico vecjo obremenitev kolen, in ko ti ta odpovedo poslušnost, se težava preseli na kolke. Cez deset let boš pravi invalid!" Ne vem, kje so ji prodali to filozofijo, saj že kar nekaj desetletij hodim z visokimi gojzarji, ki ne dovolijo mojim pišcalim, da bi se razgledovale po poti. Nic ni bila zadovoljna z razlago, da bi po grapah okrog svoje hiše rada le do konca ponosila svoje stare škarpete. O, ne. "Tega sploh ne smeš, jaz sem prepricana, po tebi bo!" In tako naprej, vse dokler nisem morala "nujno" zaviti na pot, ki me je domov popeljala cez tri dodatne grebene, ki jih tega dne sploh nisem imela v nacrtu. "Dobro, no, draga gospa, si morda že slišala za drugo mnenje?" In sem raje zavila po daljšnici. Nagnjenost k nesprejemanju, šikaniranju, omalovaževanju, morda celo vzvišenosti so lastnosti notranje šibkih ljudi, ki niso prepricani vase, zato se radi zatekajo v varstvo združenj, ki segajo vse od religij do malih vaških skupnosti. Tako opogumljeni in z dvignjeno samozavestjo glasno poucujejo vsakogar, ki jih posluša ali ne. Predvsem pa so glasni, in ce ne požanjejo dovolj potrjevanja, so še glasnejši. Današnji spletni mediji, tudi hribovski, so jih polni. Pravzaprav jih je svet izumil ravno zanje. Preozko usmerjeni s filozofijo skupnosti, h kateri so se zatekli, a z njo niso ponotranjeni, ne pomislijo, da mimo njih drvi na stotine vlakov, v katerih so morda sosedje, prijatelji, sodelavci - in kdo bi vedel, kateri je v resnici pravi? Ponotranjen – kdor živi to, cemur pripada, ne bo nikoli glasen, ker nima potrebe po glasnem vzgajanju svoje okolice. Ne besede, zgledi vlecejo. Glasnežem pa ljudje obicajno hitro obrnejo hrbet, v življenju še mnogo laže kot tistim, ki so skriti za vzdevki na spletnih forumih. Namesto k moji znanki se raje vrnem k njenemu popolnemu nasprotju: Juliusu Kugyju. Ta gorski estet in sanjac je omenil, da je izmed vseh naložb v svojem življenju kot najboljšo izbral to, da je mladim, ki so na svojih poteh v gore potrebovali pomoc, ponudil roko. Obresti od tega so pritekale v njegovih zrelih letih, ko se je mladina, takrat že izkušena, ob vracanju s tur stekala k njemu v Zajzero in mu prinašala svežih novic z gora, ki so zanj zaradi visokih let postale previsoke. Ponuditi roko je tudi glavna naloga in dolžnost naše Planinske zveze Slovenije, komurkoli. Na mnogo nacinov to pocne vsak dan in verjemite, vsakdo od nas ji lahko pri tem priskoci na pomoc. Ker smo vsi del te lepe skupnosti. Pretok obiskovalcev na naših planinskih poteh je v zadnjih letih precej narastel. Mnogo dobrih ljudi srecujemo na poti k visokim in tudi nižjim ciljem. So tihi in so tudi glasni. Eni imajo v gorah predvsem oci in ušesa, nekateri pa le glas. Eni sprejemajo ponujeno pomoc, drugi roke raje stiskajo v pest, vedo, kje je dobro mesto za najboljši selfi, in samo to velja. Bo morda tudi do njih segel naš zgled in si bomo kdaj tudi mi kot Kugy prislužili kak delcek obresti, ko nam bodo nekoc hribi postali nedostopni? Zato, prosim vas, ne posnemajte moje znanke ali skritih kricacev na spletnih forumih, v realnem življenju se vam bodo vsi umikali s poti. Anka Rudolf UVODNIK 1 Naj se me (ne) vidi in (ne) slišiAnka Rudolf SPLETNA APLIKACIJA MAPZS 4 maPZS, orodje za pobeg iz urbanega sveta Vladimir Habjan SPLETNA APLIKACIJA MAPZS 9 maPZS danes in jutriVid Pogacnik SPLETNA APLIKACIJA MAPZS 12 Pripomocek tudi za markacisteJaka Kotnik SPLETNA APLIKACIJA MAPZS 14 Odprta in brezplacna aplikacija za vseJaka Cesnik SPLETNA APLIKACIJA MAPZS 17 Sodobno v naravo, v goreMajda Odar, Sara Rendulic SPLETNA APLIKACIJA MAPZS 20 Odlicno sodelovanje obrodilo sadoveMartina Piko-Rustia, Anton Starman INTERVJU 22 Žiga Oražem Vladimir Habjan LJUDSKO PRIPOVEDNIŠTVO 28 Kako so Dovžani Bedanca ujeliPriredila Dušica Kunaver KOLUMNA 30 Vonj po Iso E SuperKlemen Belhar Z NAMI NA POT 32 Zadnji odmev Alp na poti proti morjuJanja Lipužic PLANINCKOV KOTICEK 41 Burni marec v PravljicarijiKristina Menih TUJINA 44 Nad severnim polarnim krogomJasna Kos ZGODBE IZPOD HIMALAJE Iskanje dveh biserov48 Matjaž Cuk TURNO SMUCANJE 52 Sestavljen mozaik smucarskih želja Mitja Peternel NA TUJEM 54 Raj za užitkarjeTina Tolar PLANINSKA ORGANIZACIJA Financiranje vzdrževanja planinskih poti56 Zdenka Mihelic V SPOMIN 58 Na "špagi" s Stankom KlinarjemMiran Hladnik CLANI UREDNIŠKEGA ODBORA 61 Mire SteinbuchLITERATURA 62 O Rapalski mejiAndrej Mašera LITERATURA 64 Nevsiljivo vabilo na samotne steziceMire Steinbuch PRIZNANJE 65 Kipec CZ Toncku SmolejuZdenka Mihelic 66 NOVICE IZ VERTIKALE 68 ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 69 LITERATURA 73 FILM 74 PLANINSKA ORGANIZACIJA 76 V SPOMIN VSEBINE VSEH PLANINSKIH VESTNIKOV OD LETA 1895 DALJE NA WWW.PVKAZALO.SI SPLETNA APLIKACIJA MAPZS Vladimir Habjan maPZS, orodje za pobeg iz urbanega sveta Andrej Stritar, vodja projekta in urednik maPZS je spletna aplikacija, ki je namenjena vsem, ki se odpravljajo v naravo. Pomaga nam izbrati cilj, najti primerno zahtevno in dolgo pot, obvesti nas o dolžini in potrebnem casu za pot, imamo tudi vse informacije o planinskih kocah. O aplikaciji in o projektu uvedbe smo se pogovarjali z vodjem projekta, Andrejem Stritarjem. Kakšna je tvoja vloga pri maPZS? Sem nekakšno glavno gonilo tega projekta. Pred skoraj natanko enim desetletjem sem iz radovedno­sti pristopil k projektu katastra planinskih poti, ki so ga že desetletje prej zaceli na PZS. Postopoma sem prevzel vodenje in organiziral zbiranje vseh podat­kov v sistemu Geopedia. V prvih letih nam je v njej uspelo zgraditi skupno podatkovno bazo vseh pla­ninskih poti (kataster). Toda zavedali smo se, da je to premalo, da moramo podatke nekako ponuditi vsem planincem. Ker Geopedia ni mogla slediti našim zah­tevam, smo izvedli razpis in izbrali podjetje Ljubljan­ski urbanisticni zavod (LUZ) kot izvajalca. Uspešno so prenesli naše podatke k njim. Novo nastalo podat­kovno bazo in orodja za njeno vzdrževanje smo poi­menovali PlanGIS11 PLANinski Geografski Informacijski Sistem. in je še zdaj naše osnovno orodje. LUZ pa je imel nalogo pripraviti tudi uporabnikom prijazen sistem za prikaz in uporabo naših podatkov. Po nekaj mesecih razvoja so nam predstavili maPZS. Izdelek nas je presenetil, bil je vec, kot smo takrat pri­cakovali! Tudi zašcitni znak maPZS je predlagal LUZ in je preživel nespremenjen do danes. Moja vloga pri vsem tem je bila in je še: priganjalec! Od zacetka in sproti so se mi porajale zamisli, kako bi bilo dobro stvari izpeljati. O tem sem moral pre­pricati dvomljivce na PZS, potem sem moral uskla­jevati z izvajalci, sitnariti naokoli za financna sredstva in podobno. Še najprijetnejše je bilo spoznavanje podobno mislecih ljudi, ki so se oglašali, in njihovo vkljucevanje v projekt. O maPZS smo v naši reviji že pisali, pa vendar, ali nam ga lahko na kratko in preprosto predstaviš? maPZS je spletna aplikacija (lahko ji recemo program, portal ali kaj podobnega), namenjena tistim, ki se od­pravljajo v naravo. Pomaga nam izbrati cilj, najti pri­merno zahtevno in dolgo pot, obvesti nas o dolžini in potrebnem casu za pot, na razpolago pa so tudi vse informacije o planinskih kocah. Pomembno je, da so podatki ažurni. Ce je kaka pot danes zaprta zaradi padlega drevesa, bo to že naslednje jutro oznaceno v maPZS. Naj tule še enkrat poudarim, kar nas pogosto sprašujejo. maPZS ne boste našli v spletnih trgovinah za Androide ali Iose! Na telefonu ali pa na racunal­niku v brskalnik vpišite maPZS in odprite spletno stran mapzs.pzs.si. Potem pa sledite navodilom in na namizje boste dobili gumbek, ki se bo v prihodnje obnašal kot vsaka druga aplikacija. Kaj je osnovni namen spletne aplikacije maPZS? Kaj je koncni cilj? maPZS je bil v prvi vrsti namenjen prikazu planinskih poti v Sloveniji. Jaz pa sem pocasi le preprical kolege na PZS, da moramo vanj vgraditi vse vrste poti in vse vrste informacij s terena, ki so zanimive za ljudi. Pohodnika ne zanima, katero društvo ali zveza je oznacilo neko pot, on želi iti po njej. Sam razumem kot glavno poslanstvo Planinske zveze Slovenije po­magati ljudem oditi iz mesta v naravo. maPZS je torej eno od modernih orodij, ki jih PZS ponuja ljudem za pobeg iz ponorelega urbanega sveta! Kdo stoji za aplikacijo, kdo so uredniki, admi­nistratorji? Kako ste se sploh zbrali skupaj? Na kakšen nacin delujete? maPZS še nima formalnega uredniškega odbora, pravkar razmišljamo o njem. Glavni urednik (prej sem rekel priganjalec) sem jaz, potem pa imamo skupino sodelavcev, ki imajo razlicne pravice spre­memb podatkov. Za spreminjanje potekov planin­skih odsekov smo samo štirje, saj je pri tem treba strogo slediti zahtevam Zakona o planinskih poteh. Potem imamo urednike, ki smejo vrisovati neozna­cene stezice, pa druge, ki so za turisticne poti, pa za gozdne ucne in tako dalje. Posebna zgodba je urejanje podatkov o vzdrževalnih delih na planinskih poteh. Zanje imamo okoli dvesto planinskih društev, kjer ima vsako pravico urejati podatke o svojih poteh. Zanimivo je, kako najdem sodelavce, ki so uspešni uredniki. To se ne da s kakšnim razpisom ali ukazom nadrejenega. Skozi leta sem spoznal, da marsikdo, ki se dobro znajde na terenu, sploh ne zna upora­bljati zemljevidov. Drugi spet pa je skrajno neroden pri uporabi informacijskih orodij. Tako da se za res dobrega in koristnega sodelavca izkažejo taki, ki so ravno prav navdušeni za hribe in za informatiko. Seveda ne smem pozabiti skoraj tisoc markacistov po Sloveniji. Oni so tisti, ki skrbijo za poti in nas tudi informirajo o stanju na njih. Brez njih tudi uredniki ne bi imeli cesa poceti in maPZS ne bi obstajal. Tu moram omeniti, da so podatki v PlanGIS in s tem v maPZS temeljni podatki za pripravo tiskanih pla­ninskih zemljevidov PZS, pri katerih sem urednik. Priprava vsakega takega zemljevida poteka tako, da prve osnutke razpošljemo na cim vec naslovov, cim vec lokalnim poznavalcem. Pri vsaki karti sem na ta nacin spoznal prav zanimive in prijetne ljudi, ki so praviloma enako "trceni" za hribe, kot sem sam. Pra­viloma smo z navdušenjem razpravljali o številnih stezicah, marsikateri od njih pa še danes prispeva v PlanGIS in maPZS. Naj se na tem mestu prav vsako­mur med njimi iskreno zahvalim. Skupaj nam uspeva vse to. Bilo vas je prevec, da bi tukaj omenil vsakega, ce bi delal izbor, bi pa zagotovo komu naredil krivico. Zato en velik hvala vsakemu posebej in vsem. Ali lahko našteješ, kje vse se danes uporabljajo podatki iz PlanGIS oz. maPZS? Omenil sem izdelavo tiskanih planinskih kart. PlanGIS je naša zakladnica podatkov zanje. Podobno se že nekaj let s podatki iz PlanGIS pripravljajo ze­mljevidi v Planinskem vestniku in v vodnikih Planin­ske založbe. Lani smo pripravili modul za markaciste, s katerim jim bistveno olajšamo vodenje evidenc o vzdrževalnih delih na poteh. V PlanGIS se vnese podatek o zaprti poti, nato se ta podatek naslednji dan objavi na vseh potrebnih mestih. Vsako pot ali tocko v maPZS je možno nasloviti od zunaj, kar pomeni, da lahko kdor koli na svoji spletni strani piše o kaki poti in doda povezavo na njen prikaz v maPZS ali pa zemljevid vgradi v svojo stran. V izdelavi so nalepke s kodami QR za vse koce. Obiskovalec jo bo lahko poslikal in na telefonu takoj dobil informacije o koci in o vseh poteh okoli nje. Podobno lahko kode QR uporabljajo lokalna planinska društva ali turisticne organizacije na informacijskih tablah v svojih krajih. Projekt združuje celo vrsto razlicnih organizacij in profilov, od informatikov do geografov. Kako je potekalo sodelovanje? Kje ste imeli najvec težav? Lahko recemo, da zelo dobro, sicer ne bi bili z maPZS tu, kjer smo danes. Moj glavni osebni problem je, da imam prevec idej in mi izvajalci ne morejo slediti. V glavi in tudi na papirju imam že precej zamisli, pa marsikatere sploh ne upam predstaviti naprej. Zdaj ko je zadeva živa, z idejami prihaja vedno vec kolegov iz PZS in od zunaj. Nastajajo nove in nove potenci­alne uporabnosti, tako da imamo s firmo LUZ resne probleme, kako vse to udejanjiti. V zadnjem casu vedno bolj sodelujemo z neplaninski­mi organizacijami. Prvi je bil Zavod za gozdove, ki se je odlocil z maPZS prikazovati poteke svojih gozdnih ucnih poti. Letos je pristopil Javni zavod Triglavski narodni park, ki je vnesel svoje pohodniške poti. Dogo­varjamo se še z nekaj turisticnimi organizacijami. Naj na tem mestu povabim vse v Sloveniji, ki vzdržujejo kakršne koli vrste poti – pridružite se nam, v maPZS je prostor za vse vrste poti. Smiselno in racionalno bi bilo vse prikazovati na isti platformi, na maPZS. Seveda so izziv tudi finance, ki jih nikoli ni dovolj. Ampak ker so koristi maPZS ocitne in ker se vedno vec stvari veže nanj, sem preprican, da bo to premostljivo. Ali imate kakšne podatke o številu uporabnikov oziroma o kolicini uporabe mPZS? Google Analytics pravi, da je v zadnjih dvanajstih mesecih maPZS obiskalo okoli 84.000 obiskovalcev. Kako približati uporabo starejšim, ki niso toliko vešci digitalnih medijev? Kaj priporocaš uporab­nikom? Hm, kdo pa so stari uporabniki? Jaz jih bom v kratkem napolnil sedemdeset, pa se nimam za "starega uporabnika" in kar uspešno uporabljam in­formatiko! Danes še k zdravniku ne moremo, ne da bi se prebili skozi nekaj spletnih strani! Informacijska orodja pac postajajo nekaj normalnega. Tisti, ki se jim upirajo, bodo slej kot prej izgubili bitko. Res pa je, da je marsikdo precej neroden pri tapkanju na zaslon telefona. Takim priporocam, da prosijo svoje vnuke za pomoc, saj ti znajo krmariti po zaslonih, še preden se naucijo brati. Imam kolega, ki je ves zmeden prišel k meni z novim telefonom in je potem plašno tapkal po njem. Pocasi sem ga naucil osnov maPZS in danes ga s pridom uporablja. Vsekakor pa racunam na nove generacije kot glavne uporabnike maPZS. Kje lahko uporabniki dobijo pomoc in na kakšen nacin? V maPZS je gumbek "Pomoc", kjer pa resnici na ljubo ni vse podrobno opisano. Nekaj krivde za to je tudi pri meni, kajti v to smer ne priganjam prevec. Preprican sem namrec, da bi bila aplikacija, za katero bi najprej moral prebrati kak ucbenik ali navodila, slaba aplikaci­ja, ki je nihce ne bi hotel uporabljati. Kar ozrimo se po spletu. Najbolj priljubljene aplikacije ali strani nimajo nobenih navodil, vse je samoumevno ali samovodljivo. Po drugi strani pa nam uporabniki pišejo na mapzs@pzs.si in do zdaj mi je na vecino vprašanj uspelo osebno odgovoriti. S casom pa bo smiselno narediti kak forum. Ali ste imeli za zgled kaj podobnega v tujini? Ja in ne! Zelo moderen prikaz turisticnih (in planinskih poti) ima nemška firma Outdooractive. Njim je uspelo prepricati vecino planinskih zvez nemško govorecih držav, da so se naslonili nanje. Prva leta smo se tudi mi dogovarjali o sodelovanju, ampak smo se potem vendarle odlocili za svojo pot. Na ta nacin smo ohra­nili nadzor nad svojimi podatki in jih imamo možnost uporabljati tudi na nacine, ki pri njih niso možni. Ali ste morda maPZS že kje predstavili v tujini? Nekaj malega Italijanom in Avstrijcem. Zanimivo pa je, da je prišlo zanimanje za maPZS iz Crne Gore. Bomo videli, ali se bo iz tega kaj razvilo. Na kakšen nacin boste planincem oziroma upo­rabnikom predstavili maPZS, da bi postal še bolj množicen? Ali morda razmišljate o posebni ti­skovni konferenci? To je eno od priganjanj, ki jih zganjam na PZS. Upam, da mi uspe doseci, da bo maPZS malce bolj agresiv­no reklamiran na vseh nivojih, od spletne strani do tiskovnih konferenc. Kaj sledi v prihodnje? Idej in želja je veliko. V maPZS moramo dodati nekaj manjkajocih funkcionalnosti. Glavna, po kateri nas povprašujejo, je možnost samostojnega sestavljanja poti od A do B. Potem pa snemanje poti in shra­njevanje gpx posnetka poti ter vse analize posnetih podatkov, ki sodijo zraven. Razmišljamo o osebni re­gistraciji uporabnikov in tudi o placljivi verziji. Brez­placna bo nudila osnovni nabor funkcij, placljiva pa vec. Morda pa bomo to placljivo verzijo ponudili kot del clanarine v PZS. V prenovi je temeljni zemljevid v maPZS in priprava takih zemljevidov za sosednje države, kamor sežejo naši podatki. V izvajanju je projekt, ki naj bi maPZS povezal z aktualnimi voznimi redi avtobusov in vlakov. Tako boš lahko na vsaki tocki v Sloveniji na telefonu videl, koliko hoje je še pred teboj do najbližje avtobusne ali železniške postaje in kdaj te tam caka javni prevoz. Prenovljeni maPZS bo tudi sodobneje oblikovan z vec fotografijami. Vložiti bomo morali precej dela, da bomo posamezne poti opremili z njihovimi opisi in primernimi fotografijami. V PlanGIS caka na izvedbo modul za izdelavo kažipotov na planinskih poteh. Naredili bi radi tudi verzijo maPZS za turne smucarje. Na koncu pa naj ne pozabim omeniti najinega sku­pnega projekta. Napisal si vodnik po Karnijskih Alpah, ki bo izšel v kratkem. Poteke vseh sto opi­sanih izletov sem vnesel v PlanGIS, v vodniku pa bodo na ustreznih mestih kode QR do prikazov posameznih izletov. Na ta nacin bomo prvic po­vezali tiskani vodnik s sodobnim informacijskim orodjem. Doma boš lahko v miru v knjigi prebral opis in se navdušil nad turo, potem pa jo boš s pomocjo kode QR priklical v telefon in jo vso pot lahko preverjal na kraju samem! Koliko sredstev je bilo do zdaj porabljenih? Denarnih sredstev v minulem desetletju verjetno blizu 100.000 evrov. Našega dela je pa vgrajenega ne­precenljivo veliko. m Andrej Stritar Foto Vladimir Habjan Uporaba maPZS na terenu Foto Andrej Trošt Aplikacija maPZS z osnovnim prikazom za celotno Slovenijo Posnetek racunalniškega zaslona Primer prikaza poti iz Stare Fužine na Vogar s podatki o višini, razdalji, casu, relativni višini, zahtevnosti in obmocju poti Posnetek racunalniškega zaslona "Daj, Peter, pokaži mi še enkrat v tej aplikaciji na telefonu, kje poteka najina pot." Foto Andrej Trošt SPLETNA APLIKACIJA MAPZS Vid Pogacnik maPZS danes in jutri Digitalni zemljevidi – naša prihodnost Tiho drsijo smuci. Difuzna svetloba otežuje orientacijo. V slušalkah, povezanih s telefonom, na katerem deluje maPZS, turni smucar zasliši: "Si izven najboljše smeri, maPZS ti svetuje, da zaviješ malo … piiiiip… Ni signala s satelitov!" Pocasi se ustavi. Zdi se mu, kot da je nad nekakšno kotanjo. No, lepa rec! Sname rokavico, izvlece telefon, podrsa po zaslonu. Za hip se pokaže izsek zemljevida, potem pa zaslon ugasne. "Pa še to, pomisli. Prevec sem ga uporabljal, baterija je prazna." Iz nahrbtnika izvlece rezervni polnilec in ga priklopi. Telefon spet oživi, ampak zaslon postane sumljivo zelen in vijolicen. "No, zdaj je pa cisto crknil! Kaj naj naredim? Saj imam tudi kompas na telefonu." Ampak pustimo najslabši scenarij in si raje oglejmo, kako bi stvari tekle normalno: "maPZS ti svetuje, da zaviješ malo desno in se povzpneš 50 metrov na severno pobocje Debelega vrha. Nato po lahkem prehodu v blagem vzponu na rob nad kotanjo. Pozor! Pobocje je zelo plazovito. Opozorilo ARSO za danes in za to obmocje je: 2. stopnja plazovne ogroženosti." Za vsak primer še izvlece telefon in si ogleda zemljevid. Res, modra pika kaže njegovo lokacijo, smer smucanja pa gre desno cez pobocje, z 2.190 m na 2.220 m. Že vec kot petdeset let se potepam po hribih in si delam tudi zapiske. Hkrati pa obcudujem, koliko informacij je danes na spletu in tudi v klasicni litera­turi! Tudi zemljevidi na spletu so izredno natancni, zgornja dva bi lahko še povecali. Ampak ne vsebujejo drugih informacij, na primer opisov in slik. Zato že nekaj let vse svoje zapiske (in zapiske drugih gorni­kov) vnašam v zemljevide, ki jih potem tudi sam upo­rabljam. Pomembno je, da je vse na enem mestu in da so informacije veljavne. Zato tudi z veseljem sodelu­jem z Andrejem Stritarjem pri izgradnji maPZS. Ceprav živimo v informacijski dobi, gradnja kom­pleksnega informacijskega sistema ni preprosta. Bolj kot tehnologija so pomembni ljudje, ki sodelujejo. Najtežje je vzpostaviti in nato vzdrževati visok nivo energije in zagotoviti, da število uporabnikov nekega orodja hitro narašca. Ti bodo potem zahtevali in tudi sami predlagali izboljšave. Ne glede na to, ali bo maPZS zastonj ali bo placljiv. Cena in vrednost pac nista ista stvar, ceprav sta na zanimiv, svojstven nacin povezani. Na primer Wikipedija ima za vse nas ne­izmerno veliko vrednost, pa je zastonj. In tudi – ne žalujmo prevec za tiskanimi mediji, ce jih izpodrivajo boljši, digitalni! O maPZS bo torej treba narediti še kar nekaj premi­slekov. Ampak privlacen je že tak, kakršen je zdaj – splošno, za uporabo preprosto orodje, ki planincem nudi vse za turo potrebne informacije – predstavi cilje, ki niso nujno samo vrhovi, opiše poti in njihove zahtevnosti, pa seveda zacrta, kje iti in kje raje ne. Tudi fotografije naj bi bile v funkciji podajanja teh in­formacij, ne pa namenjene same sebi in zgolj estetiki. Osebno menim, da bi bilo najbolje, ce bi vsebine za maPZS prispevalo cim vec ljudi. Seveda imajo popol­noma odprti sistemi tudi pomanjkljivosti. Ce vanje lahko vsakdo prispeva, je neki (majhen) odstotek in­formacij tudi netocnih. Uporabnik ne ve, ali se na ze­mljevid lahko zanese ali ne. V kriticnih situacijah je to zelo pomembno. Sistem mora imeti vgrajen dolocen kontrolni mehanizem, ki zagotavlja skoraj popolno tocnost – ali pa vsaj takšno, kakršno imajo sodobni klasicni zemljevidi. Kako zdaj to uspeva Andreju Stri­tarju, naj pove sam, le toliko naj še pocaka, da se po priklonu s "kapo dol" zravnam in spet pokrijem. Številni med vami verjetno poznate OpenStreet­Map – zastonj, popolnoma odprt zemljevid, ki je del projekta Wikipedija in pokriva ves svet. Vanj lahko vsakdo vnaša vsebine. V naslednji minuti lahko vrišem novo pot na Triglav ali spremenim potek Tominškove poti. Še ne dolgo tega je bilo na tem zemljevidu veliko napak, a zdi se mi, da postaja vedno boljši. In je zato tudi podlaga, osnova specialnim zemljevidom, na katerih so dolocene vsebine še dodane. Primer samo kaže moc nacela, ki pravi, da "vsi ljudje vse vedo". In zakaj potem sploh potrebujemo še maPZS, boste vprašali? Ker je tematski, namenjen samo planincem, ker prinaša še nekaj vec, in to z jamstvom Planinske zveze Slovenije. Tisto "nekaj vec" je z mero zdravega razuma lahko karkoli: neoznacena pot, ki jo poznajo samo domacini, naravna znamenitost, ki ni zgolj del gorskega sveta, kulturna ali zgodovinska znameni­tost. Kje postaviti mejo, kaj sodi v maPZS in kaj ne, ne vem. Odgovor na to bi lahko dala diskusija na sple­tnem forumu maPZS – ce bi obstajal. Težko bo tudi zagotoviti regijsko uravnoteženost ze­mljevida, vsaj dokler ne bo zelo veliko sodelavcev. Na primer: na nekaterih obmocjih so lokalni poznavalci vnesli na zemljevid zelo veliko neoznacenih stezic. Pravo bogastvo, za katero bi morali po spletu kopati ure in ure, pa še morda številnih poti ne bi našli. Druga obmocja našega gorskega sveta pa danes ze­mljevid predstavlja še zelo skromno. Govorim seveda o gorskih poteh, ne o neštetih stezah v nižinah ali o gozdnih cestah in vlakah, s katerimi so razrili že vsa pobocja in vodijo tako rekoc že do sleherne smreke ali bukve, tudi na obmocjih, ki so zašcitena kot naša naravna dedišcina. In kako se odlociti pri vnašanju lovskih poti na zemljevid? Seveda koristijo tudi pla­nincem, ampak zgradili so jih lovci in vsi vemo, zakaj so vcasih zacetek svojih poti spretno zakrili. Nobena svoboda ni tako absolutna, kot si jo tisti, ki si jo svoje­voljno vzamejo, predstavljajo. Ampak ne bodimo prevec neucakani. Aplikacijo maPZS lahko že danes s pridom uporabljamo, cas pa bo pokazal, kako hitro in do katere stopnje ga bo njegova ekipa lahko izpopolnila. Naj orodje na hitro predstavim: Mlad par s Primorske, nabit s kondicijo, se pelje proti Kranju. Rada bi šla na Storžic. Fant gleda na maPZS, kako priti gor. Ko se dovolj približa gori, vidi, da so v dolini vsaj tri izhodišca na južni strani (Slika 4). Tisto nad Trstenikom je videti obetavno. Izbere pot in si ogleda podatke o njej: Zacetek na 726 m, lahka pot, 3 h 50 min, videti je, da gre gor po jugozahodni grapi. Iz radovednosti pogleda še drugo izhodišce nad Bašljem in poveca sliko (Slika 5). Tukaj je pa parkirišce na 757 m in cesta gre še naprej gor. Tu gre pa pot po grebenu, najbrž je lepo razgledna? Pa kakšna ljubka cerkvica (gleda fotografijo)! Ko se približuje obmocju, se na zaslonu kažejo vedno nove podrobnosti. Kaj pa ta znak pomeni? Aha, arheološko najdišce. Pa samo 25 m nad cesto! Izpod njega gre proti vrhu neozna­cena steza. Pa kar na 844 m se zacne! Greva pogledat gradišce, potem sva pa v treh urah na vrhu. Kaj pa je to? Na 1414 m se pa markirana pot ne nadaljuje vec proti vrhu. Gre pa gor nemarkirana steza. Po grebenu in naravnost na vrh (Slika 6)! Odlocita se za ta pristop (in res sta izbrala najlepše­ga z juga). Proti vrhu je bila pot strma in zahtevnejša, zato sta za vrnitev izbrala markirano pot po Javor­niškem žlebu, kjer sta se za nagrado tristo metrov "peljala" po melišcu, pa še krožno turo sta naredila. Vse informacije sta dobila na maPZS, edino opisa in zahtevnosti tistega pododseka poti pod vrhom še ni na zemljevidu. In ce ne bi bilo maPZS, tudi kulturnih znamenitosti ne bi obiskala. m Do tega, da bi nas maPZS vodil po divjini tako, kot nas vodijo navigacijska orodja po cestah, pa smo še zelo dalec. Danes bi naš smucar na zaslonu videl sliko, kakršna je na levi (Slika 1). Nad njim (modra pika) je Debeli vrh in škrbina v njegovem vzhodnem grebenu, desno spodaj je Lazovški preval z markiranimi potmi, s prevala gresta na vrh dve nemarkirani poti. On pa smuca po popolnem brezpotju. V bližnji prihodnosti bo morda maPZS že vseboval informacije, ki so na spodnjih dveh slikah (Slika 2, Slika 3). Smer smuka z dvema turnosmucarskima kotama in z ocenami zahtevnosti pododsekov. Vrisan je tudi alternativni prehod, ki pa ni priporocljiv. S klikom na elemente dobimo še vec informacij. Do govornega usmerjanja je pa še dalec. Slika 1: Smucar bi na zaslonu telefona videl sliko, kakršna je prikazana tu. Slika 2 in 3: V bližnji prihodnosti bo morda maPZS že vseboval informacije, ki so na tem prikazu: Smer smuka z dvema turnosmucarskima kotama in z ocenami zahtevnosti pododsekov. Vrisan je tudi alternativni prehod, ki pa ni priporocljiv. Slika 4: Na južni strani Storžica so vsaj tri izhodišca. Slika 5: Fant si ogleduje izhodišce nad Bašljem. Slika 6: Na 1414 m se markirana pot ne nadaljuje vec proti vrhu. Gre pa gor nemarkirana steza. Po grebenu in naravnost na vrh! Vse slike posnetek racunalniškega zaslona SPLETNA APLIKACIJA MAPZS Jaka Kotnik Pripomocek tudi za markaciste PlanGIS v pomoc markacistom Od ideje, da bi vzpostavili nov kataster planinskih poti, do njegove uporabe, je minilo že okroglih dvajset let. V tem casu smo markacisti prakticno iz nic ustvarili kakovostno bazo planinskih poti, primerno za uporabo na mnogih podrocjih. Zbrane podatke smo na podlagi Zakona o planinskih poteh (ZplanP, 2007) oddali v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI), ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Redno jih uporabljajo kartografi za izdelavo planinskih zemljevidov, najvecji uporabniki podatkov katastra planinskih poti pa so zagotovo planinci na vsakodnevnih pohodih po slovenskih gorah. Osrednje orodje za delo s tako veliko kolicino podatkov je PlanGIS. Z njegovo pomocjo uredniki katastra na podlagi prejetih informacij skrbnikov poti redno dopolnjujemo in vzdržujemo nenehno spre­minjajoco se bazo podatkov. Skozi vsa leta se trudimo, da bi bila ta zbirka podatkov z vec kot 10.000 kilome­tri planinskih in vec kot 2.000 kilometri turnokolesar­skih poti cim popolnejša in ažurna. Glede na število registriranih markacistov in dolžino vseh planinskih in turnokolesarskih poti lahko hitro izracunamo, kolikšen delež vseh poti mora vzdrže­vati posamezen markacist. Vec kot deset kilometrov! Ceprav so copic in posodici z barvo najpogostejši spre­mljevalci vsakega markacista, pa po delovni akciji vsak markacist vedno v roke poprime tudi pisalo in na list papirja prenese svoje spomine o opravljenem delu v obliki porocila. V želji, da bi si olajšali tovrstno veckrat mukotrpno, ampak vedno koristno pisanje, smo za markaciste v PlanGIS dodali "Modul za markaciste". Ta dodatek markacistom omogoca, da si s sprotnim vnašanjem podatkov o opravljenem delu na planin­skih poteh precej olajšajo delo predvsem ob koncu leta, saj se koncna porocila o delu markacista ter po­rocila o vzdrževalnih akcijah generirajo samodejno. Manj pisanja in vec risanja belih pik z rdeco obrobo je zagotovo precej bližje veliki vecini markacistov. V zadnjem letu smo z namenom, da bi spodbudili uporabo "Modula za markaciste" in seznanjali z de­lovanjem celotnega PlanGIS, izvedli vec delavnic po posameznih odborih za planinske poti. Izvedene so bile bodisi kot locen dogodek ali pa kot del obcnega zbora oz. rednega srecanja markacistov. Prisotni mar­kacisti so z zanimanjem spremljali uvodni predstavi­tveni del, nato pa tudi sami poskusno izdelali porocilo o vzdrževalni akciji. Ob velikem številu udeležencev je velika vecina z odobravanjem sprejela noviteto, ki jim bo olajšala birokratski del zadolžitev. Vzpostavitev in vzdrževanje katastra planinskih poti pa nimata nikakršnega pomena, ce zbranih podatkov ne znamo v primerni obliki približati širšemu krogu uporabnikov. S tem namenom je bila izdelana spletna aplikacija maPZS. Njena glavna prednost je, da na ustreznih kartografskih podlagah uporabniku na pri­jazen nacin prikazuje vse planinske poti v Sloveniji, ki jih vzdržujejo planinska društva in Planinska zveza Slovenije. Uporabniki lahko v aplikaciji maPZS poi­šcejo sebi primerne planinske cilje, na sami pohodni­ški turi pa jim lahko uporabnosti aplikacije olajšajo morebitne orientacijske in navigacijske zadrege. Kljub rednemu pregledovanju planinskih poti se lahko zaradi vsemogocnosti matere narave zgodi, da postane kakšen odsek poti neprehoden. V zadnjem desetletju smo imeli ogromno težav predvsem zaradi žledoloma, ampak v tem primeru smo marka­cisti vedeli za naravno ujmo in smo poti lahko takoj pregledali ter ustrezno ukrepali. Vecji problem nam z vidika obvešcenosti predstavljajo vsakodnevne po­škodbe na poteh, ki jih ni mogoce opaziti drugace kot z osebnim pregledom poti. Ampak kako naj skrbniki tako pogosto obiskujemo svoje poti, ce nas je manj kot tisoc? Tukaj nam lahko na pomoc priskocijo vsi obiskovalci gora, ki so hkrati tudi uporabniki brezplacne aplika­cije maPZS. Aplikacija ima v desnem zgornjem kotu namrec še en majhen gumbek z imenom "Porocanje s terena", ki za marljive vzdrževalce planinskih poti pomeni ogromno pridobitev. Aplikacija maPZS vsem uporabnikom omogoca, da neposredno porocajo o morebitnih poškodbah na planinskih poteh skrbni­kom planinskih poti. S kratkim sporocilom z opisom poškodbe, ki ga skupaj s fotografijo poškodbe (lokaci­jo poškodbe doloci telefon z vgrajenim sprejemnikom GPS) prek podatkovne povezave pošljemo v PlanGIS, bomo vzdrževalca te poškodovane planinske poti takoj obvestili o poškodbi na poti. Ce med sporoca­njem ni mobilne povezave, bo aplikacija poslala spo­rocilo takoj, ko bo povezava znova na voljo. Seveda se porocanje s terena lahko uporablja tudi za javljanje drugih morebitnih pomanjkljivosti na planinski poti, kot so recimo zbledele markacije, pomanjkljivo ozna­ceno križišce, ki je pohodnika speljalo v napacno smer itd. Markacisti zato vsa sporocila, ki jih prejmemo prek aplikacije maPZS, obravnavamo dobronamerno in hkrati zelo resno, saj se zavedamo, da le ustrezno vzdrževane planinske poti omogocajo pohodniku brezskrben in varen korak po naših gorah. V julijski številki Planinskega vestnika leta 2012 sem se v clanku z naslovom Navigacijski sistemi za vodenje planincev spraševal, ali je mogoce, da bi nas navigacijske naprave vodile po hribih, podobno kot nas po cestah vodi avtomobilska navigacija. Na trg prihajajo vedno bolj izpopolnjene in tehnološko dovršene naprave za pohodnike v obliki športnih ur, pametnih telefonov ali pohodniških sprejemni­kov GPS. Za zanesljivo vodenje torej potrebujemo le še ustrezno napolnjeno bazo planinskih poti, ki v kombinaciji s sprejemnikom GPS sestavlja "napravo za vodenje po planinskih poteh". Z vzpostavitvijo katastra planinskih poti, uvedbo lastnega geografske­ga informacijskega sistema PlanGIS in distribucijo zbranih geolociranih podatkov o planinskih poteh v obliki aplikacije maPZS smo to tudi dosegli! Bazo planinskih poti vseskozi dopolnjujemo, bodisi zaradi ažuriranja obstojecih podatkov (kot je recimo prestavitev planinske poti), bodisi zaradi vnosa novih podatkov (trenutno bazo planinskih poti dopolnju­jemo s podatki o vrsti podlage, po kateri poteka pla­ninska pot). Tako kot markacistom na terenu nikoli ne zmanjka dela, velja tudi za vzdrževanje katastra planinskih poti, da je to nikoli dokoncana zgodba. m Aplikacija maPZS je namenjena širšemu krogu uporabnikov. Posnetek zaslona maPZS Kljub hitremu napredku tehnologije pa markacija še vedno ostaja najboljša prijateljica planincev. Arhiv Jake Kotnika SPLETNA APLIKACIJA MAPZS Jaka Cesnik Odprta in brezplacna aplikacija za vse Planinski zemljevid celotne Slovenije v žepu Papirnati ali digitalni zemljevidi? Arhiv Jureta Cesnika Marsikdaj smo na vrhu nekega hriba ali gore debatirali o tem, kateri vrhovi se vidijo na obzorju in katera mesta ali vasi so tam v daljavi. Ce se je debata prevec razgrela in so se mnenja zacela srdito kresati, sem vedno iz nahrbtnika privlekel zemljevid in odgovor je bil nedvoumen. Samo malo orientacije je bilo treba. A kaj, ko planinski zemljevid ni vedno pri roki ali ga pa za tisto obmocje preprosto ni. Ceprav je celotna Slovenija pokrita z državnimi topografskimi kartami DTK25 in DTK50, dvomim, da jih še kdo poleg velikih nav­dušencev uporablja za orientacijo po hribih. Takšnim zemljevidom preprosto manjka tisto, kar želi imeti vecina obiskovalcev visokega sveta poleg terena, cest in naselij še prikazano: planinske poti, koce, bivake, turnosmucarske smeri in ostalo, kar nam pride v hribih prav. Ali ne bi bilo odlicno, ce bi imeli en sam ogromen, podroben planinski zemljevid celotne Slovenije, ki bi zasedel zelo malo prostora? Še boljše bi bilo seveda, ce bi bil tak zemljevid popolnoma brezplacen. Še pred nekaj leti sem si tudi sam želel tocno tega, ko sem se odpravljal na Slovensko planinsko pot in ugotavljal, koliko razlicnih zemljevidov bom moral vzeti s seboj. Saj to nanese celo kilo papirja! In tako sem ob iskanju vseh možnih digitalnih zemljevidov in aplikacij z ze­mljevidi za aktivnosti na prostem odkril maPZS. In moj planinski svet je kar naenkrat postal enostavnejši. Seveda sem takrat že imel kupljene zemljevide Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julij­cev, ampak kar nekaj poti je bilo izven teh zemljevidov. Takrat sem se odlocil, da v celoti preizkusim aplikaci­jo in jo uporabljam za iskanje poti na manj zahtevnih terenih, za katere zemljevidov nimam. Najprej sem ugotovil, da je bil takrat maPZS še v t. i. "beta" razlicici in vse funkcionalnosti še niso popolnoma delovale, ampak je bilo že to dovolj, da sem lahko obmocno nacrtoval svojo pot nekaj dni vnaprej, našel primer­ne informacije o kocah in si dolocil dnevne etape. Za obmocje brez signala sem bolj ali manj uspešno uporabil tudi predhoden prenos poti in odsekov na mobitel. Vec kot ocitno sem še vedno živ, tako da je aplikacija solidno opravila svoje delo. Moj drugi "ples" z maPZS se je odvil med pisanjem clanka za Planinski vestnik o vseh slovenskih feratah (letnik 2022, številka 11). V njem sem želel na pre­prost nacin prikazati podrobne poteke ferat, kar sva z Andrejem Stritarjem zelo uspešno izpeljala (Andrej, hvala za vso podporo in potrpljenje!). V osnovni sistem GIS, na katerem stoji maPZS, sva vnesla manj­kajoce ferate, potem pa sem za vsako od njih izdelal kodo QR, ki je bralca po skeniranju pripeljala nepo­sredno na prikaz poti ferate znotraj maPZS. To je mogoce zgolj zato, ker ima vsaka planinska pot ali tocka, ki je vnesena v maPZS, svojo hiperpovezavo, ki jo lahko uporabimo v spletnih clankih ali pa prede­lamo v kodo QR in uporabimo v tiskovinah. Uporabnost te spletne storitve je zagotovo raznovr­stna in nam lahko zelo dobro služi pri nacrtovanju ture ali med turo samo. maPZS lahko uporabljamo tudi na racunalniku, kjer je preglednost mogoce boljša, so pa vse funkcionalnosti na voljo na vseh na­pravah, ki imajo spletni brskalnik, kot je na primer Chrome: Tako orodje nam lahko zavida prav vsaka hribovita država. Vsaka stvar ima svoje prednosti, pomembno pa se je zavedati tudi njenih slabosti. Prednosti: - maPZS je brezplacna in jo lahko uporablja vsakdo s pametnim telefonom, tablico ali racunalnikom, - za razliko od papirnatih zemljevidov ima možnost povecave na vecje merilo in prikaz letalskih po­snetkov površja, - vedno ima posodobljene podatke, kar je zelo do­brodošlo pri nacrtovanju ture ali izbire poti, ce so nekatere poti zaprte, - za vsako planinsko pot so vneseni podrobni podatki: cas hoje, višinska razlika, višinski profili poti, - prav tako so za vsako koco podani podatki in pove­zave na njihove uradne strani, - mobitel se veliko hitreje povlece iz žepa in na njem preveri lokacija, kot pa da se odloži nahrbtnik in iz njega vlece cel zemljevid, - aplikacija ima možnost prikaza lokacije GPS in ko­ordinat, kar je izjemnega pomena, ce so slabi pogoji (npr. megla) ali pa se izgubimo, - maPZS pokriva celotno Slovenijo, tudi obmocja, ki jih klasicni planinski zemljevidi ne, - omogoca porocanje o stanju poti neposredno s terena s strani uporabnikov, - deluje tudi brez internetne povezave, ce se na to predhodno pripravimo in si prenesemo izbrane poti ali odseke zemljevida. Slabosti: - za uporabo je treba nekaj vec informacijske ali digi­talne podkovanosti, - majhen ekran na mobitelu oteži orientacijo, ce po­trebujemo pregled nad oddaljenimi vrhovi (razen ce radi nosite v hribe ogromno tablico), - za obmocja brez signala se je treba pripraviti in si prenesti primerna obmocja na mobilno napravo (kar se rado pozabi), - uporaba aplikacije, še posebej skupaj z lokacijo GPS, hitro porablja baterijo in lahko se zgodi, da imamo prazno baterijo, ravno ko bi mobitel nujno potrebovali, - konec koncev se vsak mobitel lahko zmoci, pade na skalo ali pa cez rob in ostanemo brez zemljevida; zato vam toplo svetujem, da še vedno nosite s seboj klasicen zemljevid, ce je na voljo. Naj bo maPZS mišljen kot zelo dobra podpora klasicnim zemlje­vidom, in ne njihovo popolno nadomestilo. Glede na moje dosedanje uporabniške izkušnje z aplikacijo maPZS lahko zagotovo recem, da je PZS naredila velik korak k digitalizaciji upravljanja planin­skih poti in veliko potezo s tem, ko je svojo celotno zbirko odprla vsem obiskovalcem slovenskih hribov. Kot bi odprt odnos med ljudmi v gorah prenesli še v odprt odnos do dostopnosti podatkov o vseh planin­skih poteh, kocah in še marsicem. To orodje imate zdaj dobesedno na dlani in upam, da vam v hribih in gorah služi tako dobro kot meni. Kljub vsemu pa naj tiskani zemljevid in kompas le ostaneta v vaših nahrbtnikih. Ne glede na vse, gremo nekateri v hribe ravno zaradi odklopa od digitalne tehnologije. m Gremo na pot! Foto Oton Naglost Za vsako pot lahko z enim klikom pogledamo dolžino poti, predviden cas hoje, vzpon in zahtevnost poti, izrisan pa je tudi višinski profil poti. Posnetek zaslona maPZS Poleg tocnih podatkov o kocah so vnesene tudi lokacije drugih pomembnih tock (npr. izviri, planine, plezališca ipd.). Posnetek zaslona maPZS Na zemljevidu lahko dolocimo koordinate tocke ali pomerimo razdalje in azimut med dvema tockama. Posnetek zaslona maPZS Pot dobro nacrtujmo doma, v gore pojdimo po tem nacrtu in uživajmo v Naravi. Foto Oton Naglost SPLETNA APLIKACIJA MAPZS Sodobno v naravo, v gore Uporabniku prijazno digitalno orodje za obiskovanje narave Majda Odar, Sara Rendulic1 Digitalna tehnologija današnjega in jutrišnjega dne je osupljiva. Omogoca nakupe in placila iz udobja domacega stanovanja, v trenutku nas poveže z zvokom in sliko z najbolj oddaljenimi koticki našega planeta (in še dlje), zagotavlja nam sodobne in (žal ne vedno) zanesljive informacije iz virov, za katere pred desetletji še vedeli nismo, da obstajajo. Sodobni pripomocki so nam v pomoc tudi v gorah. Foto Andrej Trošt Naš aktivno preživet prosti cas je prav tako prepleten z digitalnimi aplikacijami, ki merijo porabo energije, dosežene razdalje, porabljeni cas itd. Hkrati pa nas usmerjajo, ponujajo storitve (vodniške, hotel­ske, gostinske …) in nas dejansko vodijo, med dejav­nostmi pa delijo (in tudi prodajajo) razlicne podatke. Ta tehnologija je ob primernem znanju in pametni uporabi za uporabnika izredno koristna in obicaj­no zelo prirocna, zato ponudba aplikacij nenehno narašca. Pri gibanju v naravnem okolju je zelo drago­cena, saj temelji na korektnosti in ažurnosti podatkov. Vzporedno z rabo planinskih zemljevidov in usmer­jevalnih ali informativnih tabel pomeni vir podatkov, ki nam zagotavlja obcutek varnosti in orientacije v prostoru. Smernice na podrocju rekreacijskih dejav­nosti v naravi se nagibajo v smer vedno vecje odso­tnosti stvarnih usmerjevalnih orodij in hkrati priso­tnosti digitalnih vsebin, ki ponujajo mnogo vec kot "zgolj tisto", kar vsebuje klasicni tiskani zemljevid. Upravljavci pohodniških in planinskih poti morajo nujno slediti sodobnim usmeritvam. Med vecjimi, globalno znanimi digitalnimi platformami, ki so na­menjene ponudbi rekreacijskih dejavnosti v naravi, je v Sloveniji prepoznavna tudi nemška Outdoorac­tive. Odlikujejo jo enoten digitalni prikaz poti, upo­rabniku prijazno prikazane zanimivosti, turisticna in gostinska ponudba itd. Skupnost šteje vec kot 13 mi­lijonov uporabnikov, na njej podatke zbirajo in delijo mnoge vodilne alpske turisticne cilje. Planinska zveza Slovenije je pred leti pristopila k razvoju lastne digitalne prostorske baze – geograf­skega informacijskega sistema PlanGIS, ki je osnova vedno bolj priljubljene aplikacije maPZS. Zbirka digi­taliziranih oznacenih planinskih in drugih poti v eni bazi je za uporabnika preverjen in zanesljiv vir infor­macij, ki je vedno pri roki. Pohvalno in pomembno je, da je brezplacno na voljo tako clanom PZS kot drugim uporabnikom. Množica razlicnih aplikacij ne zagotavlja vedno tocnosti in natancnosti podat­kov, medtem ko je podatkovna baza PZS natancna, dosledna in posledicno varna, kar je pri rekreacijskih dejavnostih v naravi nujno. Tudi upravljavec Triglavskega narodnega parka (TNP) mora zaradi sodobnega digitalnega usmerja­nja obiska obvezno sodelovati z upravljavci aplikacij. Z vidika ciljev TNP je osrednji izziv tega usmerjanja vzpostavitev sistema, ki obiskovalca na prijazen in jasen nacin obvešca in opozarja na varstvene režime, torej na pravila in priporocila obiskovanja oziroma ravnanja v zavarovanem obmocju narave. V sodelovanju z nemško nevladno organizacijo Digi­tize the Planet (DtP) smo v preteklem letu digitalizi­rali podatke vseh treh varstvenih obmocij in mirnih obmocij v TNP. Osrednji cilj DtP je vzpostaviti bazo odprtokodnih (prosto dostopnih) podatkov, ki jih je mogoce uvoziti in prikazati na razlicnih platformah s ponudbo rekreacijskih dejavnosti v naravi. Podatki so bili (kot pilotni primer) že uspešno preneseni v pro­storsko bazo platforme Outdooractive, kjer v sodelo­vanju s Skupnostjo Julijske Alpe (neformalno združe­nje turisticnih organizacij v Julijskih Alpah) in gospo­darsko-interesnim združenjem Slovenia Outdoor soustvarjamo vsebine razlicnih upravljavcev v enotni digitalni prostorski zbirki, kar je za koncnega uporab­nika prakticno in enostavno, za upravljavce podatkov pa izredno ucinkovito in stroškovno optimalno. Potencial oziroma dodano vrednost vkljucevanja vsebin TNP je prepoznala tudi PZS. Pilotno umešca­nje pohodniških parkovnih poti ter info mest TNP v PlanGIS in nato prikaz v maPZS je prva faza so­delovanja upravljavca zavarovanega obmocja s PZS pri digitalnem usmerjanju obiska. V letošnji poletni sezoni bodo uporabnikom aplikacije maPZS na voljo podatki o najbolj priljubljenih pohodniških parkov­nih poteh v TNP (Soška pot, Pokljuška soteska, slap Pericnik, korita Mostnice itd.). Naslednja faza sodelo­vanja predvideva umešcanje podatkov varstvenih in mirnih obmocij TNP v aplikacijo maPZS, kar pomeni pilotno in inovativno aktivnost na obmocju Sloveni­je in v mednarodnem alpskem prostoru na podrocju sodelovanja upravljavca zavarovanega obmocja in nacionalne planinske organizacije. Imamo privilegij ali pa izziv, da živimo v dobi, ko klasicne tiskovine na podrocju usmerjanja obiska oziroma rekreacijskih dejavnosti v naravi dopolnju­jejo oziroma ponekod zamenjujejo digitalni mediji. Prepricani smo, da bodo tiskani mediji še dolgo casa aktualni. Kakovosten planinski knjižni vodnik ali pa do potankosti urejena kartografska izdaja sta ne­zamenljiv in dragocen del pohodniške opreme ali domace knjižnice. Vedno vecja prisotnost digitalnih medijev pa je priložnost, ki jo velja izkoristiti. Ob dol­gorocnem sodelovanju kljucnih udeležencev in upra­vljanju, deljenju uradnih in ažurnih podatkov je digi­talizacija ucinkovito orodje, ki je široko dosegljivo in mlajšim generacijam izredno privlacno. PZS ima kot osrednja slovenska planinska organizacija z razvojem PlanGIS in maPZS izredno priložnost, da skupaj z udeleženci s podrocja turizma, varovanja narave in drugih vzpostavlja orodje, ki je primer odlicne prakse na podrocju digitalnega usmerjanja obiska v sloven­skem gorskem svetu. m 1 Obe Javni zavod Triglavski narodni park. Prikaz Soške poti v aplikaciji maPZS Posnetek racunalniškega zaslona Prikaz Soške poti v mobilni aplikaciji maPZS na telefonu Posnetek zaslona maPZS na telefonu maPZS pokriva greben Košute tudi na avstrijski strani. Foto Zdenka Mihelic SPLETNA APLIKACIJA MAPZS Martina Piko-Rustia1, Anton Starman2 Odlicno sodelovanje obrodilo sadove Poenotenje imen na avstrijskem Koroškem na zemljevidih PZS Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik na pobudo Antona Starmana, bivšega podpredsednika Slovenskega planinskega društva Celovec (SPD Celovec), od leta 2016 sodeluje pri pripravi zemljevidov, ki jih izdaja Planinska zveza Slovenije (PZS). Skupno preverjamo zapise imen in potek (cezmejnih) pohodniških poti v sodelovanju z informanti, s krajevnimi slovenskimi kulturnimi društvi in z avstrijskimi planinskimi društvi. SPD Celovec se je že leta 2011 s PZS dogo­vorilo, da bodo prejemali v pregled zemljevide in literaturo, ki jo izdaja PZS in ki vkljucuje avstrijsko – dvojezicno – obmocje. V zadnjih letih smo dobili v pregled nekaj zemljevidov PZS, ki so jih tiskali na novo. V letu 2016 je PZS izdala nov zemljevid Stol z opisi vzponov, v letu 2018 je izšel zemljevid Storžic in Košuta: Storžic, Košuta, Begunjšcica, Dobrca, Kriška gora, Ljubelj, Dov­žanova soteska – Planinska karta z opisi vzponov, ki sta ga izdala PZS in Geodetska družba. V letu 2021 sta izšla planinska zemljevida za Julijske Alpe in za Kamniško-Savinjske Alpe. Poprav­ki na zemljevidih pri imenih so se nanašali na krajev­na, gorska, vodna, ledinska in hišna imena, zato je treba imena standardizirati, da bodo na zemljevidih, v vodnikih, na kažipotih in v javnih prostorih poeno­tena. Predvsem to velja za doslej le ustno prenesene najmanjše geografske enote (npr. ledinska imena). V evropskih cezmejnih projektih (Avstrija–Slove­nija) je pri vzpostavitvah planinskih poti vedno po­tekala tudi razprava o dvo- ali vecjezicnem oznace­vanju poti, informacijskih tabel in smerokazov. SPD Celovec se vseskozi trudi za dvojezicno oznaceva­nje v gorah na obmocju dvojezicne južne Koroške. Pri tem sodelujemo tudi z avstrijskimi planinskimi društvi, ki dvojezicnost nacelno podpirajo, hkrati pa v diskusijo vnašajo vprašanje dvojezicnega oznaceva­nja na obmocju Slovenije, in sicer z argumentoma t. i. reciprocnosti ter varnosti za planince. Pri tem so se sklicevali tudi na mnenje SAZU oz. Komisije za stan­dardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS, "da so ze­mljepisna imena evropska dedišcina, ki naj ne zaide v pozabo". Treba pa je upoštevati, da so nemška imena v Sloveniji imena zunaj etnicnega obmocja nemškega jezika, torej eksonimi, kot so to slovenska imena izven dvojezicnega obmocja v Avstriji. Slovenska imena na dvojezicnem obmocju pa so splošna domaca imena, torej endonimi. SPD Celovec in inštitut Urban Jarnik zato opozarjata, da živi na južnem Koroškem uradno priznana avtohtona narodna skupnost – ta status imata v Sloveniji italijanska in madžarska narodna skupnost, pravice nemške jezikovne skupnosti v Slo­veniji doloca kulturni sporazum med Avstrijo in Slo­venijo iz leta 2002. V letu 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem sprejeta v avstrijski seznam nesnovne kulturne dedišcine UNESCO. Prostovoljci – društva in posamezniki – ter interesne skupnosti (kmecka združenja in zastopstva, slovenske obcinske liste) v sodelovanju z inštitutom Urban Jarnik ter osrednjima slovenskima kulturnima organizacijama (Slovenska prosvetna zveza in Kršcanska kulturna zveza) zbirajo in zapisujejo domaca zemljepisna imena, ki so vecino­ma del ustnega izrocila. Objavljajo jih na zemljevidih v narecni in standardni obliki. Doslej je na Koroškem izšlo enajst zemljevidov za osem obcin v Rožu in na Gurah, ki so dostopni na spletnem portalu FLU-LED (www.ledinskaimena.si, www.flurnamen.at). V pri­pravi so številni zemljevidi na Zilji, v Rožu in Podjuni. Na zemljevidih, ki jih izdajajo društva v sodelova­nju z inštitutom Urban Jarnik in obcinami, so vsa krajevna imena zapisana dvojezicno (na uradnih zemljevidih so dvojezicno zapisana le imena naselij, ki imajo dvojezicno tablo), v obeh jezikih pa so za­beležena tudi gorska in vodna imena, pri katerih na uradnih zemljevidih dvojezicnosti ni. Posebnost ze­mljevidov pa so lokalna hišna in ledinska imena, ki so ustno prenesena in so na teh zemljevidih zapisana prvic. Ta so skoraj v celoti slovenska. Uporabljajo jih tudi nemško govoreci, zato imajo slovenska imena pomembno orientacijsko funkcijo. Tudi številna slo­venska gorska in vodna imena so na teh zemljevidih zapisana prvic. Doslej le ustno prenesena slovenska pokrajinska, gorska, vodna, ledinska in hišna imena, ki so na ze­mljevidih krajevnih društev zabeležena prvic, inšti­tut Urban Jarnik standardizira na osnovi lokalnih na­recnih imen, ki jih dokumentira na terenu. Trudimo se, da ostanejo imena v standardnem zapisu narec­nih imen prepoznavna, predvsem pa naj je prepo­znaven pomen imen, ki je tesno povezan z danostmi v naravi. Avstrijski geodetski zavod je pri dolocenih imenih že sprejel zapis nekaterih imen s slovenskimi crkami (npr. Hajnžgraben oz. Hajnžev graben). Prav tako je avstrijski geodetski zavod že opustil nekatere nemške prevode gorskih imen: Tolsta Košuta ali Mala Košuta v Selah sta na uradnem avstrijskem zemljevidu za­pisani le v slovenšcini, nemških prevodov Dicke Kosch­uta in Kleine Koschuta ni vec. Zato jih je treba crtati tudi na slovenskih zemljevidih. Projekt dokumentacije slovenskih zemljepisnih imen podpirajo tudi dvojezicne obcine na avstrijskem Ko­roškem. V letu 2022 je tako v sodelovanju z inštitu­tom Urban Jarnik nastal pohodniški zemljevid obcine Sele/Zell. Posebnost tega zemljevida je, da vkljucuje najvecje število na terenu preverjenih in po sodobnih smernicah standardiziranih slovenskih zemljepisnih imen (zlasti ledinskih in hišnih) s tega obmocja. Vse te dejavnosti pripomorejo, da lahko zemljevide, ki jih izdaja PZS, urejamo, popravljamo in dopolnju­jemo na osnovi avstrijske uradne karte in zemljevi­dov, ki jih izdajajo slovenska kulturna društva v so­delovanju z inštitutom Urban Jarnik in obcinami. Za obmocja, ki še niso obdelana, je inštitut Urban Jarnik opravil tudi dodatno terensko delo. Najpogostejše so napake pri ponemcenih slovenskih imenih, ki so pre­vedena "nazaj" v slovenski jezik (Babucnik – Wabut­schnik – Vabucnik). Sodelovanje s PZS je pripomoglo, da smo se še bolj zavedeli pomena zapisov lokalnih slovenskih imen na avstrijskem Koroškem in njihove standardizaci­je, kajti šele s pravilnim zapisom se razjasni tudi po­menskost imen. Skupno se trudimo za cim popol­nejše zem­ljevide, ki so uporabni in hkrati ohranjajo slovensko kulturno dedišcino na avstrijskem Koroš­kem. Hkrati pa so zemljevidi tudi osnova za razlicne spletne portale in spletne aplikacije. Za avtohtono narodno skupnost na avstrijskem Ko­roškem je posebej pomembna vidnost slovenšcine v javnosti. Tudi zato je poenotenje imen na zemljevidih potrebno, saj so to dobre osnove za zapis slovenskih imen v javnem prostoru, npr. na smerokazih. m Dvojezicni napisi na planinskih smerokazih na avstrijskem Koroškem Foto Zdenka Mihelic 1 Mag. Martina Piko-Rustia, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, je pomagala pri planinskih zemljevidih PZS. Z njeno pomocjo je PZS v zemljevide vnesla ustre­zna imena, ki so prikazana tudi v maPZS. 2 MMag. Anton Starman, Slovensko planinsko društvo Celovec. Greben Košute razmejuje, hkrati pa povezuje, razširja obzorje in nudi priložnost sodelovanja. Foto Vladimir Habjan INTERVJU Vladimir Habjan Alpinizem je moja velika strast Pogovor z Žigom Oražmom Lansko jesen je odmeval vzpon treh mladih alpinistov, ki so v deviški steni Pomlace, 6180 m, v Nepalu preplezali 1100 metrov dolgo prvenstveno smer Screaming Barfies: AI5/70°-90°/IV-V. Eden od trojice je bil Žiga Oražem iz Alpinisticnega odseka Kamnik. Žiga ima po dobrih petnajstih letih plezanja za sabo zavidljivo kariero. Športno je zacel plezati leta 2005, ko je bila odprta plezalna stena v Kamniku, in takrat se je vpisal v mladinsko šolo plezanja. Mlajši pripravnik je postal leta 2011, alpinist 2016. Leta 2017 je bil najperspektivnejši alpinist Slovenije. Naj­vecjo višino je dosegel na vrhu Pomlace leta 2022, kot sam pravi, pa je bil verjetno še nekaj sto metrov više na aklimatizacijski turi na odpravi v Zanskarju leta 2019. Najvišja stopnja težavnosti v športnem plezanju in vecraztežajnih smereh: 8b+. Najtežja alpinisticna smer: prosta ponovitev Obraza Sfinge, IX/IX. Slovi kot plezalec, ki je v vseh zvrsteh plezanja, od balvanov do lednih smeri dosegel visok nivo težavnosti. Od leta 2016 ima mednarodni razred. Od leta 2017 do 2020 je bil clan SMAR11 Slovenska mladinska alpinisticna reprezentanca. . V letih 2020-21 je bil z Juretom Prezljem vodja alpinisticne šole AO Kamnik. Vseh preplezanih smeri ima okoli 440, od tega sedem pr­venstvenih. Od leta 2015 je organizator spominskega tabora Pipa miru na Šraj peskih. Je nacelnik špor­tnoplezalnega odseka PD Kamnik, vodi tudi vadbo plezanja in je pripravnik za gorskega vodnika. Leta 2022 mu je Zavod za turizem in šport Kamnik podelil priznanje za športne dosežke v letu 2022. Doma je iz Tuhinja, živi v Stranjah. Po poklicu je lesarski tehnik, študiral je oblikovanje materialov z lesom, na praksi je bil v restavratorskem centru, s cimer se ukvarja še danes. Kje si nazadnje plezal?22 Pogovarjala sva se 7. marca 2023. Slap Lord James Cook, ledni slap v Zajzeri. Visok 125 metrov, spodaj pa še dodatnih 40 metrov po snegu. Sem bral na spletni strani odseka, da je bilo febru­arja v Brani kar delikatno.33 https://aokamnik.si/sveca-v-brani/. Ja, res. Zato, ker je bilo premalo ledu, pod ledom pa je bila plast snega, ki ni dobro držal, tudi vijaki niso šli noter. Ko sem enkrat prišel do stopnje, da nisem mogel vec nazaj, me je bilo že kar strah. Samo sem kar potegnil, nisem imel druge opcije, kot da zlezem. Sem fajtal vec kot pol ure, ko pa sem prišel cez težak del, je prišel tisti pravi naval adrenalina. Kako obvladuješ strah? Z dihanjem. Da se osredotocam na to, kjer sem, kar sem. Da se zberem. Obicajno se osredotocim na tehniko, na to, kako se gibam. Da nisem stisnjen prevec ob steno, boke dam nazaj, nogo dobro zapicim v led … Ali ti prvenstvene smeri predstavljajo izziv? Na kakšen nacin in kje jih išceš? So izziv, ja, zadnja leta vedno bolj. Bolje nekaj novega kot ponavljanje smeri. Išcem jih doma, v Kamniških, v Planjavi, Vežici …, vecinoma tako, da gledam steno in proucujem linije. Imaš najlepšo goro? Alpe. Plezal si po vsem svetu. Ali bi lahko primerjal vse te gore? Kje ti bolj ustreza? Vsaka je drugacna! Sploh v velikih stenah imam rad granit. V Patagoniji sem se navdušil za Fitz Roy, ker je lep hrib, ni toliko špicast, pa še najvišji je tam. Granit je krasen, ker je drugacen od našega apnenca in je v redu za plezanje, ima pa tudi vec možnosti za varova­nje. Seveda pa uživam tudi v naših žlebicih. S kom najvec plezaš? Z Matijo Volontarjem. Drugace veliko plezam z raz­licnimi plezalci, pa z našimi iz ferajna. Kaj je zate najpomembnejše pri izbiri soplezalca? Da se razumeš, da imaš približno enak pogled na al­pinizem, ne le na življenje. In da se zabavaš. Verjetno vsi recemo enako. Že vec let vodiš plezalni tabor Pipa miru. Kajti ti to pomenil, glede na razlog nastanka?44 V spomin na ponesrecene alpiniste, zacel pa se je v spomin na Mateja Mošnika - Matota, ki se je ponesrecil leta 2004 v Andih. Prvotno je bil organiziran kot spomin na alpiniste, ki jih ni vec med nami. Prvih trinajst let je tabor vodil Marko Petek, potem sem vodenje prevzel jaz. Poleg tega, da se spomnimo na prijatelje alpiniste, je namen druženje, cim vec plezanja, in da alpinizem v pravi luci predstavimo tudi novim clanom odseka. Kaj bi rekel, od kod imaš veselje do hribov in ple­zanja? Vse me je kar potegnilo. Na stenci smo veliko treni­rali. Tam je bilo veliko starejših plezalcev, alpinistov, njihove zgodbe in dogodivšcine so me res pritegnile ter imele name velik vpliv. Spomnim se zgodbe iz Mount Hunterja, kjer sta Ali (Aleš Koželj) in Ambrož (Bajde) plezala 56 ur gor in dol, brez spanja. Kakšne blodnje …, noro. Kako poteka vadba plezanja? Vadba plezanja je cedalje bolj popularna. Ljudje v bistvu hodijo na rekreacijo. Najraje delam z odrasli­mi, delam pa tudi z otroki, cisto majhnimi. Z njimi zacneš s tehniko plezanja, mora pa vse potekati skozi igro – na ta nacin plezanje vzljubijo in ostanejo, tudi ko so starejši. Zanima me, na kakšen nacin si napredoval, kako si dvignil svoj nivo težavnosti? Govoriva o alpiniz­mu. V zacetku sem si želel predvsem plezati. Ni bila važna težavnost, le da sem bil v steni. Takrat sem bil brez kondicije, in ko sem prišel do stene, sem bil rešen … Ko sem splezal, mi ni bil pomemben vrh, bolj to, da sem preplezal steno - dosežek. Z leti, ko sem postajal boljši, sem seveda hotel plezati cim težje smeri. V bistvu sem se oziral na tiste, ki plezajo bolje od mene - kaj plezajo in kje. Zacel sem s sošolcem iz srednje šole, najvec z Maticem Murnom. On se je vpisal v AO Litija. Z njim imam verjetno najvec zacetnih vzponov, okoli 40. On je imel ideje, ni pa še imel tako visokega nivoja kot jaz, vsaj ne športnoplezalnega. Vedno me je nekako pre­prical v težje vzpone. Greva midva v Travnik preplezat smer Via Montura … Pa sta to tudi uresnicila? Ah, ne. Šla sva pa Ašenbrenerja. Kaj misliš, kaj je za plezalca pomembnejše, da je talentiran ali da je natreniran? Oboje. Meni je k višanju težavnosti zelo pomagala tehnika iz športnega plezanja. Zelo sem bil motivi­ran za trening in sem se želel stalno izpopolnjevati. Vidim, kako je to pri otrocih. Nekomu, ki je talen­tiran, je zelo hitro jasno. Enkrat mu pokažem, pa se bo tako premikal. Imaš pa drugega, ki za to potrebu­je vec mesecev ali pa mu sploh ne uspe. Tako da je tudi talent zelo pomemben in jaz sem ga imel, pa še gibcen sem. Kakšne spomine imaš na alpinisticno šolo? Dobre. Veliko nas je bilo in zabavali smo se. V bistvu me vedno potegne tisto, v cemer nisem dober. Ko sem zacel z alpinisticno šolo, sem v športnem pleza­nju plezal že 8a. Ko smo šli v ledne slapove, pa cepin ni hotel v led, tako kot je treba. In to me je potegnilo, da sem se izboljšal še v drugih zvrsteh plezanja. Imaš kakšnega vzornika, mentorja? Ne. Od zadnje odprave je minilo pol leta. Kakšni so vtisi? Zdaj ko smo nazaj, se mi vedno zdi, da bi lahko bilo še vec, še težje, še višje. Vendar tam, kjer smo bili, je bil tisto naš vrh. To smo lahko dosegli. O tem nisem veliko govoril, vendar: prvega septembra sem si z žago poškodoval prst in sem šel na odpravo še z nezacelje­no kostjo. To sem imel ves cas v glavi, in potem ko je zacel pihati mocan veter, je bil to zagotovo eden od razlogov, da nismo šli na predvideni vrh Tengi Ragi Tau. Nisem si upal tvegati svojega prsta. Po tistem, ko smo splezali na Pomlaco, je zacelo mocno pihati, iz dneva v dan je bilo bolj mrzlo. Ce bi šli na vrh, ki smo ga imeli prvotno v nacrtu, bi bilo kriticno, saj smo dobro videli vrtince, in kaj se je dogajalo višje. Ali se v prihodnje vidiš na podobnih vrhovih? Ja, seveda. Ko smo hodili po dolini, smo gledali te stene in si govorili: Ali si to predstavljaš? Dejansko je toliko hribov in sten v bližini, da bi lahko imel tabor za deset ljudi, pa še bi ostalo vrhov. Tako da smo bili odloceni, da bomo še prišli. Kaj pa Karakorum? To se zelo dobro sliši. Nekje sem prebral tvoj zapis, da ste na poti imeli nekaj nesoglasij, ki ste jih uspešno premagali. Kaj si mislil s tem? Ja, vec je tega. Jaz si pišem dnevnik, kamor si zapišem stvari, sicer jih pozabim. Nesoglasje, ki smo ga še veckrat opisali, je bilo dan pred našim glavnim vzponom, ker nismo tocno vedeli, kje se bomo povzpeli na plato pod steno. Sam sem zagovarjal vzpon cez skalno stopnjo, Bor (Levicnik) in Matija pa sta se nagibala k vzponu cez serake. Pod seraki pa se je tehtnica obrnila v smer proti skali. Drugace pa seveda prihaja tudi do manjših nesoglasij, ki se ne ticejo toliko plezanja, ampak same dinamike potovanja, odnosov. Ce si en mesec z nekom in se dobro poznaš, se pogovarjaš tudi kaj drugega kot le o hribu. Hrib je zadnja stvar. Rešuješ kakšne druge probleme, dom, dekleta, stanovanje … Zakaj pišeš dnevnik? To se mi zdi pomembno, ker ti spomini drugace zble­dijo. Ce imaš dnevnik, lahko za nazaj pogledaš, kaj si naredil in zakaj, ker takrat najbolj iskreno napišeš. Ampak pišem ga samo na odpravi. Tudi zaradi raz­licnih dejstev, podatkov, zapišeš si na primer imena vasic, šoferjev, kakšne so cene … Nekateri trdijo, da cim boljši si alpinist, tem vecji si egoist. Se strinjaš? Se, ja. Zaradi tega, ker to zelo vpliva na dinamiko doma. Alpinizem je moja velika strast. Ko sam vidim, da je pozimi narejen ledni slap, je to priložnost, ki je ne zamudim. Povem in grem. Moram iti. Ali gresta skupaj družina in vrhunski alpinizem? Gresta, itak. Tisti, ki pravi, da ne, ima napacno punco. (Smeh.) Leta 2017 si bil na zelo nesrecni odpravi s SMAR-om v Bavarske Alpe.55 Ponesrecil se je clan SMAR-a, Domen Petrovcic. Kako zdaj gledaš na to oziroma kako si jo takrat doživel? Takrat sem se kar malo umaknil. To je bil velik šok. Ko smo prišli nazaj, se nisem cutil sposobnega, da bi šel kamor koli. V hribe sem šel, plezal pa nisem nekaj mesecev. Sem pa tekel, športno plezal, pa balvani … Potem me je naenkrat prešinilo, da bo treba nekaj spremeniti. In sva šla z Matijem v Jorasse. Kaj te pri plezanju najbolj privlaci? Kaj ti pomeni plezanje? Mir. Sprostitev. Da se povežeš s samim seboj. Da živiš v hipu, da imaš trenutek zase. Sploh ko plezam kot prvi v hribih. Že doma se odlociš, v kaj se podajaš. V steni gre le za to, ali boš preplezal ali se v najtežjem delu obrnil. Nekoliko me privlaci ta nevarnost pri težkih smereh, da grem cez sebe, cez detajle, kjer ni dobrega varovanja. Ali misliš, da si zaradi alpinizma boljši clovek? Sem takšen, kot sem. Ce hoceš to poceti globalno, je tvoj ogljicni odtis visok. Ampak si zato zares slab clovek? O tem bi se dalo razglabljati. Vsi ti aspekti se potem povežejo. Meni se zdi, da sem z alpinizmom dobil res dobre prijatelje, in to je najvec vredno. Ali je plezanje neke vrste zasvojenost? Pri meni zagotovo. Ko sem aklimatiziran, cist not padem. Tako je na Pipi miru. Takrat naredim po štiri vzpone z razlicnimi tecajniki gor in dol. Nisem tam, da bom "pire tolkel". Rad mladim postrežem z dogodi­všcino. Nekoc sem na taboru plezal ponovitev Nežne smeri z dvema pripravnikoma, pa sta se v smeri izgu­bila. Vedel sem, kje gre originalna smer, pa sem se jima pustil usmeriti drugam. Preplezali smo prvenstveno smer, VI+. Šele na vrhu sta ugotovila, da sta izbrala težjo možnost, in smo se na ta racun dobro nasmejali. Plezal si v Široki peci. Nimaš nic proti krušljivim stenam? Ja, Šteblaj-Juvan. Saj ni tako krušljivo, le en raztežaj, ostalo pa je dobro. Vcasih se je tam precej plezalo. Odkar sem v AO Kamnik, si želim, da bi šel v Rzenik. Nisem še bil. Ogledoval sem si Domžalsko smer v desnem delu stene, ker še ni bila prosto preplezana, a se je 30 metrov stran podrlo pol hriba. Mogoce bom šel Centralno. Kako obvladuješ nevarnosti v steni? Lažjih smeri se lotevam tako, da preberem opis. V steni potem nikoli vec ne pogledam skice. Pac "berem" steno. Gledam, postavljam se v vlogo pr­vopristopnika, ki je plezal še v gojzarjih. Mislim, da znam kar dobro "brati" stene. Kaj tebe odlikuje v steni poleg gibanja? Orienta­cija? Ocitno se znajdeš v prostoru. Kaj pa ocena vremena? Vremena niti ne. Predvsem mi je jasna moja lokaci­ja. Marsikdo se izgubi. Orientacija v velikih stenah se mi zdi zelo pomembna, na primer branje razclemb, polic … Mladi bi morali plezati lahke smeri ravno zato, da pozneje, v težjih smereh ne zarinejo v neko neprehodno zajedo. Dobro je prouciti steno in smer že iz doline ter jo potem ves cas nadzorovati. Zapo­mniti si moraš najbolj znacilne dele, recimo stolpe, velike zajede, barvo skale. Ali za SMAR še kako pomagaš? SMAR obstaja v drugacni obliki. Zdaj je veliko taborov Komisije za alpinizem. Vsi prijavljeni na te tabore ali odprave so za doloceno obdobje smarovci. Ni stalne ekipe. Mi pa smo to bili. Veliko smo hodili po svetu. Zdaj so ta sredstva namenjena razlicnim taborom in odpravam. Z Matijem vodiva enega. V cem misliš, da je bila prednost SMAR-a? KA je enako mislece ljudi spravila skupaj. Sami smo si dolocali cilje, vodja pa je bil vedno drug clan, tako da smo se naucili tudi organizacijskih vešcin. Samo ple­zanje je bilo tudi odlicno, na raznovrstnih lokacijah in na visokem nivoju. Kakšna šola je bila zate neuspešna odprava v Zanskar leta 2019? Jaz sem bil kar razocaran. Z Matijem takrat preprosto nisva bila istega mišljenja. Takrat je umrl Janez Svolj­šak in mi smo bili v zadnji vasi s signalom, ko smo to izvedeli. Vse skupaj je slabo vplivalo na nas, imeli smo zadržke. Ce bi bilo vse "normalno", bi gotovo kaj pre­plezala. Ko sva priplezala do nekega sedla - no, ver­jetno je bilo to še višje, kot je visoka Pomlaca, tako da sem bil že višje od 6180 metrov - sva obrnila. Matija je kar zacel plezati navzdol, ceprav sam še nisem prišel niti na sedlo. Takrat sva se malo sporekla. Tako nikoli nisva prišla na vrh, ceprav je bila še katera druga možnost vzpona. Midva sva se za aklimatizacijo lo­tevala pretežkih stvari. Za samo aklimatizacijo je bilo dobro, saj sva spala visoko. Za motivacijo pa ne, ker nisva dosegla vrha. To bi moral biti bolj pohod, midva pa sva šla plezat. Sem pa vedno imel strašen glavo­bol na prvih aklimatizacijah, tega sem se zavedal in sem bil pripravljen. To je del procesa v visokih hribih. Matevž (Štular), Bor in Luka (Stražar) pa so šli bolj po pravilih. Po lažjih smereh do vrha in potem spat nižje. Midva pa sva hotela po svoje in težje, pa je vedno udarilo nazaj. Prevec sva bila ambiciozna in pred­vsem zelena, za oba je bila to zelo dobra šola. Leta 2017 si preplezal Walkerjev steber. Ali te za­nimajo zadnji problemi Alp? Ja, seveda. Ali nacrtuješ še kaj podobnega, kot so bile tri Ska­laške v enem dnevu? Takrat sem prišel iz Patagonije in sem bil res pripra­vljen za plezanje. To je bil bolj preizkus, kako si hiter, saj vecinoma soliraš. Ce se suvereno pocutiš v hribih, potem ti je jasno, kdaj se navezati, da boš cez v enem dnevu. Povabil me je Primož (Lavric). Mi je pa Murn že pred leti rekel, da bi šla tri Skalaške. Ampak na zacetku alpinisticnega udejstvovanja bi bilo to prevec. Že nekaj casa imam v mislih "Kamniške probleme". Pri tem ne gre le za povezovanje sten v hribih, pac pa kombinacijo vsega. Na primer znameniti bolder na precki na Perovem - Kanabis 7A+, potem smer Blade Runer (8a) v plezališcu Sivnica in za konec še Kamniško (VII) v Koglu. Predlani sem preplezal vec balvanov v Bistrici z oceno 8A. Takrat sem se zacel zelo resno pripravljati na ta podvig - samo s to spre­membo, da bodo vsi problemi osme stopnje. In sem treniral, potem pa sem si poškodoval ramo, ki še zdaj, po skoraj dveh letih ni v redu. Kako ti je pa to "uspelo"? Za gorskega vodnika smo imeli osem dni tecaja in smo plezali cisto vsak dan. Potem sem šel naravnost na Pipo miru. Po desetih zaporednih dneh plezanja se mi je spodmaknila skala v prvem raztežaju in sem padel okoli šest metrov. Imel sem sreco, da mi ni padla na gleženj. Oba gležnja sem si zvil in poškodo­val ramo. Se ti je kaj podobnega že kdaj zgodilo? Ne, sem bil pa dvakrat zraven, ko je padel sopleza­lec. Enkrat v NŠG66 Nad Šitom glava. , ko sva s soplezalcem delala prvo zimsko ponovitev smeri Grande finale. Odtrgal se mu je en rogelj in je padel v salti nazaj ter mu je zdrobilo peto. To je bil zadnji raztežaj, ven sva še sple­zala. Z mojo pomocjo je prišepal do avta. Od takrat naprej ni vec plezal. Drugi primer pa je bil v Kompo­teli v smeri Bojne rane, ko je soplezalec padel, odtrgal macesen ter se zakotalil pod štant. Ko sem ga vprašal, kako je, je le odvrnil: Ah, to so samo bojne rane, greva naprej. In smer je tako dobila ime. Kaj imaš raje, kopno skalo, sneg ali led? Vse mi je dobro, povsod plezam in uživam. Kdo med našimi alpinisti je nate naredil najvecji vtis? Veliko teh zgodb sem prebral. Na primer Slavka Sveticica. Uff, kaj vse je preplezal … Drugace pa trije mušketirji (Jeglic-Karo-Knez), pa Mark (Prezelj) in Urban (Novak). Njega spoštujem, ker fura takšen nacin življenja, kot ga. Urban je imel name velik vpliv. On si je želel plezati v Himalaji in tam je bil dober. Ali misliš, da bi lahko živel od vodenja, ko boš naredil izpit za gorskega vodnika? To je moj namen, ampak ga bom zagotovo kombini­ral z restavriranjem. Ali bereš alpinisticno literaturo? Berem. Nazadnje sem prebral zapiske Aleša Kuna­verja. Drugace me pa najbolj zanima znanstvena fan­tastika. V alpinisticnih knjigah gre vse nekako v isto smer. Znanstvena fantastika je pa nov svet, zato jo raje berem. Ali se strinjaš s mnenjem Lionela Terraya, da je al­pinizem osvajanje nekoristnega sveta? Ja, to knjigo sem tudi bral. Veckrat sem se o tem spra­ševal na odpravah. Kaj mi delamo? Še posebno po nesreci v Bavarskih Alpah. In odgovor je? Zame je osvajanje nekoristnega sveta dobro. Se stri­njam z njim. Itak se sam odlociš, kaj boš pocel. Se pri­praviš na to, da te bo zeblo, da ni toplega kosila. Pac ti obcutki na vrhu po preplezani smeri so zame že nepogrešljivi. Kje smo danes v Sloveniji glede vrhunskega alpi­nizma? Mislim, da smo bili vcasih precej boljši. Da so bile starejše generacije boljše, kot smo mi zdaj. Vec je bilo tistih ta pravih, ki so želeli posegati po nepreplezanih stenah. Imeli so višje in drznejše cilje, takšni so zdaj redki. Pa Himalaja, to je bilo bolj popularno. Zdaj so bolj popularni varni cilji in nižje stene. Sploh s tega vidika, da nisi toliko na meji. Cedalje manj odprav gre v zelo težke stene. Kaj je zate najvecji dosežek slovenskega alpiniz­ma? Kaj je nate naredilo vtis? Nejc Zaplotnik. Meni so bile njegove zgodbe top. Ali pa zimski Cop. Samo da bomo mi prvi! To je bilo pac bolano. Ta generacija je res naredila vtis name, res so bili predani. Pa Humarjev Daulagiri. Ker je bil tako me­dijsko odmeven. Šele po tistem, ko sem prišel na odsek, pa sem izvedel za Marka Prezlja … Preden sem zacel z alpinizmom, o tem nisem veliko vedel. Potem ko sem bral zgodovino, sem si pa rekel: Uf, tole je bilo pa kar. Na kateri svoj vzpon si najbolj ponosen? Na Walkerjev steber. Zato ker sva ga preplezala v zimskih razmerah, oktobra. Takrat gre redko kdo to plezat. Niso bile najboljše razmere. Pa prvi resen bivak v steni. Tisto je mocno vplivalo name. Da se ponoci zbudiš, si v vertikali in imaš šestico pred sabo. Ali te je cesa naucil tudi kakšen tecajnik ali pri­pravnik? Tecajniki so mi dali zagon. Ker si mocno želijo. Daj, tja me pelji, jaz bi rad plezal v dolgih smereh. Pa te klicejo, kaj misliš o tem, ali bi tole šlo. Se prav spomnim samega sebe v preteklosti. Se strinjaš, da te neuspehi tudi cesa naucijo? V bistvu te prej odvrnejo od tega, da bi šel cisto na mejo. Po neuspehu si postaviš realnejše cilje. Seveda te pa veliko naucijo. Kje se vidiš v prihodnosti? Kar se tice alpinizma, se vsaj za letos vidim bolj kot ne v Kamniško-Savinjskih Alpah. Prvenstvene. Pa v Do­lomitih. Za naprej imam vedno nekaj v glavi, bomo pa videli, kaj se bo uresnicilo. V tem trenutku me bolj zanima, kaj bo iz gorskega vodništva, ko bom enkrat zacel delati, kaj se bo spremenilo, koliko bom še plezal zase. No, saj v bistvu si bom sam planiral delo tako, da bom zagotovo plezal. Zdaj pa tega tocno še ne morem vedeti. Gorsko reševanje te ne zanima? Niti ne. Ali misliš, da si boš želel plezati celo življenje? Tako kot Andrej Štremfelj? Ja, seveda, ker vem, kako mi je. Lani sem veliko plezal s Štremfljem na tecajih. Ko ti Štremfelj rece, da je treba hitreje, pa ne moreš, se malo vprašaš. Takrat se je pripravljal dež, megle so se vlekle, pozneje smo bili ujeti v snežnem metežu, on je pa kar šel … To je bilo res vredno spoštovanja. m Bivak na polici, El Capitan, 2005 Foto Marko Gradišnik Aręte du Diable, V+, Mont Blanc Du Tacul, poleti 2022 Foto Marko Prezelj Kovinarska, V+ Velika Mojstrovka, zima 2022 Foto Matija Volontar Wadi Rum, 2019, Rock Empire, 8a Foto Matevž Štular Pomlaca, Nepal Foto Bor Levicnik Ötzi Trifft Yeti, VIII+, Dolomiti 2022 Foto Matija Volontar LJUDSKO PRIPOVEDNIŠTVO Priredila Dušica Kunaver Kako so Dovžani Bedanca ujeli Gorski in divji možje, ki so nekdaj živeli po naših gorah in gozdovih, so bili nevarni predvsem vilam in žarkženam. Vile so bile mlada, lepa dekleta z dolgimi lasmi, žarkžene pa so bile njihove malce starejše, bolj izkušene in modrejše vrstnice. Vile in žarkžene so bile pametne in dobrosrcne in rade so pomagale ljudem. Da bi jih zašcitili pred divjimi možmi, so drvarji v štore podrtih dreves vsekavali križe. Na s križem zaznamovanem štoru je bila vila in žarkžena varna pred divjim možem. Pod Borovljami je v davnih dneh živel ho­starski divjak z imenom Bedanec. Po zunanjosti je bil podoben gorskemu možu, bil je divji in kosmat. Nagajal je pastirjem po planinah in nadlegoval drvarje in oglarje pri njihovem delu. Bil je tak hrust, da je smreko kakor šibo prelomil. Bil pa je ta kosmati divjinec zaljubljen v žarkžene. Hotel je eno izmed njih za ženo vzeti. Povsod jih je zalezoval. V mesecnih noceh je kakor obseden blodil po gozdovih. Nekaj­krat je prišel prav do bivališca žarkžen, vendar vsto­piti si ni upal, ker se je bal kace velikanke, ki je cuvala vhod. Bedanec se je zato postavil pred vhod v votlino in poskušal peti podoknico: Oj, ljubljena, pridi, podaj mi roko, v svoj dom te popeljem pod zlato goro! Ko je videl, da zlepa nic ne opravi, je zacel okoli votline tuliti in razsajati. Žarkžene v votlini so se v strahu stisnile druga k drugi, a kaca velikanka pred vhodom je tako strupeno zasikala proti divjincu, da je ta še enkrat zatulil tako mocno, da se je v farnem zvoniku zamajal zvon, potem pa izginil. Žarkžene so si oddahnile. Minila je pomlad in nekega toplega poletnega vecera so na gozdno jaso tiho prišle bosonoge žarkžene. Njihovi dolgi lasje in bele tancice, posute z zvezda­mi, so se pozibavale v vetru. Razvrstile so se v krog in tiho zapele odhajajocemu dnevu v slovo. Bile so tako zaverovane v svoj ples, da niso opazile boroveljskega Bedanca, ki se je potuhnjeno priplazil po bregu. Skril se je v lešcevju in zijal v plešoce žarkžene. Izbiral si je najlepšo med njimi, ki bi jo hotel imeti za ženo. V tistem trenutku pa jo je po stezi primahal Cenkov pastir Jok. Ko je pricoklal do Kocjancevega roba, se mu je cudno zdelo, kaj se v globeli tako svetlika. Za­gledal je plešoce žarkžene na ravnici in kosmatega Bedanca v skrivališcu. Na peti se je obrnil in jo s takšno naglico ubral cez dovško polje, da je cokle izgubil. Pridrvel je v Dovje in pretresljivo zatrobil v kozji rog: traaaaaa …. "Za krišcevo voljo, Jok, kje pa gori?" so ga spraševali prestrašeni vašcani, ko so zaslišali njegov rog. Jok je obdirjal vso vas, ki se je medtem zbrala pod košato lipo. Možje so prirompljali z rovacami in seki­rami, ženske so privihrale s škafi in žehtarji, preprica­ni so bili, da nekje gori. Vse se je zbralo pod košato lipo, ki je preživela že pet rodov. Jok se je zavedel svoje važnosti in množico modro poucil: "Potrpljenje je božja mast. Naglica ni dosti prida!" Dovžanom je ob taki modrosti kar sapo zaprlo. Pastir Jok, junak dneva, pa je kakor slavnostni govorec stopil na klop pod lipo. "Takole vam povem: o kakšnem ognju ni ne duha ne sluha. Pac pa sem pod Kocjancevim robom videl, da so rajale žarkžene, v grmovju, komaj lucaj dalec od njih, pa je cepel Bedanec na preži." Množica Dovžanov se je zazibala in zahrumela kakor morski val. Režunov Janez je tedaj kot vojskovodja stopil na klop pod lipo in zavpil: "Fantje in možje, za menoj! Bedanec hoce ujeti žark­ženo Marjetico, mi bomo ujeli pa njega! Kdo gre z menoj?" Kakor en mož so se dvignili vsi Dovžani. Omahljivcev in strahopetcev ni bilo med njimi. Medtem so na gozdni jasi vse tiše in tiše rajale žarkže­ne. Bolj kot je umiral dan, pocasneje so se pozibavale njihove prozorne tancice, zmerom niže k zemlji so padali slapovi njihovih zlatih las. Nenadoma je nekaj crnega planilo mednje. Kakor jata splašenih golobic so se razkropile lepe plesalke. "Bedanec! Bedanec! Bedanec!" je bilo slišati njihov presunljivi krik, a boroveljski hrust je tedaj že držal v rokah svoj plen: "Moja! Moja! Moja!" je ponavljal. Žarkžena Marjetica je bila vsa trda od strahu, ko ji je divjinec z raskavo dlanjo božal zlate lase in govoril: "Nevestica moja, nevestica moja!" Medtem je Režunov Janez krical: "Naprej! Naprej!" Truma fantov in mož se je kakor plaz usula za njim v globel. Bedanec je stal na ravnici in grozece hrkal. Žarkžena v njegovem narocju je zagledala vojsko fantov in mož z Režunovim Janezom na celu. "Reši me, Janez!" je zavpila. V naslednjem trenutku se je vnel boj med divjim hrustom in pogumnimi Dovžani. Bedanec je pogra­bil Maticevega Klemena, ga dvignil v zrak in zacel z njim opletati okrog sebe. Bojevniki so cepali kakor muhe. Medtem pa se je Režunov Janez splazil k Be­dancevim nogam in mu s srobotjem zvezal noge. Ko so ostali borci videli Janezovo nakano, so mu pomagali in kaj hitro se je Bedanec znašel na tleh z zvezanimi nogami in rokami. Rešena žarkžena je toplo pogledala svojega rešitelja, a preden ji je utegnil kaj ljubega reci, je že izginila v gozdu in od tam z zvonkim glasom zapela: "Bog ti daj sreco danes in vse življenje, Janez!" Medtem so Dovžani zvezanega Bedanca gnali proti vasi, da bi mu tam sodili. Stara Režunka, Janezova mati, ki je živela na robu vasi, ni vedela, kaj se dogaja. V koci je pletla nogavice za sina Janeza, ko je v koco stopila bela žena. "Ne bojte se," je spregovorila, "sem žarkžena Marjeti­ca." Otožno se je nasmehnila, stisnila Režunki v roko kepo suhega zlata in z milim glasom rekla: "Mati, dajte to Janezu in lepo ga pozdravite. Jutri me ne bo vec v teh krajih. Dalec tja za goro pojdem." Po teh besedah je kakor bela meglica zatonila v noc. Zvezani Bedanec je Dovžanom ušel in odlomastil cez Triglavsko pogorje na Laško, žarkžena Marjetica pa je cez Borovlje odšla na Koroško. Grenka zavest, da vi­linsko bitje ne more in ne sme postati žena navadnega smrtnika, jo je gnala proc. Režunov Janez je žalosten mislil nanjo, ceprav je v rokah držal kepo pravega zlata. m Vir: Dušica Kunaver in Irena Mušic Habjan: Po poteh ljudskih pripovedi. PZS, 2021. (Prirejeno po Mirku Kuncicu, Triglavske pravljice, II zvezek, 1944) Podoba Bedanca v Frdamanih policah Foto Andrej Trošt Bedanec se je kaj hitro znašel na tleh z zvezanimi nogami in rokami. Ilustracija Jernej Myint KOLUMNA Klemen Belhar Vonj po Iso E Super Ena glavnih motivacij za obisk planin in gora je njihova pregovorna lepota. O njej so zapisani traktati, še vec je kratkih vzdihujocih zapisov navdušenja. Neizogiben je motiv, ko se nekdo za hip iztrga umazanemu mestnemu vsakdanu in se povzpne v cistoco gorskega sveta ter doživi naval navdušenja. Zmes gorskih robov, snežnih zaplat, sivih skal, ki se dvigujejo nad oblinami travnatih planinskih pobocij, v nas povzroci nekaj, kar nas pahne v posebno custvovanje, sentimentalnost in navdušenje. Vonj po ... Foto Aljaž Anderle Ta obcutja imajo takšno moc, da jih pogosto moramo izraziti. Nekateri to store z vzklikanjem, drugi lepoto skušajo naslikati, tretji izraziti z besedami, skoraj vsakdo pa izvlece pametni telefon in obilno fotografira. Obstaja celo podrocje raziskovanja vprašanja, zakaj se nam nekatere pokrajine zdijo še posebej lepe. Evo­lucijska estetika želi odkriti, kako je cas oblikoval clo­veške možgane, ki dolocene pokrajine vidijo kot lepe, navdihujoce in domace. Savanska hipoteza trdi, da se nam še posebej zdijo lepi pogledi cez travnate ravnice proti goram, saj je to pokrajina, v kakršni naj bi se razvili prvi ljudje, in obris te pokrajine naj bi bil še danes vti­snjen v naše možgane. Takšna pokrajina se nam zago­tovo zdi lepa in je pogosto upodobljena v umetniških delih. Vendar to niso edine pokrajine in edini pogledi, ki se nam zdijo lepi. Radi gledamo soncne zahode na morju, plaže s palmami, zasnežene planjave, obsijane s soncem, in radi gledamo tudi z gora proti ravnici. Težko je dvomiti, da je pogled pomemben razlog za obisk gora. Skoraj enako pomemben je motiv cistega zraka. V dolinah in kotlinah se nabira onesnažen zrak, ki je obcasno res neprijeten in clovek ima zato na ci­stejšem gorskem zraku obcutek dihanja s polnimi pljuci. Casi zgodnje industrializacije in obsežnega kur­jenja premoga ter lesa v domacih kurišcih so zahtevali bežanje na boljši zrak. Danes je skrb za cistejši zrak bolj izražena, a še vedno se spopadamo s smogom, ki mu radi ubežimo zlasti v dnevih s toplotnim obratom. Z razgledi in z dihanjem cistega zraka sta povezani cutili vida in voha. Skoraj vsak obiskovalec gora bo priznal, da ga bolj vodi motiv razgleda kot motiv cistega zraka, še manj pa poslušanje, tipanje ali okušanje. Dobro vemo, da gore gledamo, pogosto priznamo, da jih dihamo in pri tem pozabimo, da jih pravzaprav vohamo. Zani­mivo je, da je dihanje najbolj intimen nacin cutenja, in gore, kot svet na splošno, predvsem dihamo. Vsak vdih gre cez mejo, ki jo vzpostavita koža in oko. Vdih je tre­nutek, ko svet vstopi v nas in nas napolni z njemu lastno snovnostjo. Zrak nam je neviden, a vseeno je snoven in kot vse zgrajen iz delcev in ti delci vstopijo najgloblje v nas skoraj vsako sekundo. Vsega tega se zavemo šele, ko nam nekaj smrdi ali nam diši. Sam imam pogled za cut prihodnosti. Gledam, kam grem, opazujem, kaj stoji pred mano. Pogled nazaj je mnogo bolj naporen, pogosto bolec, celo depre­siven. Kdor gleda naprej, ga caka prihodnost. Sam se lahko odlocim, kam bom gledal. Predse, da bom videl, kam stopam, ali nazaj, kar bo povzrocilo padec in nesreco. Ce hocem nazaj, se raje zanesem na voh. Toda "zanesem" je napacna beseda. Koliko se res lahko zanesem na voh? Ljudje smo tu šibki, mogoce se lahko zanesem na voh psa, ki išce zasutega v plazu? S cimer lahko racunam, je, da me bo vonj vedno znova prese­netil. Nenadoma mi nekaj zadiši ali zasmrdi. Še bolj ne­nadoma me vonj lahko ponese v popolnoma presene­tljive razsežnosti lastne notranjosti. Kot pri znamenitih Proustovih magdalenicah. Vsi zaznavamo vonj, ki nas ponese v otroštvo, k vznemirjenju v ljubezni, ali vonj, ki ga nikakor ne moremo prenesti. Morda se nekateri bolj zanašamo na voh kot drugi? Morda bolje vohamo ali se zgolj poglabljamo v vonj? V vsakem primeru si upam trditi, da obstajajo vonjave, ki jim lahko recemo vonjave gora. Spomnim se skupine planincev, ki je pristopila do mene in žene, ko sva se na travnatem gorskem pobocju valjala po travi. Vem, da izbira besed v prejšnji povedi pri marsikom vzbuja napacno predstavo o tem, kar se je v resnici dogajalo, vendar vztrajam pri opisu. Z ženo sva klecala na kolenih in glavi ticala k tlom. Nenavaden prizor je planince spravil v zaskrbljenost, zato so prišli vprašat, ali sva v redu. Bila sva vec kot v redu, saj sva se opijanjala z enim najlepših vonjev na svetu, z vonjem po murkah. Tam, kjer murke cveto, ni lepo, ker bi bile tako lepe, temvec zato, ker tako lepo dišijo. Po cokoladi, vanilji, suhih slivah, Lancome Tresor Nuit, nageljnih. Murke niso edine gorske rože, ki cvetijo. Vsaj nekoli­ko podobne vonjave imajo razni mali nageljcki, ki jih ponekod najdemo cele preproge, pred katerimi neka­teri pogosto pokleknemo in se z obredno ponižnostjo prepustimo njihovemu vonju. Mnogo vec ljudi zapelje­jo vonjave zelišc, saj so te mnogo bolj izrazite in uporab­ne. Dobra misel, materina dušica, plahtica, meta so ne­ukrotljive in izrazite vonjave naših planin. V sebi skriva­jo zdravilno moc, ki prežene številne tegobe. Ljudje jih naberejo, posušijo in iz njih naredijo mešanice zelišcne­ga caja, ceprav so zame bolj uporabne pri kuhi. Zelišc­nega caja ne zmorem enaciti s cim dobrim, saj je zame za vedno povezan s prehladi in podobnimi boleznimi, je znamenje slabega pocutja in zlovešcih obetov. Toda hkrati vonj doma, vonj Karavank, vonj mojega sveta. Isti kraji prinašajo tudi druge, manj prijetne vonjave. Vonj kravjaka, ki je sprva neprijeten, celo nezno­sen, kar nam pove, da se mu moramo izogniti. Ko se kravjak posuši, postane komaj zaznaven, in ko postane skoraj zelišcni pelet, ki ga je mogoce uporabiti celo za kurjavo, mu ostane vec vonja po zelišcih in travah kot po fekalijah. Ne tako zelo drugace od marsikaterega parfuma starejšega datuma, ki zares diši, šele ko mine kakšna ura. V resnici gre za klasicne brezcasne vonjave, nastale v alkimiji poskusov v laboratorijih, ko je bil motiv ustvariti vonj, podoben mešanici dobrih vonjav iz vsakdanjega sveta. Morda je bil ta motiv povezan z našo evolucijsko naklonjenostjo do dolocenih po­krajin? Kako ustekleniciti vonj lepega razgleda? Tako da z mešanjem naravnih in sinteticnih snovi izdelaš vonj, ki te asociacijsko poveže s pejsažem in te miselno ponese v planine. Te klasicne vonjave so sprva zmes, ki je možgani ne zmorejo obdelati, pri cemer je vedno dodan vonj po necem živalskem, kar nas hkrati odbija in neznosno privlaci. Zame so vonjave gora tudi vonj po odžaganih dreve­sih. Vonj po smrekovi smoli, ki je v resnici vonj smrek, ki so v velikih težavah. Zaradi pogostejših suš, vrocin­skih valov in invazije lubadarjev naši planinski gozdovi dišijo vse lepše in hkrati vse bolj grozljivo. Gotovo tudi vonj skal, ki ni povsod enak. Granit diši drugace kot apnenec. Paklenica diši drugace kot Julijske Alpe. Vonj rok po plezanju v Dovžanovi soteski je povsem druga­cen kot vonj rok po plezanju v Kupljeniku. Zagotovo je tudi vonj ruševja vtisnjen v spomin, ko smo iz plezanja v dolgem slapu v davnih zgodnjih de­vetdesetih strašno dolgo in nevešce sestopali plezajoc navzdol predvsem po ruševju. Ko sem prišel domov, popolnoma premražen, sem si natocil kad vroce vode, da bi se pregrel, in vanjo dodal edini šampon, ki je bil na voljo, Pino Silvestre, vonj skoraj popolnoma enak vonju pritlikavih borov, ki sem jih prej objemal vsaj dve uri. Tedaj sem ta šampon uporabil zadnjic. Vonj gore je bogat, vecinoma prijeten, celo zdravilen in terapevtski. Vonjave aromaterapije so pogoste okre­pljene vonjave planinskih in gorskih zelišc. To bogastvo me krepi v prepricanju, da so te vonjave del tistega, kar nas vlece v gore. Razgleda se zavedamo, znamo ga opisati, zmoremo ga upodobiti in pokazati. Vonjav gora se skoraj ne zavedamo in ne znamo jih ujeti in sporocati naprej, toda v tistem dobrem zraku je vse, kar je v vonju, ki ga išcemo in tega sploh ne vemo. Zakaj torej z umetnim vonjem proti tistemu, cesar je tam v obilju in v najboljši razlicici? Priznajmo si, vonj obiska gora je tudi vonj potu, ki je vonj napora, hoje, vzpenjanja, plezanja in sestopanja. Je del doživetja, je del svobode in del bega pred vsakdanom. Ko pomislim na vonj gora, vse pogosteje pomislim na ambroksan. Ambroksan je sinteticno nadomestilo za ambro, vos­kasto snov, ki nastaja v crevesju kita glavaca in jo ta obcasno izloci v morje. Plavajoco snov scasoma zanese na obalo in za najditelja je lahko pravi zaklad, saj ima izjemno ceno. Že pred veliko casa so ljudje odkrili, da ima prijeten vonj, ki so ga dodali razlicnim osebnim dišavam in pozneje parfumom. Ker gre za zelo redko snov, so jo sintetizirali in v parfumeriji ni vec na voljo le kraljicam, marvec vsakemu izmed nas. Je del števil­nih najpriljubljenejših parfumov, še posebej tistih, ki so del sodobnega povprecja in njihov vonj udari vate na vsakem tretjem koraku sodobnega vsakdana. Do te mere, da gre za vonj mesta, vonj povprecnosti, vsakda­nje telesnosti, vonj necesa umetnega. Vse pogosteje je to vonj, ki ga zavoham, hitec v hrib, ob srecanjih z drugimi planinci. Cesar v mestu sploh ne bi opazil, mi v planini vedno postavi vprašanje. Zakaj? Zakaj parfum tja, kjer so pot, materina dušica, murke, ožarjena skala, ruševje, smrekova smola? Vidite, tudi vonj je oznacevalec sodobnega casa in sodobnega obiskovanja gora. Superge, pajkice, prekrite s kratkimi hlacami, ce ste moški, kapa s šiltom, bundica v vsakem vremenu, nahrbtnicek in border collie. Outfit ne bil popoln brez Montblanc Explorerja zanj in brez Zari­nega parfumcka zanjo. Kolikor sme in zmore tak outfit v pustolovšcino v gorah, toliko zmore in sme pri vonju. Do prvih štru­kljev! Ne do dobre misli, ne do spolzke skale, ne do pokleka pred murko, ne do hlastnega objemanja ruševja, ne do vohanja razlicno posušenih kravjakov, ko te nihce ne gleda. Enako se bo tak outfit izognili starim in pustolovskim vonjem, ki so skušali stari svet stisniti v sprej: Aramis, Encre Noire, Aromatics Elixir, Shalimar. Ocitno je svet vse bolj varen, manj nemaren, manj poten, manj pustolovski, manj izviren. Spremem­bo lahko tudi zavohate. Še bonus stilski nasvet nekoga, ki svet prevec vidi skozi voh. Izberite raje dišavo, ki temelji na snovi Iso E Super. Ta drugace, bliže nam, pricara obcutek lesnih in gozdnih vonjav. Najdete jo lahko v skoraj cisti obliki kot Molecule 01, ki je lahko podlaga za druge vonjave. Ali v dišavah: Encre Noire, Terre d'Hermes, D&G Light Blue, Gucci Bloom, Féminité du Bois. Lahko pa osta­nete zgolj pri vonju cloveškega potu. Menda je Napole­on pisal ženi Josephine, da bo doma cez nekaj dni in naj se zato neha umivati. Kar cloveka spomni na kakšen bivak in kakšno odpravo. m Kolumna izraža stališce avtorja in ne nujno tudi uredništva in Planinske zveze Slovenije. Z NAMI NA POT Janja Lipužic Zadnji odmev Alp na poti proti morju Notranjsko hribovje Premetavanje po luknjastem cestnem labirintu mi je presedalo. Zdelo se je, da voznik navigira bolj kot ne po navdihu in da sem opustila ugibanje, kdo nas bo rešil iz zlovešcega snežniškega trikotnika; crvicilo me je samo še vprašanje – kdaj? Ce nas ne bodo prej pozobale zveri. Ko je ura odštela ves svoj cas, smo usred ništa le parkirali. Namesto odrešilnega kažipota "Snežnik 30 min" in misli, da smo najbrž že tik pod vrhom, je kvišku kipelo vec metrov visoko letalsko krilo. Model MiG 19. Med fragmenti venecih spo­minov je po vec desetletjih ta skoraj filmski prizor, vreden legendarnih Dosjejev X, še vedno živ. Na Jar­movcu, v obmocju južnih snežniških gozdov, tik ob hrvaški meji, smo našli, kar smo menda iskali. Spo­menik vojaškemu pilotu Josipu Križaju, ki je na tem mestu, potem ko je preživel mnoge bitke španske državljanske vojne in NOB, dve sestrelitvi in ujetni­štvo, bojda zaradi slabega vremena strmoglavil leta 1948. Izkazalo se je, da si z našim voznikom delita mocne sorodstvene vezi, in razgrnila se je pripoved o vznemirljivem življenju - poleg Edvarda Rusjana - najbolj znanega primorskega letalca in domoljuba, po katerem danes nosi ime ajdovski aeroklub. Pri postavi­tvi obeležja je sodelovalo PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, za njegovo ohranjanje pa skrbi lokalni podmladek. Veliki poglavar … Veliki Snežnik, 1796 m, je najvišja slovenska gora izven geografsko zacrtanega alpskega sveta in s svojo markantno obliko že od dalec izstopa iz redko pose­ljene in pretežno gozdne kraške planote. Snežniška planota s 85 kvadratnimi kilometri površine na se­verozahodu prehaja v valovito pogorje Javornikov, na vzhodu meji na Loško dolino, jugovzhodno se stika s hrvaškim Gorskim kotarjem, južno pa se spušca v dolino reke Reke. Pod navidezno monolitnim gozdnim plašcem se skriva razjeden, težko preho­den kraški relief s številnimi vrtacami in globokimi dolinami, okoli tristo jamami in brezni ter znacilnimi skalnimi žlebici in škrapljami. Tu uspeva najvecje ne­alpsko rastišce rušja v Sloveniji in edinstven preplet dinarskih in alpskih rastlinskih vrst. Od dreves pre­vladujejo bukve in jelke, na jugozahodnih pobocjih pa najdemo tudi obsežne travnate oaze, kjer so nekoc pasli drobnico. Padavinsko gre za eno najbogatejših obmocij Slovenije, vendar brez površinskih voda. V planinskem smislu so poleg Velikega pomembni le še Mali Snežnik, 1694 m, greben Reber s Kozlekom, 997 m, in Volovja reber z Milanijo, 1099 m. … in njegovi nižji podaniki Približno na pol poti med Ilirsko Bistrico in Svišca­ki, kmalu za cestno oznako 10,5 km, se levo odcepi makadamska cesta v Mrzli dol (na ovinku stoji tabla z zemljevidom), plitvo dolino pod prepišnim travna­tim slemenom Volovje rebri. Ta je po zaslugi dolge in burne sage o vetrni elektrarni, kjer so moci merili in­teresi investitorjev in argumenti naravovarstvenikov, dobro znana tudi širši javnosti. Potem ko je bil projekt postavitve dvaindvajsetih vetrnic ustavljen, je glas o zenovskem miru in lepotah Milanije dosegel tudi plemeni planincev in turnih kolesarjev. Pohajanje po Milaniji zacnemo pri lovski koci na Tr­novski bajti (ali pa že kar v dolini, na primer v Šem­bijah), potem pa prosto po Prešernu - po omrežju stezic, gozdnih cest in kolovozov, do kamor nas nesejo noge. Pod Lunjevico, 1014 m, se vzpnemo na Veliko Milanijo, 1099 m, najvišjo tocko Volovje rebri z nenavadnim velebitskim balvanom, spustimo se na Bele ovce, 1029 m, precimo reber in se obrnemo na Milanki, 948 m. Med pohajanjem ostrovidnemu opazovalcu ne bodo ostali skriti ostanki vojašnic in kavern tako imenovanega Alpskega zidu iz casa ra­palske meje med Italijo in Kraljevino SHS. Oznake se držijo samo Slovenske turnokolesarske poti (STK), ostale so nemarkirane. Post scriptum: Ko boste zacutili klic Milanije, izklopi­te pametne naprave za sledenje višincem in dolžincem (tako ali tako ne bodo dosegli visokega kriterija za objavo na družbenih omrežjih) in preklopite nazaj na analogno doživljanje narave. Sredi snežniških golicav so globinci tisti, ki zares štejejo. Greben jugovzhodno od Ilirske Bistrice, imenovan preprosto Reber, se cez Ahac, 799 m, in Srednji vrh, 923 m, dvigne na skoraj tisocak Kozlek, 997 m, na katerem stoji manjša planinska koca. Za njun obisk nam ni treba prehoditi celotnega grebena; za izhodi­šce lahko vzamemo Trpcane, Jablanico ali katerega od ovinkov ceste proti Svišcakom. Najkrajša pot ne bo vzela vec kot uro hoje v eno smer. Sredi strumnih smrekovih gozdov v severozaho­dnem delu Snežniške planote je bilo nekdaj vecje gozdarsko in lovsko središce z lovskim dvorcem. Danes je Mašun eden redkih skromnih zaselkov, ži­vahnih zaradi dnevnih obiskovalcev, ki jih pritegnejo gozdna ucna pot, kolesarke poti, proge za smucarje tekace in seveda planinska pot na Snežnik. Štiri ure dolg vzpon poteka po trasi evropske pešpoti E6 in Poti kurirjev in vezistov (PKV). V casu druge sve­tovne vojne so okoli Mašuna potekali pomembni boji, tu sta bili tudi kurirska postaja in improvizi­rana partizanska bolnišnica. Cestni prelaz na višini 1022 metrov je dostopen po asfaltirani cesti iz Knežaka, po gozdnih cestah pa tudi iz smeri Loške doline, gradu Snežnik in Svišcakov. Kot jezera po dežju Suhoparna definicija Notranjske kot pokrajine v ju­gozahodnem delu nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske11 Vir: Wikipedija. povsem zgreši živost in raznolikost njenega sedanjega duha. Žal je tudi v oceh mnogih Slovencev zreducirana na zgolj tranzitno ozemlje na poti (ce že ne kar v napoto) proti morju. Stereotipna podoba nezanimive pokrajine se v zadnjih letih pocasi rahlja predvsem po zaslugi promocijskih aktivnosti dveh krajinskih parkov. Presihajoca jezera so med najdragocenejšimi na­ravnimi znamenitostmi Notranjske. Družina jezer okoli Pivke je v bližnjem geološkem sorodstvu z bolj znanim Cerkniškim jezerom na severovzhodni strani Javornikov, in kar je za Cerkniško obmocje Notranjski regijski park, je za Pivško obmocje Kra­jinski park Pivška presihajoca jezera. Z namenom, da bi obvarovali naravne vrednote, biotsko raznovr­stnost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habita­tov v zgornjem toku reke Pivke, je bil ustanovljen leta 2014. Obsega 140 kvadratnih kilometrov površin in je del mreže Natura 2000. Med obilnimi padavinami se tu kot gobe po dežju namnoži kar sedemnajst vecjih in manjših jezer, lokev in kal. Površina najvecjega Palškega jezera naraste do velikosti tristo nogometnih igrišc, sledi mu Petelinj­sko jezero z najstabilnejšim vodostajem ter cela vrsta manjših, Drskovško, Parsko, Laneno - obicajno ime­novana po bližnjih krajih. Najvecja globina sega do petnajst metrov; v sušnem obdobju jezerske kotanje prerastejo travniki, pozimi pa celo zaledenijo. Reka Pivka je tipicno muhasta kraška ponikalni­ca; kadar ne poplavlja, lenobno vijuga po površju, potem pa za lep cas ponikne in se po združitvi z reko Rak v Planinski jami na plan prikaže kot Unica. Že prav, kaj pa vmes? V navihani igri podzemnih skri­valnic si je Pivka skozi tisocletja trmasto – ne levo ne desno – utirala pot skozi hrib Sovic nad Postojno in tako spotoma oblikovala cudesa naše najslavnejše jame. Neodlocna po naravi, Pivka tudi svoje podze­mne vode razdeli; del jih potuje v Jadransko, del pa v Crno morje. V Ekomuzeju (leta 2023 v prenovi) v Slovenski vasi izvemo vse o naravni in kulturni dedišcini tega prostora in vzrokih za pojave, kot so jame, ponori, bruhalniki in presihajoca jezera. Velikim nihanjem podtalnice botrujejo casovno neenakomerno raz­porejene padavine in specificna geološka zgradba obmocja. Vodoprepustni apnenci Javorniško-Sne­žniške planote se narivajo na flišne neprepustne plasti v dolini, ki vodi preprecujejo odtekanje v reko Reko. Med padavinami tako voda na površini hitro naraste in jezerske kotanje se napolnijo, v sušnem obdobju pa presahnejo. Spremenljivemu vodosta­ju se je prilagodilo celo živalstvo in rastlinstvo ob jezerih; isti prostor naseljujejo tako jezerske kot mo­cvirske in travniške vrste. Brkinski rob Ce nacrtujemo pohod po celotni dolžini Brkinskega roba in nas vedoželjnost vlece še na ogled ostankov polpretekle zgodovine, moramo - ce nismo ravno domacini - zgodaj na pot. Med Šembijami oziroma Podtaborom na južnem ter Pivko na severnem koncu gorske pregrade, ki razmejuje zgornjo dolino reke Pivke od porecja reke Reke, se vije razgibana planinska pot s kar nekaj priložnostmi za postanek. Na Šilentaboru je od obrambne utrdbe pred Turki in plemiškega gradu iz 15. stoletja ostala le spominska tabla, vendar širokokotno razgledišce visoko nad dolino kar samo napeljuje k razumevanju strateške pomembnosti te tocke. Tudi bližnji Primož je bil nekaj stoletij pozneje vkljucen v vojaško obramb­no linijo vzdolž rapalske meje. Italijanska vojska je v notranjosti hriba zgradila ogromno utrdbo tako imenovanega Alpskega zidu (Vallo Alpino) s skoraj petsto metrov dolgim spletom rovov in bunkerjev z izredno napredenim sistemom prezracevanja, elektricnim agregatom za razsvetljavo, vodnimi re­zervoarji in skladišci hrane za številne vojake. Obisk je iz varnostnih razlogov možen samo z vodnikom. Krožna vojaška spominska pot se zacne pri Parku vojaške zgodovine v Pivki, se s Primoža vzpne na Šilentabor in skozi zaselek Narin vrne na izhodišce. Podtabor je srcika Brkinskega roba. Z najdišcem iz kamene dobe, ostalinami gradu, zgodbami o mlinih, žagah in zeljnih sadikah, z neraziskanimi jamami in bruhajocimi izviri, z 250-letno najstarejšo primorsko trto in 70 metrov visoko steno z izklesanim tunelom kljubuje casu in prižiga iskrice radovednosti. m Petelinjsko jezero ima najbolj stalen vodostaj. Foto Janja Lipužic Pot na Sveto Trojico vodi tik ob presihajocem jezeru. Foto Janja Lipužic Trgovanje z ledom Podobno kot led iz ledenih jam trnovskega gozda so domacini kose zamrznjenih pivških jezer nekoc prodajali v tržaške gostilne, mesarije in ribarnice. Prevažali so ga z vozovi, ovitega v slamo in listje, pozneje pa celo z vlaki, pri cemer se je dobršen del tovora spotoma stopil. V sušnih obdobjih jezera presahnejo in kotanje prerastejo travniki. Foto Janja Lipužic Grad Kalec V gradu Kalec je v 19. stoletju kot ucitelj služboval pisatelj Fran Levstik, avtor enega najbolj živih likov slovenske literature, legendarnega Martina Krpana. Takratni lastnik gradu je bil pesnik in narodni bu­ditelj Miroslav Vilhar, znan kot pisec ponarodelih pesmi Po jezeru in Lipa zelenela je. Danes je od gradu iz 17. stoletja ohranjen samo še stolp; najdemo ga nedalec od ceste med Pivko in Knežakom. Obnovljeni stolp gradu Kalec Foto Janja Lipužic 35 Ilirskobistriški fosilni plaz Na robu Snežniške planote, severovzhodno nad Ilirsko Bistrico, so odkrili najvecji fosilni plaz v Slove­niji, nastal pred vec kot milijon leti. Njegova razse­žnost je izjemna celo v svetovnem merilu; širok je pet, dolg pa med pet in šest kilometrov. Razlog za nastanek je bil mocnejši potres oziroma tektonski premik na liniji Volovja reber, Lunjevica, Gabrovec. Izrazito strma pobocja, znacilna za greben od Stra­žice do Kozleka in naprej proti meji, so tu prekinjena in zložno polzijo v dolino. Obmocje plazu je razgla­šeno za naravno vrednoto državnega pomena. Nekdanja vojaška pot na mediteranski strani Brkinskega roba Foto Janja Lipužic Po Snežniški planoti so speljane številne kolesarske poti. Foto Janja Lipužic Informacije Kako na izhodišca: Avtocesto Ljubljana–Ko­per zapustimo na izvozu za Postojno. Zavi­jemo proti Pivki, še pred njo v Slovensko vas (Sveta Trojica), nato skozi Parje (Juršce in Kršicevec), Knežak, Šembije (Šilentabor) in nadaljujemo v Ilirsko Bistrico (Svišcaki in Ve­liki Snežnik). Vodniki: Gorazd Gorišek: V zasnežene gore. PZS, 2019. Gorazd Gorišek: Razširjena slovenska planin­ska pot. PZS, 2014. Roman Mihalic: Dolenjska, Bela krajina, No­tranjska. PZS, 2012. Literatura: Irena Cerar: Pravljicne poti Sloveni­je. Sidarta, 2004. Vladimir Habjan, Peter Skoberne: Naravne znamenitosti Slovenije. Sidarta, 2001. Zemljevid: Notranjska s Snežnikom, PZS, 1 : 50.000 Veliki Snežnik, 1796 m Notranjsko hribovje Pri odcepu za Unec ga prvic ugledamo, najvišjega med vrhovi zunaj alpskega sve­ta. Njegova snežna kupola se zadaj za Ja­vorniki kot ogromno zrcalo blešci še dalec v pomlad, ko so doline že olistane. Ve­liki snežak ima odprto geografsko lego z razgledi proti domacim in tujim vrho­vom, morjem in otokom ter unikatno bo­tanicno pestrost. Tu najdemo tako alpsko kot dinarsko rastje, mrazišca z vegetacij­skim obratom, brezna, jame in vrtace. Kot doma se v prostranih in neobljudenih goz­dovih pocutijo divje zveri, medved, volk, okoli golih in izpostavljenih vršnih pobo­cij pa zna pošteno zavijati veter, vcasih s prav orkansko mocjo. Na tak dan smo ve­seli zavetja koce tik pod vrhom. Pravijo, da se vse poti slej ko prej koncajo na Snežni­ku; krepke v dolžino in bolj kot ne samotne, niso za vsakogar. Izjema je tule opisana. Zahtevnost: Lahka oznacena pot Oprema: Obicajna planinska oprema Višinska razlika: 560 m Izhodišce: Svišcaki, 1242 m. Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo na izvozu za Postojno. Zavijemo proti Pivki in nada­ljujemo v Ilirsko Bistrico. Tam zavijemo levo in se peljemo do 20 km oddaljenih Svišcakov. WGS84: N 45,57414°, E 14,40113° Koci: Planinski dom Svišcaki, 1242 m, te­lefon +386 51 219 799, e-pošta cosic.ja­dranka@gmail.com, spletna stran www.sviscaki.com; Koca Draga Karolina, 1790 m, telefon +386 41 382 466, e-po­šta zavetisce.sneznik@gmail.com Casi: Izhodišce–Veliki Snežnik 2 h Sestop 1.30 h Skupaj 3.30 h Sezona: Kopna sezona od maja do no­vembra, z ustrezno opremo tudi v sne­žnih razmerah Vodniki: Gorazd Gorišek: V zasnežene gore. PZS, 2019; Gorazd Gorišek: Razšir­jena slovenska planinska pot. PZS, 2014; Roman Mihalic: Dolenjska, Bela krajina, Notranjska. PZS, 2012. Zemljevid: Notranjska s Snežnikom, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Za planinskim domom cez travnik (pozimi sankališce) in mimo vikendov presekamo prvi cestni ovi­nek, višje pa še enega. Pot se obrne odlocno v levo in pri kapelici ponovno cepi. Do razpotja pri tako imenovani Kapetanovi bajti, 1460 m, gremo lahko po uhojeni poti (desno) ali pa kar po ce­sti (levo); obe varianti sta oznaceni. Ko se poti spet združita, nadaljujemo po cesti, gozd se pocasi redci. Na izravna­vi s klopcami se koncno odpre pogled na naš vrh. V zmernem vzponu pre­cimo pobocja proti Malemu Snežniku, 1694 m, nato pa se v desno lotimo še vršne strmine do koce in koncnega cilja. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Ce naredimo ovinek cez Mali Sne­žnik, z vrha kratko sestopimo, nato pa nadaljujemo naravnost po grebenu do zahodno ležecega Malega Snežnika. Strm sestop vodi do razpotja, kjer zavi­jemo ostro levo (desno Mašun). Nada­ljujemo po cesti levo in se mimo Grde jame vrnemo na izhodišce. Janja Lipužic Na Snežniku sneg vztraja še dalec v pomlad. Foto Janja Lipužic Kršicevec, 1092 m Notranjsko hribovje Kar dalec med pogorji Javornikov in Sne­žnika se podajamo, na vrh težko izgovor­ljivega imena, ki v povezavi z izhodišcnim Juršcem resno konkurira lomilcem jezika tipa Iz Ježce cez cesto v Stožce. Ko opra­vimo z zacetno jezikovno zagato, razveseli dejstvo, da je pot na ta malo znani super razglednik povsem preprosta in nenapor­na. Brez zadržkov jo lahko priporocimo za izlet z otroki, sploh v združbi drugih lokal­nih zanimivosti, kot so Pivška jezera, Dino Park ali povest o Martinu Krpanu. Smo razglede že omenili? Cudoviti in presene­tljivo prostrani so, in kar je dragocena red­kost, vecinoma jih bomo imeli samo zase (pozor, po tej objavi bo morda drugace). Neobvezen, a priporocljiv dodatek (ali pac uvodno ogrevanje) Kršicevcu je vzpon na Bele stene, 863 m, severno od vasi. Kro­žna pot je dobro oznacena, do slikovitega spodmola v vzhodnih pobocjih kar strma, od razgledne tocke na drugo stran pa brez posebnosti. Zahtevnost: Lahka oznacena pot Oprema: Obicajna planinska oprema Višinska razlika: 390 m Izhodišce: Vas Juršce (tudi Jurišce), 704 m. Avtocesto Ljubljana–Koper zapustimo na izvozu za Postojno. Za­vijemo proti Pivki in nadaljujemo proti Knežaku. Pred njim v Parjah zape­ljemo levo na lokalno cesto in skozi Palcje v Juršce. Sredi vasi je informa­tivna tabla z zemljevidom in kažipoti. WGS84: N 45,66429°, E 14,2946° Casi: Izhodišce–Kršicevec 1.30 h Sestop 1 h Skupaj 2.30 h Sezona: Kopna sezona od marca do no­vembra, možno tudi pozimi Zemljevid: Notranjska s Snežnikom, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Širok ograjen kolovoz si na za­cetku utira pot med travniki in pašniki proti cilju, vidnemu od dalec. Skoraj vodoravni odsek se konca na drugi strani makadamske ceste, ki jo že ob­kroža gozd. Skozenj se vzpenjamo bolj ali manj v isti smeri do klopce, kjer za­vijemo levo v nekoliko strmejše pobo­cje. Kmalu za odcepom za Mrzlo jamo (desno, 15 min) nas napis obvesti, da smo prestopili tisocmetrsko mejo, ra­stje se umika cedalje širšim razgledom in v zadnjih metrih že lahko uživamo lepote Pivške kotline ter gora njenega obrobja. Vrh je travnat in prostoren, z nenavadno rogato dekorirano vpisno skrinjico. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Ka­žipot za Bele stene stoji pribl. 10 min pred vasjo, turico bomo tako podaljšali za pribl. uro in pol. Janja Lipužic Krišicevec preseneti z obsežnimi razgledi in ozaljšano vpisno skrinjico. Foto Janja Lipužic Veliki Snežnik, 1796 m Notranjsko hribovje Kršicevec, 1092 m Notranjsko hribovje Sveta Trojica, 1106 m Notranjsko hribovje Ne samo nenaporna planinska pot z ime­nitnimi razgledi na Postojnsko kotlino z Nanosom, Javornike, Snežnik, Vremšci­co in oddaljene Alpe, tudi bližnja okolica Svete Trojice vabi z malho dogodivšcin in vznemirljivih zgodb. Najbolj znana pripo­veduje o najslavnejšem tihotapcu soli na Slovenskem, Martinu Krpanu. Legendar­ni silak, bojda doma prav v sosednji dolini Vlacno (drugo možno izhodišce), in njego­va kobilica sta ovekovecena celo na grbu obcine Pivka. Širše obmocje je vkljuceno v Krajinski park Pivška presihajoca jeze­ra. Izlet nacrtujmo v casu, ko so jezera vodnata; do obale Petelinjskega jezera je le nekaj korakov z naše poti. Gora je dobila ime po zdaj že porušeni cerkvi sv. Trojice iz 17. stoletja, v starejši literaturi pa se po­javlja tudi ime Lonica v pomenu senena kopa (na zemljevidu je to sosednja vzpe­tina, 1124 m). Zahtevnost: Lahka oznacena pot Oprema: Obicajna planinska oprema Višinska razlika: 600 m Izhodišce: Slovenska vas, 566 m. Av­tocesto Ljubljana–Koper zapusti­mo na izvozu za Postojno. Zavijemo proti Pivki, pred njo zapeljemo levo v Slovensko vas (oznake za Ekomuzej Pivška jezera). WGS84: N 45,7013°, E 14,23834° Casi: Izhodišce–vrh 2 uri Sestop 1.45 h Skupaj 4 h Sezona: Kopna sezona od marca do novembra, ob primerni opremi tudi pozimi Zemljevid: Notranjska s Snežnikom, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Ob muzejski stavbi gremo nav­zgor po makadamski cesti do široke ravnice, kjer za oznakami zavijemo levo (desno Palško jezero, Sv. Marje­ta). Po kolovozu cez ograjene travnike pridemo do desnega odcepa za Sv. Trojico (naravnost Petelinjsko jeze­ro). Na drugi strani gozdicka gremo levo skozi vrtljivo pašno ograjo in se vzpnemo cez razgledno pobocje do ceste. Kratko ji sledimo, nato presto­pimo desno na zložen kolovoz in višje zopet desno na široko pot, ki nas po dolgem precenju zahodnih pobocij in preckanju ceste pripelje v bliži­no najvišjega parkirišca Sevški gozd (do vrha 45 min). Malo višje se desno prikljuci pot iz doline Vlacno, smer hoje se znova obrne. Ko premaga­mo nekoliko strmejši breg, dosežemo odprto vršno pobocje z obnovljeno cerkvijo. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Janja Lipužic Vrh Svete Trojice z obnovljeno cerkvijo Foto Janja Lipužic Šilentabor, 751 m Notranjsko hribovje Šilentabor (tudi Šilen Tabor) je geograf­sko najdominantnejša, ceprav ne najvišja tocka razglednega slemena med porecje­ma Pivke in Reke, kjer po borovcih dišeci vetric Mediterana blaži hladen piš s Sne­žniške planote. Vas in vrh istega imena na slikovitem robu Brkinov sta privlacna tako s pokrajinskega kot tudi z zgodovinskega vidika. V srednjem veku je Šilentabor ve­ljal za najvecjo protiturško utrdbo na slo­venskih tleh, arheološke najdbe pa sega­jo še dlje, v 8. stol. pr. n. št. in pred dobo Rimljanov. Opisana razlicica izleta poteka krožno pod mogocno Podtaborsko steno, daljša pa vkljucuje še vzpon na Primož, 718 m, z ostanki utrdb nekdanje rapalske meje iz casa med obema vojnama. Od tam je možno sestopiti naravnost v Pivko ali si ob energetskih tockah obnoviti moci za vrnitev v Šilentabor. Zahtevnost: Lahka, delno oznacena pot. Na celi turi je markacij le za vzo­rec; dobro je imeti nekaj obcutka za orientacijo in zemljevid. Oprema: Obicajna planinska oprema. Višinska razlika: 380 m Izhodišce: Vas Šembije, 592 m. Avto­cesto Ljubljana–Koper zapustimo na izvozu za Postojno. Zavijemo proti Pivki in skozi Knežak pripeljemo do Šembij. Parkiramo sredi vasi pri cerkvi. WGS84: N 45,60336°, E 14,23834° Casi: Izhodišce–Šilentabor 2.20 h Sestop 1.50 h Skupaj 4.30 h Sezona: Kopna sezona od marca do no­vembra, možno tudi pozimi Zemljevid: Notranjska s Snežnikom, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Sredi vasi se cesta cepi; leva gre v Podtabor (od tam se bomo vrni­li), po desni pa mimo hiš pridemo na kolovoz na robu gozda. Pot se cez cas zoži in zavije desno na široke travnike proti Vrhu, 778 m, vzhodno od glavne poti ob Brkinskem robu. Vrnemo se za približno 50 višinskih metrov in desno poišcemo prehod v dolino pod Bezgovico, kjer se obicajno pasejo konji. Precno levo se vzpnemo na rob grebena in po njem do najvišje tocke Gradišce, 791 m, z vpisno skrinjico in markacijo. (Spodaj vidimo cesto, po kateri se bomo vracali.) Vse do Šilenta­bora se bolj ali manj držimo slemena; skozi gozd, ob njegovem robu ter po kolovozih skoraj vodoravno prispemo do cerkve sv. Martina, od koder je do glavnega cilja le še nekaj minut hoje po asfaltu (žig, razgledna tocka). Sestop: Vrnemo se skozi vas in spu­stimo desno proti Narinu (oznace­no). Na razpotju gremo v Podtabor (desno Narin), ves cas po makadam­ski cesti, nato skozi tunel, vklesan v skalo, mimo vodnih izvirov in tik pod Podtaborsko steno v vas. Zavijemo ostro levo na preval in se vrnemo na izhodišce. Janja Lipužic Šilentabor sta vas in vrh enakega imena Foto Janja Lipužic Sveta Trojica, 1106 m Notranjsko hribovje Šilentabor, 751 m Notranjsko hribovje Planinc.kov kotic.ek Kristina Menih Burni marec v Pravljicariji Mesec marec, ki so mu nekoc pravili sušec, je potrkal tudi na vrata Pravljicarije. Sušec je vendar sušen, in ce je sušen, potem je suh, in ce je suh, pac ni debel. Ampak, ker se z vremenom ne gre šaliti, šalo na stran! Ce se bo suša nadaljevala, se nam slabo piše, je stara mati Polhova godrnjala izpod volnene kape, ki si jo je poveznila globoko na dlakavo celo, saj jo je že cel dan zeblo kot psa. No, tako si je pac predstavljala, da bi utegnilo zebsti Dixie, saj drugega psa niti ni poznala. Tisti marec namrec ni bil le sušen, ampak tudi hladen. Zaljubljeni kljuncki Sonce se je opoldne že povzpelo cez Triglav in medlo sijalo na Zadnjo dolino, ampak stara mati je bila res že zelo stara, zato njenih premrlih kosti niso zmogla ogreti niti suha bukova drva, ki jih je Lojze pripeljal svojemu sosedu Jošku. Prav pri njem je namrec že nekaj casa stanova­la stara Polhova. A o tem, da ogreva izbo tudi za neko betežno polho, Joško ni imel pojma, saj se je priselila na crno, zato ji ni bilo treba placevati niti stanarine niti turisticne takse. A pustimo to ob strani. Ce potegnem crto, se je nad zadnjo podtriglavsko dolino risalo prav prijazno spomladansko popoldne. Tako kot že nekaj dni prej je tudi ta dan z vseh strani pelo, žvižgalo, piskalo in šcebetalo. Trentarski ptici so že postavili nova gnezda in zdaj je vsak poskušal privabiti samicko. "Jaz imam najlepši dom, om om," se je hvalisal tisti na prvi veji starega kostanja. Z druge strani istega drevesa je svoje premožen­je oglaševal drugi zaljubljeni ptic: "Pridi, pridi, mala moja, boš preizkusila, kako mehko sem ti postlal!" "Nek nek nek, k meni prileti, pri meni ostani, pa ti nikoli ne bo nic manjkalo. S svojim zlatim kljunom ti bom nosil tako slastne crve, da boš zvalila polno gnezdo jajck. Pomagal ti jih bom greti in tudi mladicke hraniti, nek nek nek," se je s polnim kljunom obljub oglašal tretji osvajalec. V tistem pa je po deblu potrkala žolna: "Kaj se derete kot srake, saj ni nihce gluh!" In ptici so res vsaj zacasno zaprli kljune in utihnili. Pticke samicke so se držale skupaj, jih prikri­to opazovale in si mislile svoje. Z veseljem so se pustile osvajati, to že, da pa bi jih kateri tudi osvojil, to pa ne. Vsaka je našla kakšen izgovor: eni ni bilo všec gnezdo, drugi ni ugajala smreka, na kateri je stalo, tretja je vihala kljun­cek nad samckom, cetrti pa ni godila okolica. Samickam se namrec še ni ljubilo predati ob­veznostim, ki jih prinaša skupno pticje gnezdo, raje so se zabavale in se veselile samskega življenja. Samcki pa so se še bolj trudili, da bi osvojili srce svoje izbranke. Življenje je teklo naprej. Pticice so se slednjic navelicale pose­danja po vejah in brezplodnega klepetanja. Prva se je ojunacila kosovka. Ko ji je kos spet zacel dvoriti, se je pustila prepricati in se je preselila k njemu. Tudi sinicka je mislila, da ji bo bolje v dvoje, enako tašcica in drobna kra­ljicka. Pticji pari niso izgubljali casa, saj se je že res mudilo za narašcaj in kaj kmalu so se po vsej Pravljicariji iz gnezd s svojimi prvimi civki oglašali vedno lacni mladicki. Žeja je hujša od ljubezni Svizec Zvis ni imel ljubezenskih težav. Namesto njih ga je mucila strašanska žeja in ta je lahko še veliko hujša kot neuslišana ljubezen. Žeja ga je dajala, ker je pojedel polno vrecko slanega krompirjevega cipsa, ki ga je malo prej našel na klopi na Placu. Vrecica, ki jo je tam pozabil neki planinec, ga je s svojimi živimi barvami takoj pritegnila. "O, kako šumi," se je vznemiril, ko jo je držal med tackama in segel vanjo. "Le kaj je to, tako rumeno in tako omamno diši po olju?" Ko je prvi krompirjev listic zahrustal pod nje­govimi sekalci, je Zvis kar zamižal od ugodja. "Njami njami, to pa je veliko boljše od vsakega lešnika," je zadovoljno zabrundal in grizljal toliko casa, da je pogrizel ves cips. Niti naj­manjše drobtinice niti najmanjšega zrna soli ni pustil v vrecici, vse je požrl, potem pa se s polnim želodckom odpravil spat. A ga je kmalu prebudila žeja in zdaj je razmišljal, kje bi si jo lahko cim prej potešil. Beli potok je bil suh kot poper, zato je skocil do Krajcarice, namocil gobcek v ledeno hladno vodo in pil, pil, pil … Ni se še povsem odžejal, ko je iz potoka za­slišal krik na pomoc, zato se je brž podvizal proti glasnemu cviljenju. Le kaj se je zgodilo in komu bom lahko pomagal, se je spraševal med tekom. Le komu se je zgodila nesreca? Po hribih in dolinah V planinah je pozimi zapadlo veliko snega, zato so se tudi v tretjem mesecu leta bahale s svojo belino in izzivale plezalce, da bi si drznili mednje. K sreci so ti ostajali previdni, zato niso izzivali in se niso podajali v gorski svet. Dobro so vedeli, da se snežna odeja, ki jo vsak dan ližejo topli soncni žarki, zlagoma tali. Nevar­nost snežnih plazov je res postajala iz dneva v dan vecja. Kjer ni bilo ljudi, so uživale živali. Gamsi so pre­izkušali svoje spretnosti na snegu, kozorogi pa so jih opazovali. Gospodicna si je zaželela malo predaha od mestnega hrupa, pa si je vzela nekaj prostih dni in se z Dixie spet pripeljala pred svojo hišico pod mogocnim kostanjem. Najprej je zakurila v kaminu, saj je bilo v izbi le pet stopinj, in se s psicko brž odpravila na potep. Hiteli sta, da ju ni zeblo, vse dokler ni go­spodicna zaslišala brlizga. Ko je pogled usme­rila proti zvoku, je visoko na plazišcu zagledala cel trop gamsov, ki so strmeli vanjo. Obstala je na mestu in gamsi tudi, ko pa je psicka stekla proti njim, se je trop umaknil. Pohodnici tudi. Doma ju je cakal cel kup dela: gospodicna je morala razložiti hrano, Dixie pa ovohati vso hišo, saj jo je zanimalo, kdo vse je v njej preživel zimo. Prepoznala je vonj po miškah in si oblju­bila, da jih naslednji dan poišce. Tistega vecera se ji je namrec ljubilo samo še zavleci se v svoj kot in od utrujenosti zaspati. Živalski izletniki Suha struga Belega potoka je v svojo družbo zvabila družino planinskih zajcev z gorenjske strani. Mali zajcki – štirinajst jih je bilo - so ravno imeli pocitnice, pa sta se oce in mama Zajc odlocila za izletniški dan na Primorsko. "Tokrat bomo obiskali Beli potok, znamenit po tem, da je skoraj vse leto suh," sta oce in mama razlagala svojim otrokom, ki so strigli z velikimi ušesi in ju pazljivo poslušali. Za družino Zajc se je po kamenju istega potoka sprehajala tudi domaca družina divjih prašicev. Mama Divja Pujsa je v izvidnico poslala svojega moža, in ko je ta prižgal zeleno luc, je dvanajst mladih pujskov brezskrbno koracilo po njego­vih stopinjah. Procesijo je zakljucila mama, ki je strogo nadzorovala mladi rod. Tišina je postajala tako gosta, da bi jo lahko rezal z nožem in si jo privošcil s kosom kruha namesto salame, dokler ni miru naenkrat pre­kinil mocan šum, ki se je iz trenutka v trenutek stopnjeval. Grozece bobnenje se je bližalo z bli­skovito hitrostjo, hkrati pa tudi … "Jojmene, ven, ven, hitro poskocimo in se raz­bežimo, drugace bo po nas," je glasno javknila gospa Zajc. Mali zajcki, zajcice in gospod mož so jo ubogali in se vsi prestrašeni tako urno razbežali na vse strani sveta, da se še do danes niso našli … Jih je pa zato povsod polno! "Ug, ug, ug, brž iz struge! Brž, nemudoma, takooooj!" je zacvilila mati Divja Pujsa, ki se je sekundo poprej ozrla in zagledala, kako se po dotlej suhi strugi vali snežnica in se potok polni z vodo. O, kako so vsej svoji obilnosti navkljub hiteli Divji Pujs, njegova žena in njuni mali okrogli otrocici! Tudi njihova družina se je razbežala na vse strani, da jih je zdaj polno ne le v planinskem, temvec tudi v nižinskem svetu. No, naši junaki so se najprej poskrili na varno in od tam opazovali dogajanje. Bilo je kaj videti! Voda, ki je polnila korita Belega potoka, je bila zelo hitra, šesti pujsek pa premalo, zato ga je zajela v svoj objem. Pa šesti v vrsti ni bil niti najmlajši, niti najmanjši, niti zadnji v vrsti in niti najpametnejši. Pac cisto povprecen divji pujsek, ki mu ni uspelo pravocasno pobegniti na suho. "Ug, ug, ug, najin šesti otrok je izginil pod vodo, na pomoc, na pomoc, ug, ug, ug!" sta zacvilila prestrašena starša tako glasno, da ju je zasliša­la celo Dixie, ki je gospodicni delala družbo na ležalniku pred hiško. "Kaj tako glasno cvilita? Moja gospodicna ima strašanski glavobol, zato zahtevam, da pri prici utihneta. Sta me slišala?" je zabevskala psicka, ko je prisopihala do pujsov. "Ug, ug! Kako naj utihneva, ce pa sva ostala brez enega otroka, ug ug! Nesreca ima vendar prednost pred glavobolom, se ti ne zdi? Sicer pa: kaj sploh je glavobol?" "Ah, pustimo zdaj glavobol ob strani. Nujna pomoc ima seveda vedno prednost. Kaj pa je?" Ko je Dixie izvedela, da je malega pujska prehi­tela voda, se je brž pognala k bregu in proniclji­vo opazovala naraslo snežno vodo, deroco po strugi. Motrila jo je tako dolgo, da je v njej za­gledala pujskovo glavico. "Tu je!" je zavpila. A je glavica, še preden je izustila stavek do konca, spet izginila pod vodo. Namesto nje sta se ven prikazali prednji tacici, ki ju je cez nekaj trenut­kov zamenjala ritka, ko pa je iz vode pokukal repek, ga je Dixie že krepko držala z zobmi in malega nesrecnika vlekla na suho. V tistem je tudi svizec Zvis pritekel izza ovinka in vpil: "Iuiuiu, prva pomoc prihajaaaa!" Ko pa je uvidel, da ga je Dixie prehitela, se je usedel k ponesrecencu. Prijel ga je za tacico in ga bodril: "Vse bo še dobro, brez skrbi! Zdaj si na varnem!" No, ja: pujsek je bil res na varnem, ampak bolj kot sebi je bil podoben polnemu sodcku. Ves napihnjen sploh ni mogel vdihniti zraka in bi se najbrž še zadušil, ce se ne bi Dixie usedla na njegov trebušcek. Potem je voda v curku bruh­nila skozi njegova usta in nos in pujsek je spet lahko zadihal, ceprav je potreboval še veliko casa, da je prišel k sebi. Vse ga je bolelo, pa še sram ga je bilo, saj je že vnaprej vedel, kako se bodo iz njega norcevali njegovi prijateljcki, ko bodo izvedeli, da je Dixie sedela na njem. A zdaj ni bil pravi cas za razmišljanje, kajti oci, mami, bratci in sestrice, zbrani okoli njega, so od veselja in srece godli na ves glas. Zahvalili so se Dixie in tudi Zvisu, potem pa zadovoljno odgodljali domu naproti. Med potjo so malemu srecnežu vsi prisegli, da o nezgodi nikomur ne bodo crhnili niti besede, zato se je hitro pomiril. Zagotovo bi za vedno pozabil na neprijetno dogodivšcino, ce mu ne bi starši za rojstni dan poklonili rumenega plavalnega obroca. Kajti oci in mama sta se trdno odlocila, da bosta svoje mladice iz podtriglavske Pravljicarije naslednje leto odpeljala na morje. A to bo že druga zgodba. m 41 maj 2023 PLANINSKI VESTNIK Voda, ki je polnila korita Belega potoka, je bila zelo hitra, šesti pujsek pa premalo, zato ga je zajela v svoj objem. Ilustracija Jernej Myint TUJINA Jasna Kos Delno izsušeno jezero pod planoto Iluliumanersuup Portornga Foto Janko Kos Nad severnim polarnim krogom Treking po Grenlandiji Grenlandija je najvecji otok na svetu, vecinoma prekrit z ledom, debelim tudi preko 2000 m. Deli obale so kopni, predvsem zahodna obala je bolj prijazna, kjer živi tudi vecina od 56.000 grenlandskih prebivalcev. Kopni del je na jugu porasel s travo in grmicevjem, kar je v 10. stoletju navdihnilo Erika Rdecega, da je deželo poimenoval Grenlandija – Zelena dežela. Pokrajina ob polarnem krogu je tipicna arkticna tundra, prepredena z mnogimi jezeri. Z glavnega letališca Kangerlussuaq do Sisi­miuta, drugega najvecjega mesta na zahodni obali Grenlandije, vodi oznacena pot Artic Circle Trail, ki je že nekaj let velik pohodniški hit. Vecina prehodi 160 km dolgo pot v 7 do 10 dneh. Kljub temu da ni težka, je primerna le za utrjene pohodnike, saj moramo vse potrebno nositi v nahrbtniku, na poti se ni mogoce oskrbeti s hrano, le vode je vec kot dovolj. Tudi mo­žnosti predcasnega umika s poti ni, pa naj bo vreme še tako neprijazno, noge ožuljene ali nahrbtnik prete­žak. Pot sva prehodila lani poleti. Kangerlussuaq Kangerlussuaq je manjši kraj na zahodu Grenlandi­je, 70 km nad severnim polarnim krogom. Leži na koncu fjorda in ima približno 500 prebivalcev. Zaradi ugodnega vremena, saj je v povprecju tristo jasnih dni na leto, so Americani med drugo svetovno vojno tam zgradili letališce. Del letališca še vedno upravlja­jo zracne sile ZDA, drugi del pa služi kot najvecje civilno letališce na Grenlandiji, kjer vsak dan prista­ne tudi letalo iz Křbenhavna. Letalska povezava z Dansko in seveda vec grenlandskimi mesti je omogo­cila razvoj turizma. V mestu so hotel in dva hostla ter turisticni urad, kjer vam organizirajo ogled bližnjega ledenika, crede arkticnih divjadi in pozimi vožnjo s pasjo vprego. Za pohodnike je Kangerlussuaq kraj, kjer se kupi plinske bombice in zalogo kruha ter se cim prej odpravi na pot. Uradni zacetek trekinga Artic Circle Trail je 15 km iz mesta v naselju Kellyville, kjer je bil znanstveno raz­iskovalni center za preucevanje arkticne atmosfere in Danski meteorološki inštitut. Radijski teleskop je ostal, uslužbencev pa ni vec, kraj je zapušcen. Najbolj zagnani pohodniki si pot podaljšajo in zacnejo na gricu Sugarloaf (2 uri hoje vzhodno iz mesta) ali celo 25 km stran ob celinskem ledu v kampu Ice Cap. Kjerkoli si že izberemo izhodišce poti, nas tja lahko zapelje taksi, ki se ga naroci v prodajalni spominkov na letališcu. Na dolgi poti Pot je oznacena z rdecimi pikami na skalah in je skoraj povsod dobro uhojena, kjer pa ni, so posta­vljeni možici. Izgubimo se lahko samo ob preckanju mocvirij in teh ni malo; po najini oceni je bilo 20 % poti precej mokre. Zaradi permafrosta, ki se poleti na površini odtali, nastajajo mocvirja, ne moremo se jim izogniti. Pot je zelo razgibana, vodi nas cez hribe in doline. Na celotni poti premagamo le dobrih 4000 m višine, najvišje se pot dvigne do 550 m nadmorske višine. Zanimivo pa je, da imamo na tej višini obcutek, kot da smo 2000 m visoko v Alpah, saj je teren skalnat, rastja je manj in tudi s snegom se srecamo. Najprej ocarajo jezera, manjša in vecja, sledijo si drugo za drugim. Nekaj prvih jezer je rahlo slanih, v ostalih je voda pitna. Ob najdaljšem se hodi cel dan. To jezero se imenuje Amitsorsuaq. Kdor ima sreco, ga lahko prevesla, saj je na enem ali drugem koncu nekaj kanujev. Vecinoma so bolj v slabem stanju, ampak ce naletiš na dobrega, si lahko spociješ noge in ob vesla­nju utrdiš še mišice na rokah. Midva te srece nisva imela, kanu je bil na napacnem koncu jezera glede na najino smer. Potem so tu še reke. Šestkrat sva za precenje rek morala sezuti cevlje in sleci hlace, ceprav so razen ene segle le do kolen. Za najglobljo je bilo v vodniku zapisano, da se je dobro sleci do golega, a se nama na prvi pogled voda ni zdela globoka. Spodnje hlace sva tako oprala kar na sebi. Ob poti je osem preprostih koc, bivakov, v katerih se da prespati. Koce so majhne, z lesenimi ležišci, v ne­katerih je prostora za štiri, v vecini za šest ljudi in v najvecji za 20. V slabem vremenu se hitro zgodi, da je koca polna, zato bi bilo iti na pot brez šotora precej lahkomiselno. Pa tudi lepše je spati v šotoru, ki ga po­staviš tik ob jezeru, poslušaš veter, žuborenje vode, gaganje rac vseh vrst, ki se oglašajo vsaka po svoje. Povprecne temperature poleti so okoli 8 °C. Pošteno naju je zeblo le prvo noc, saj je bilo doma peklensko vroce in zato je bil prihod na Grenlandijo pravi tem­peraturni šok. Zjutraj je bil šotor prekrit s tanko belo prevleko ivja. Navadno je bilo cez dan nad 10 °C, cez noc se je ohladilo. Noci sicer ni, temperature pa se vseeno spustijo. Tudi z višino je bilo vedno bolj mrzlo. Letošnje poletje je bilo bolj deževno, kot je to obicajno. Imela sva še sreco – le enkrat sva v dežju pospravljala šotor, ki je bil zato kakšen kilogram težji. Tisti dan sva proglasila za dan pocitka. Naredila sva le polovicno etapo, šla do bivaka in tam posušila moker šotor in vlažne spalne vrece. Do vecera se nas je nabralo v bivaku in v njegovi bližini petnajst, kar je bilo prav nenavadno, saj nikoli nisva v enem dnevu srecala vec kot tri pohodnike, kakšen dan prav nikogar. Rahlo je deževalo še nekajkrat, vendar ne za dolgo. Ko sva za­kljucila s trekingom, sva ostala na Grenlandiji še osem dni in ves ta cas je deževalo. Živalstvo in rastlinstvo Belih medvedov se na kopnem delu zahodne obale ni bati, saj tja ne zaidejo. Zelo sva si želela videti mošusno govedo, vendar živijo bliže celinskemu ledu, tako da jih nisva srecala. Ves cas so naju spre­mljali severni jeleni. Velicastne velike živali, ki se tako elegantno tiho premikajo, da jih je veselje gledati. Na poti so se veckrat znašle cele družine belk, mame so živcne klicale pišceta v varno zavetje. Videla sva belega zajca, polarne lisice, mnogo razlicnih ptic, v morju pa kite. Z veseljem bi si od blizu ogledala tudi kakšnega lososa, pa se nobeden ni hotel približati na­jinemu trnku. Vaba ni bila prava, klobas ne jedo. Od rastlin je vse polno cvetlic, lišajev, trav, najlepša je ark­ticna bombažna trava, cvetel je regrat. Veliko je en­demicnih rastlin, grenlandska nacionalna cvetlica je pritlikavi kresnik (Chamerion latifolium). Dreves na zahodu Grenlandije ni prav nobenih, od grmovnic pa raste pritlikava vrba, ki seže do kolen. Na jugu je grmovje višje, tudi do treh metrov, kar pri hoji lahko predstavlja precejšen problem. Najbolj sva bila vesela borovnic in crnega, brusnicam podobnega jagodicevja, vsak dan sva jih pojedla vsaj za eno pest. In gobe. Podobne so našim brezovckom in turkom, jedla sva jih vsak dan. Enkrat sva jih dala v juho, drugic k makaronom. Kljub bornemu rastju in mo­cvirnatemu terenu lahko tudi na Grenlandiji zagori. Pred tremi leti je bilo v tem delu, kjer poteka pot, kar nekaj požarov, zato je kurjenje v naravi prepovedano. Sledovi ognja so še vedno vidni. Potrebna oprema Najštevilcnejši prebivalci na Grenlandiji so komarji. Brez mrežice, ki pokriva obraz, se ne da hoditi. Le veter in mraz jih odženeta. Ko so se temperature spustile pod 5 °C, je bilo najbolj prijetno. Seveda pa je najbolj pomembna dobra obutev. Janko prisega na mocne visoke pohodne cevlje. Dobro so mu služili prvih pet dni, potem pa je vanje prišla vlaga in so ga kar lepo ožulili. Jaz sem se odlocila za lahke visoke cevlje, ki so se sicer premocili, ampak so se zelo hitro sušili. Na nogah sem imela pametne nogavice ali pa vodo­odporne nogavice, kar se je izkazalo za boljšo izbiro. Telefon, ce ima vaš operater gostovanje na Grenlandiji (najin ga nima), deluje le v naseljih, zato sva se za vsak slucaj odlocila za najem satelitskega telefona. V na­hrbtnikih sva imela še šotor, spalno vreco in blazino, posodo in plinski kuhalnik, obleko in hrano. Na zacetku, ko sva imela še vso hrano, sta nahrbtnika tehtala 18 in 15 kg, potem pa sta bila iz dneva v dan lažja Najina prehrana je bila resda vsak dan enaka, ampak jedla sva dobro in dovolj. Cokolino, narejen z vodo in mlekom v prahu, cetrt suhe klobase in košcek kruha za zajtrk, juha za kosilo, makaroni za vecerjo, caj, med obroki še kakšna pest orešckov ali košcek cokolade, dvakrat sva skuhala puding. Vode je dovolj in da je še bolj odžejala, sva ji dodajala kakšno ma­gnezijevo ali vitaminsko šumeco tableto. Skrbno sva nacrtovala in pripravljala seznam opreme, nicesar nisva pogrešala. Razen rezervne baterije za telefon, ki sva ga uporabljala namesto fotoaparata, tudi ni bilo nicesar prevec. Cesta po trasi trekinga? Na Grenlandiji ni ceste, ki bi povezovala dve mesti. Najdaljša cesta je v Kangerlussuaqu. Dolga je 35 km in povezuje letališce z ledenikom, na katerega vozijo turiste, ter z znanstveno postajo Kellyville. To ni as­faltirana, ampak je samo nasuta cesta. Pot sva želela prehoditi že pred dvema letoma, pa naju je ustavila korona. V tem casu so na Grenlandiji zaceli uresni­cevati številne nacrte, ki bi pospešili razvoj turizma, na primer gradnjo novih letališc in cest, ki bi povezale posamezna mesta. Zgradili naj bi cesto, ki bi pove­zovala Kangerlussuaq in Sisimiut in naj bi potekala po trasi Artic Circle Trail. Cesti so nasprotovali oko­ljevarstveniki po vsem svetu, domacini pa so nacrte podpirali. Na spletu sva ves cas iskala informacije, ampak bile so tako razlicne – od tega, da je cesta koncana, do tega, da je kolovoz narejen do polovice. Do zadnje­ga nisva vedela, kaj naju bo pricakalo. V Kellyvilleu, ob prvi oznaki za zacetek trekinga, je še vedno cesta, en kilometer, dva kilometra – cesta. Ali sva prišla na Grenlandijo, da bova hodila po cesti? Po tretjem kilometru je na sreco ceste zmanjkalo. Ponovno sva na sledove ceste naletela cez štiri dni. Ponekod je bilo videti sledove manjšega gosenicarja. Na razmocenih tleh je pot grdo razril, drugje je bila le nekoliko potla­cena trava, vcasih je bila postavljena kakšna palica, ki je oznacevala, kje naj bi šla cesta. Resda ne moremo reci, da je to, kar sva videla, cesta, vendar je vsak poseg v to lepo neokrnjeno naravo popolnoma nepotreben, rana, ki je ne bi smelo biti. Sisimiut Osmi dan sva precila še zadnjo reko; ta je bila najbolj mrzla, saj je pritekla naravnost izpod bližnjih snežišc. In potem sva zagledala v daljavi mesto – Sisimiut. Usedla sva se in pojedla vse, kar nama je še ostalo. Pred mestom je še en zgrešen projekt – smucarska vlecnica. Prvo leto, ko so jo postavili, je še delovala, potem pa nic vec. Predmestje Sisimiuta je pasja vas. Na Grenlandiji je prepovedano imeti pse v mestu. Zunaj mesta je na tisoce psov privezanih na verige. Pravila so stroga. Pri šestih mesecih mora pes na verigo, spušcene pse pokoncajo. Nekateri imajo pasjo uto, drugi ne. Pravila zahtevajo tudi to, da se pse redno hrani. To sicer ne pomeni vsak dan, lahko tudi vsak drugi ali celo vsak tretji dan. Ni cudno, da je približevanje prepovedano, saj so lacni psi lahko popadljivi. Sisimiut je drugo najvecje mesto na Grenlandiji in ima 5500 prebivalcev. V starem delu mesta je naj­starejša cerkev na Grenlandiji, stara je skoraj 300 let. Hiše v starem delu mesta so spremenjene v muzej, ki se odpre, ko pripluje v pristanišce potniška križarka. Poleg tipicnih pisanih hišk, zgrajenih na skalah, so tudi blokovska naselja, tako da je na majhnem prosto­ru kar velika gostota prebivalstva. Mesto ima dve liniji mestnega potniškega prometa, ceprav ga je mogoce prehoditi v eni uri po dolgem in pocez. Nad mestom je slikovita, 784 m visoka gora Nasaasaaq. Vse tri dni, ki sva jih preživela v Sisimiutu, je tako mocno deževalo, da se nisva povzpela nanjo. Vedno mora ostati kakšna neizpolnjena želja za naslednji obisk. Sisimiut je najvišje ležece prista­nišce, kjer morje ne zamrzne. Industrije ni, je pa pomembno transportno središce. Na kontejner­skem terminalu je zaposlenih veliko ljudi. Enkrat tedensko pristaja tu potniška ladja redne linije, ki povezuje Quaqortoq na jugu z Ilulissatom, ki je dobrih 700 morskih milj severneje. Z njo sva v Ilu­lissat odpotovala tudi midva. Ilulissat Plovba je trajala 16 ur in v "kušetkah" se je prav dobro spalo. Kmalu bi prespala prvo srecanje z ledenimi gorami in kiti. Na palubi je bilo mrzlo, vetrovno, deževno, vse naokoli pa tako cudoviti prizori. Ilulissat je turisticno najpomembnejše mesto na Grenlandiji. Zaradi ledenika, ki se lomi v morje, je celoten zaliv posejan s plavajocimi ledenimi gorami. Mesto je vpisano v seznam znamenitosti Unescove svetovne dedišcine. Je tretje najvecje mesto na Grenlandiji, leži pa 350 km nad severnim polarnim krogom. Poleg turizma je pomembna dejavnost tudi ribištvo. Z ladij so nepretrgoma pretovarjali rake, jih stresali v manjše zaboje, dodajali led in natovarjali na druge ladje. Vcasih ledene gore zaprejo ozek prehod v pristanišce, pozimi morje zamrzne, zato imajo ladje v teh morjih posebej ojacan trup, da so kos vsem ledenim dogodi­všcinam. Ilulissat je rojstno mesto Knuda Rassmusena (1879–1933), znanega polarnega raziskovalca, eskimologa in pisatelja. Njegova rojstna hiša je spremenjena v muzej. Zanimiv je tudi Unescov kulturni center. Nic pa se ne more kosati z naravnimi znamenitostmi. Ob obali se prepleta s hribcka na hribcek 20 km poti z razgledi na ledene gore. Vsakic nov pogled, druge barve, nove oblike. Najine pocitnice so minile, vendar so bili zaradi slabega vremena lokalni poleti odpovedani in nisva mogla domov. Nekaj dni je bilo zelo enolicnih: ure na letališcu, odpoved, vrnitev v hostel in po novo slovo od ledenih gora. Kljub slabemu vremenu sva se dan za dnem vracala na razgledišca in opazovala to neiz­merno lepoto. Ostalo nama je še mnogo neizpolnje­nih želja … Morda pa se še kdaj vrneva. m Stari del Sisimiuta z najstarejšimi stavbami iz 18. stoletja, v ozadju Nasaasaaq (784 m) Foto Janko Kos Še en dan hoje do cilja. Pogled na fjord Kangerluarsuk Tulleq. Foto Janko Kos Obli hribi nad severno obalo jezera Amitsorsuaq Foto Janko Kos ZGODBE IZPOD HIMALAJE Matjaž Cuk Iskanje dveh biserov Kalo in Seti Pokhari Naliv v vasi Hindung Foto Matjaž Cuk Premoceni do kože smo prišli v vasico Hindung. Dež, ki je sprva sramežljivo kapljal izpod sivega neba, se je v poznem popoldnevu razbesnel v pravi naliv. Voda je našla pot povsod, tudi nepremocljiva vetrovka je bila v tem "sodnem" dnevu bolj slaba tolažba. Veseli smo bili prve hiše in nadstreška, kamor smo se umaknili pred podivjano naravo. Vodic je odšel v vas, da bi nam našel prenoci­šce. Dolgo, dolgo ga ni bilo nazaj. Vsaj nam se je tako zdelo, saj hoje, ki nas je prej grela, ni bilo vec in mraz ter mokrota sta pocasi našla pot v vsak delcek telesa. Tik pred koncem vasi smo vstopili v vecjo hišo. Danes nimam sobe. Tudi postelje ne, ampak le skromno podstrešje in gole deske. Preoblecem se v suhe cunje in po vrocem caju, ki mi ga prinese gospodinja, se moje razpoloženje obcutno izboljša. Pravzaprav mi prav nic ne manjka. Na podstrešju si uredim gnezdece – spal­nico in sušilnico. Ko se cez dobro uro grejem spodaj v kuhinji pri ognjišcu in spravljam vase ogromne kolici­ne riža, mi je prav malo mar, kaj je zunaj. Ponoci je spet mocno deževalo. Moja kamnita streha, ki sem jo ob prihodu gledal nezaupljivo, je vzdržala. Mala vasica Hindung je zadnja v dolini. Kot bi prišli na konec sveta. Kot da bi se tu cas ustavil. Okrog hiš je zanemarjeno, polno smeti. Stranišc nimajo. A zdi se, da živijo cisto obicajno življenje. Hrane imajo dovolj. Na mojem podstrešju je vec kot tona krom­pirja, ogromno koruze, spodaj imajo polne vrece riža. Za kosilo jemo prav okusno meso. Ob ognjišcu, kjer je zbrana celotna družina, poteka sprošcen pogovor in odmeva otroški smeh. Zakaj je tako, ne sprašujem. Pravzaprav niti nimam koga vprašati, kajti moj vodic, ki edini govori angleško, si je danes, na prosti dan, dal duška. Popival je cel dan in po celi vasi, odkrito, brez zadržkov. V hišo je prišel šele tik pred nocjo. Popoldne spet lije kot iz škafa. Ljudje hitijo popravljat strehe, nekatere so popustile pod ogromno kolicino dežja v zadnjih dveh dneh. Naša je na sreco vzdrža­la. Da je precej nova, sem pozneje izvedel od vodica. Prav fino se mi zdi, da sem ravno današnji dan izbral za pocitek. Zvecer dolgo poslušam škrebljanje dežnih kapelj po strehi, kar me zaziblje v prijeten spanec. Spim dobro in dolgo. Sem, v to vasico, ki jo le redkokdo obišce, sem prišel s tocno dolocenim namenom. Visoko gori, v osrcju gora ležita dve jezerci: Kalo in Seto Pokhari. Tod kra­ljujejo Ganeshi, 7000 metrov visoke gore. Pri stricku Googlu sem poizvedoval o njih, a mi ni uspelo najti nicesar. Visoki prelazi branijo dostop do teh dveh gorskih biserov. To pa ni prav nic omajalo moje volje in vroce želje, da ju obišcem. Jutro, ki sem ga izbral za odhod, je bolj klavrno. Ravno toliko, da ne dežuje. Razmišljam, ali bi sploh šli. Vstal sem zgodaj, ob šestih, kot po navadi. Cez eno uro je malo bolje. Celo nekaj modrih krp je na nebu. Rad bi, da bi cim prej šli, pred nami je namrec dolga, strma pot, popoldne pa bo prav gotovo deževalo. Moje cunje so se komaj posušile in prav nic mi ne diši, da bi bil še enkrat moker. Ob pol enajstih je vse pripravlje­no za odhod. Z nami gre lokalni vodic, najstarejši mož iz hiše, kjer smo prenocili. Prvic v Nepalu so z mano štirje spremljevalci. Vodic se je odlocil, da bo najel lo­kalnega vodica. S tem bo seveda izgubil del prisluže­nega denarja, a ocitno je pot težka in zapletena. Lepa gesta. Torej mu ni vseeno, ali bomo prišli do jezer ali ne. Cenim njegovo odlocitev. Po strmi poti se vzpnemo na greben nad vasjo. Pred mano sta nosaca, za menoj – nikogar. Le kje sta vodica? Skupaj smo odšli iz vasi. Sedim na skali in cakam. Mine pol ure, mine ura. Nic. Zacne deževati. Zdaj imam vsega dovolj. Oblecem vetrovko in se odpravim navzdol. Cez nekaj minut ju zagledam. Moj vodic židane volje prepeva. Že od dalec vidim, da je pijan. Ko me zagleda, obmolkne. "Cakam te že vec kot dve uri! Kje si bil?" ga jezno na­hrulim. "Iskal sem vžigalice," zamomlja in pri tem se mu mocno zatika jezik. "Pravljica za otroke. Dobro vem, da si pil!" ga ostro prekinem."Pozno popoldne je in mi smo komaj uro nad vasjo!" mu še zabrusim. Ceprav sem odlocen, da se vrnemo v vas, po dolgem prepricevanju le popustim. Nocem zapletov, zato privolim, da gremo naprej. Šotora postavljamo v mocnem dežju, komaj uro nad vasjo. Slabe volje sem. Dragocen dan je šel v nic. Oba vodica sta odšla v vas in ostanem sam z nosacema. Po vecerji preneha de­ževati. Grejemo se ob ognju in se imamo prav lepo. Slaba volja pocasi izginja. Na trekingu sem in dogodi­všcine so sestavni del vsakega potovanja. Dolgo ne morem zaspati. Premišljujem o vodicu. Zelo dobro sem vedel, kakšen je. Lani sva dva meseca skupaj potovala po skrivnostni nepalski pokrajini Dolpo. Spoznal sem njegove dobre in slabe strani. Letos mi ga niso ponujali, sam sem si ga izbral. Ver­jetno še sam ne vem, kaj me tako privlaci na njem. Morda prav njegova nepredvidljivost, drugacnost, upornost. Ali njegovo resnicno veselje pri odkrivanju novih, samotnih krajev. Navdušeno in iz srca sva se ve­selila odkritih kotickov. Odlicno sva se ujela in postala sva dobra prijatelja, ceprav sem vedel, da bodo težave, vsakic ko bomo prišli v vas. Žal mi ga je. Globoko v alkohol je zabredel in težko bo našel pot iz zacaranega kroga. Sredi razmišljanja me premaga spanec. Jutro je jasno, brez oblacka. Nad ravnico se dviga snežna piramida Ganesha. Slaba volja je izpuhte­la tako, kot so izpuhteli vcerajšnji oblaki. Tocno ob šestih, kot smo bili dogovorjeni, prideta vodica. Malo pred sedmo se že vzpenjamo. Po zacetnem ogrevanju gre zares. Steza se dviga v nebo. Petsto metrov brutal­nega vzpona brez prekinitve. Na travnatem grebenc­ku, z Ganeshi pred seboj, si brišemo potna cela in lovimo sapo. A ni še konec. Strm gozdnat greben nas v megli pripelje še štiristo metrov više, kjer strmina le popusti. Zdaj precimo številne gozdne grape. Vodic je tih in miren. Že globoko spodaj me je spustil naprej, kar ni v njegovi navadi. Vidi se mu, da težko hodi. Nocem ga vprašati, ali je prinesel vžigalice. Na samem vprašam nosaca Dawa, kaj se je dogajalo. Menda je celo noc plesal in popival po vasi. Vžigalice so bile seveda prirocen izgovor ... Prenocili bomo pod veliko skalo, kjer s težavo najdemo prostor za dva šotorcka. Stari možak pa bo spal kar pod previsom. Vecer prinese nekaj lepih prizorov. Razpršeni soncni žarki za nekaj trenutkov osvetlijo tabor. Kot da bi kdo prižgal veliko oranžno luc ... Spet opazujem boj megle s soncem, ki pricara nebeške prizore. Ko ugasne zadnja svetloba, je predstave konec. Zasvetijo zvezde. Vstopamo v kraljestvo noci. Družbo nam bo delala skoraj okrogla luna. Jutro je lepo. Toda še preden pridemo na prvi prelaz Hindung La, 3850 m, so gore že v oblakih. Drugi prelaz je brez imena. Samotni prelaz pod belimi grebeni Ganeshev bo v mojem srcu nosil ime Rosni La; po mladem dekletu iz nepalske vasice Sondha, ki mi je le mesec dni pred tem na praznik luci podarila tiko na celo. Po nepalski tradiciji in obicajih sva postala brat in sestra. Dobrih štiri tisoc metrov je visok. Spu­stimo se sto petdeset metrov. Na drugi strani gre seveda spet strmo navzgor. Tretji prelaz Chumlung La, 4290 m, nas sprejme z meglo. Hodimo že vec kot štiri ure. Glavna pot se od tod spusti globoko v dolino, mi pa sledimo ozki gamsji stezici, ki preci pod veliko crno steno. Stezica se izgublja v gostih travah. Številne grape in mokre skale nam otežujejo hojo – ponekod je treba kar pošteno plezati. Stari možak v natikacih v gosti megli, kjer vidimo le nekaj metrov predse, vešce izbira prehode v težkem svetu. Vidi se, da pot pozna, da jo je prehodil že nickolikokrat. Težave so za nami, pred nami pa je dolg vzpon na visoko sedlo, ki se izgublja v megli. Videti je neizmer­no dalec, kot so dalec vse stvari v megli. Z Dawom hodiva zadnja, preostali trije so nama ušli naprej. Tako kot mine vse, mine tudi ta vzpon. Še cetrti prelaz je pod nami, najvišji Kalo La, 4520 m. Pravzaprav je to le ostra škrbina v grebenu, ki odpira vrata do Ganeshe­vih jezer. Na drugo stran pada ozek, skoraj navpicen žleb. Po njem sestopimo na strmo pobocje. Veter, ki za trenutek prežene meglo, nam pokaže prvi biser, cu­dovito jezero Kalo Pokhari. V globoki kotanji, obdano z grozecimi temnimi oblaki, se zdi kot privid. Megle hitro zagrnejo prejšnjo podobo. Spet utonemo v mracno sivino in brezkoncnost današnje poti. Megla ubija, vsak kamen je dalec in zdi se, kot da nikoli ne bo konec poti. Koncno se Dawa ustavi. Aha, šotorcka že stojita. Tu bo torej naš današnji tabor. "Kaj pa Seto Pokhari? Kje je jezero?" vprašam vodica. "Tu!" pokaže s prstom v meglo. Molcim, saj nic ne vidim. Zacne deževati. Umaknem se v šotor. Proti veceru šumenje preneha, le še posamezne kaplji­ce polzijo po steni šotora. Megla še vedno trmasto vztraja. Ko se znoci, postane vse redkejša in zasvetijo prve zvezde. Stopim iz šotora. V soju mesecine se tik pod menoj blešci Belo jezero – Seto Pokhari. m Natancnejša lokacija: Hindung, 2150 m, Kalo Pokhari, 4070 m, Seto Pokhari, 4140 m, Ghanesh Himal, Nepal, oktober 2010 Tabor v džungli; levo lokalni vodic, desno moja nosaca Foto Matjaž Cuk Pri družini lokalnega vodica v vasi Hindung Foto Matjaž Cuk Crno jezero (Kalo Pokhari) Foto Matjaž Cuk Belo jezero (Seto Pokhari) Foto Matjaž Cuk HANWAG COASTROCK Lahek, športen in vecnamenski Športni cevelj za prosti cas in vsakodnevno uporabo. Ta lahek cevelj z nizkim izrezom ima visokokakovosten, posebej zracen zgornji del iz usnja Perwanger in vodoodporno membrano EcoShell, ki ne vsebuje PVC. Coastrock Low ES je pravi lahkotni cevelj z visokokakovostnim usnjenim zgornjim delom Perwanger in svežimi barvami. Dodatna trajnostna podrobnost je membrana EcoShell, ki ne vsebuje PVC. Hanvagova patentirana nepremocljiva, dihajoca in trajnostna PU membrana temelji na kompleksnem hidrofilnem sistemu, ki zagotavlja nepremocljivost in zracnost brez uporabe fluoroogljikovodikov. Ne le membrana, tudi celoten cevelj ne vsebuje PVC. Tehnologija neposrednega vbrizgavanja je uporabljena za zagotavljanje popolne visokokakovostne povezave med podplatom in zgornjim delom - mehki material podplata je neposredno vbrizgan in povezan, zaradi cesar je cevelj še posebej lahek in udoben. Poleg tega podplat Hanwag "Hike Light" dodaja še dodatno plast udobja. Sestavljen je iz izbora blažilnih sestavin – mehkejšega PU na obmocju pete in prstov – in stabilizacijskih gumijastih elementov na obmocju sredine stopala. Odlikujejo jih: • Hidrofilna membrana EcoShell PU brez PVC v trpežni trislojni laminaciji • Visokokakovosten, dolgotrajen zgornji del iz usnja Perwanger • Gumijast podplat Hanwag "Hike Light" za popoln oprijem • Tehnologija vmesnega podplata 3D I-PU združuje popolno blaženje na peti in sprednjem delu stopala z izjemno podporo na sredini stopala. Za zašcito pred vlago so modeli Bluestrait opremljeni z vodoodporno membrano Hanwag EcoShell brez PVC, ki je izdelana iz trpežne 3-slojne laminacije. Zimska podloga EcoShell ni le vodoodporna in zracna, temvec deluje tudi kot hidrofilni sistem. Izdelana je brez fluoroogljikovodikov, ki so škodljivi za okolje. Hidrofilni – iz grškega izraza za vodo (hydro) in ljubezen (philic) – element Hanwagove patentirane PU membrane absorbira telesno vlago in jo odvaja navzven, kjer lahko izhlapi. Hkrati pa tudi preprecuje prodiranje vlage od zunaj. Poleg sedeža in delavnice v Vierkirchnu na Bavarskem ima podjetje Hanwag tudi proizvodno lokacijo na Madžarskem in sodeluje s cevljarji na Hrvaškem, v Romuniji, Srbiji in v Allgäu (Nemcija). Vecina teh partnerstev traja že vec let. Z izdelavo vse obutve v Evropi lahko podjetje Hanwag svojim strankam zagotavlja najvišjo kakovost in doslednost. Pri proizvodnji obutve v Evropi gre tudi za trajnost in odgovornost: krajše prevozne poti ne zmanjšujejo le emisij, temvec zagotavljajo tudi preverjanje trajnostne proizvodnje materialov. "Krajše transportne poti – v primerjavi s proizvodnjo v Aziji – pomenijo, da proizvedemo manj toplogrednih plinov. Vedno pravim, da obutev Hanwag ne sme potovati dlje, kot je razdalja, ki jo bo prepotovala v svoji življenjski dobi. Tudi vsi materiali, ki jih uporabljamo, prihajajo iz Evrope – od usnja do vezalk." - Stefan Jerg – vodja proizvodnje in nabave pri podjetju Hanwag HANWAG COASTROCK LOW LADY ES Vrhnji material: semiš, tkanina Notranja podloga: EcoShell Teža: na par cca. 690 g (UK 5) Velikosti: 3,5-9 (UK) Cena: Coastrock Low Lady ES 190,- EUR HANWAG COASTROCK LOW ES Vrhnji material: semiš, tkanina Notranja podloga: ecoShell Teža: na par ca. 870 g (UK 8) Velikosti: 1,5 kg, 2,5 kg Cena: Coastrock Low ES 190,- EUR Obutev Hanwag je na voljo na spletni strani www.hanwag.com in prodajnih mestih Annapurna. TURNO SMUCANJE Mitja Peternel Sestavljen mozaik smucarskih želja Moj rekviem v Martuljkovi skupini Sedim na robu betonskega vodovodnega zajetja nad starodavno Hlebanjevo domacijo. S pogledom se sprehajam skozi raztresen zaselek, kjer so odrašcali moji, danes žal že preminuli predniki. Njim v vecni spomin kraljujeta mir in spokojna tišina. Kot da bi se cas v Srednjem Vrhu že zdavnaj ustavil, nekdo pa pozabil odtrgati list zgodovine s koledarja sedanjosti. S tega imenitnega razgledišca je, vsaj zame, najlepši pogled na velicastno skalnato trdnjavo Mar­tuljkove skupine. Vanjo se v hladnih zimskih mesecih zajedajo snežno beli jeziki. Vertikalno najdaljši in zato smucarsko najmikavnejši se s škrbine med Poncama najprej strmo spusti ter razširi proti zgornjemu Kotlu, nato se v kratkem prevoju izlije v njegov kratek osre­dnji del. Nad skokom se ponovno nekoliko poravna, kakor da bi želel združiti vse svoje moci za iskanje najlažjega ter najbolj logicnega prehoda v spodnji del konte. V mestoma izpostavljenem, z rušjem po­raslem skalnem skoku tici tudi kljuc do uspešno in predvsem varno opravljene smucarske ture. Moje oko že nekaj zaporednih zim skrbno spremlja zasne­ženost tega predela. Za kakovost snežne površine turnemu smucarju namrec ni potrebno prav veliko dodatnih informacij, saj je pobocje pozimi vseskozi v senci. Sneg tako ostane skoraj vedno suh, morda nanj obcasno vplivata le veter in višje temperature. Pokri­tost z belo opojnostjo je letos optimalna in zagotovo so se po zadnjem sneženju ustvarile odlicne razmere. Zato dileme ni vec – napocil je cas je za umestitev zadnjega kamencka v mozaik turno-alpinisticnih smukov nad domacimi Rutami! * * * Noc se še ni poslovila, ko že merim korake po ledeni podlagi vsak dan bolj kopne sankaške proge. Ravno prav položna je, da se telo postopno ogreje. Jutra­nje žvrgolenje ptic me z mislimi popelje v oddalje­no obdobje skoraj tretjine stoletja, ko sem tod delal uvodne korake v svet lepot turnega smucanja, ki me je zasvojil za vselej! A v preteklosti je moja pot vedno vodila levo proti krnici Za Akom. Tedaj sem smucarske izkušnje nekajkrat nabiral v strmalih Jugove grape, edinstvenem spustu izpod vrha Veli­kega Oltarja cez Grlo v kotel ter naprej mimo Treh macesnov Za Ak, izpostavljenem Kacjem jeziku ter smuku s škrbine med Poncama naravnost navzdol po izraziti grapi proti Bivaku III. Enkratni spomini polpretekle zgodovine, a s spusti, ki so se mi zaradi razgibanosti, naklona, izpostavljenosti in alpinistic­nega prizvoka za vedno vtisnili v srce. Na žalost je z oddaljenostjo casa spomin na ta smuška popoto­vanja zapisan le na diapozitivih. Ti pa z leti žal vse bolj izgubljajo svojo barvno ostrino. Današnji spust s škrbine med Poncama sem si torej prihranil za rekviem svojega smucarskega udejstvovanja nad domacim krajem. * * * Iz zasanjanega razmišljanja me predrami odcep proti Bivaku pod Špikom. Tu se locim od predhodnih smucarskih popotovanj in nadaljujem po znani poti, ki sem jo v preteklosti že velikokrat prehodil peš. Da pa bi bil vzpon vsaj malo zacinjen, se pustim zapelja­ti sledi smucarja, ki se je odlocil raziskovati prehode levo od markacij. Malo pod krnico Pod srcem je obupal, se prikljucil obicajni letni poti, nato pa na ustreznem mestu po bližnjici spet zavil levo proti Kotlom, kjer se prava avantura šele zacne. A na sreco so mi predhodniki olajšali naporno utiranje sledi v novo zapadel sneg, za kar sem jim izjemno hvale­žen. Udobno ji v dolgih okljukih sledim do mesta, kjer se zacnem strmeje dvigati. Sedaj bo šlo pa zares! Vizualno sledim najlažji liniji vzpona, ki se mi je že od dalec, iz Srednjega Vrha zdela najudobnejša. Pa ne le za vzpon, ampak tudi za spust. Smuci romajo na nahrbtnik, v roke pa v nasprotju z alpinisticnim pravilom ne vzamem cepina, pac pa nadaljujem s pa­licami. Sneg je namrec mehak in kar precej globoko se predira. Zato bi samo s cepinom le še težje napre­doval. V precki proti levi hitro dostopim v lažji svet. Edino neprijetno mesto je za menoj, zato si na noge ponovno nataknem smuci. Koncno me objamejo prvi soncni žarki in ob opazovanju sledi vcerajšnjega vijuganja treh predhodnikov mi zaigra srce. Pocasi se vzpenjam. Kot da bi želel izkoristiti vsako sekundo ter si jo zapomniti za vselej. Popolno brezvetrje je. Na ušesa mi zašepeta le Avcinova tišina. Kakšna pokraji­na, razgledi in popolna samota … Neprecenljivo! Doslej sem pristop skozi Kotle poznal le zaradi enega izmed svojih poletnih obiskov, a pravljicen svet je v zimski preobleki še mnogokrat lepši. Omamljen od nadzemeljskih lepot vse pocasneje nadaljujem do škrbine med Poncama. O vzponu proti vrhu Male Ponce sploh ne razmišljam – na temenu gore sem bi doslej že veckrat in današnja tura je prvenstveno namenjena smucanju. Na najnižji tocki med Malo in Veliko Ponco me danes prvic pozdravi hladen vetric. Zadovoljen sem, da je zacel pihati šele sedaj. Zaradi tega ne izgubljam casa in se pospešeno pripravim na spust. * * * Prvi zavoji v ozkem izteku grape so bolj podobni kratkim poskokom. Z razširitvijo terena pa se raz­prostre tudi smucarski užitek. Kmalu senco za nekaj casa pustim za seboj. V osoncen pršic se potru­dim narisati svoje najlepše vijuge. Prešerno nizam okljuke do prehoda v najzahtevnejši del. Zapeljem se povsem desno, z obcutkom odpeljem nekaj metrov nad skalnim skokom, precim levo in ponovim vajo. Na najstrmejšem delu srecam svoje prve današnje zasledovalce. Cetverica se s smucmi na nahrbtni­kih vzpenja in prijetno je z njimi spregovoriti nekaj besed. Spoznamo se in ugotovimo, da si nismo ravno neznanci. Virtualni ucinek medijev ima vcasih lahko tudi pozitiven ucinek. Ko se prijazno poslovimo, previdno izgubim še nekaj višinskih metrov in najzahtevnejši del je za menoj. Sledi le še sprošceno nizanje okljuk v zdaj že nekoliko manj suh sneg. Zavijem desno. Po plazu je podlaga vse bolj vlažna, obcutno se zmanjša tudi kolicina snega, ki ga na posameznih mestih ni niti za minimalno po­krivanje melišca. Za zašcito drsne podlage pocasi in previdno išcem najbolj zasnežene prehode, da ceznje pridem do grape. Po njej ponovno dosežem jutranje sledi na markirani poti. Še zadnji smucarski metri po njej, dokler ne zmanjka snega. Peš sestopim do sanka­ške steze, kjer trda podlaga omogoca narediti še zadnje zavoje. Turo privilegirano zakljucim na domacem pragu. Mozaik smucarskih želja v Martuljkovi skupini je koncno sestavljen in srce je potešeno! m Idealne razmere za vzpon in spust Foto Mitja Peternel Pogled s škrbine med Poncama pred spustom Foto Mitja Peternel NA TUJEM Raj za užitkarje Sardinija Tina Tolar Zakaj ne bi po lepem oktobru še malo združila hribov in morja – kaj bi si clovek želel vec? Odlocitev je bila sprejeta, jesenske pocitnice so se bližale, z Andrejem sva rezervirala trajekt za nocno vožnjo, poiskala prenocitve, napolnila nahrbtnika in torbi in že sva v petek popoldne konec oktobra brzela skozi Italijo. Tako je raznolika, zanimiva, topla, divja Sar­dinija: skoraj vse obale in morje in plaže so lepe za na prospekt, in to ne samo njihova mondena Costa Sme­ralda. Vina so opojno dobra, belo vino vermentino se odlicno prilega k morski hrani. Notranjost je pusta, redko poseljena, a prav zato tako ocarljiva. Pasejo se ovce, krave, koze, pujsi, osli, konji. Posledica tega so tudi izvrstni siri. Njihov trdi, polnomastni ovcji sir pecorino sardo je moc kupiti vsepovsod. Sardinija ima izredno bogato zgodovino, ogromno arheolo­ških najdišc. Iz prazgodovine so se ohranili zanimivi okrogli stolpi, imenovani nuragi. V notranjosti mar­sikje niti ni signala, zemljevid se je ponovno izkazal koristnega. V poletnih mesecih je najbrž turistov ponekod vec kot domacinov. Jeseni je precej drugace. Prve dneve sva izkoristila za raziskovanje obalnih predelov, plavala, se soncila, pohajkovala po in okoli njihovih granitnih skalnih osamelcev; na primer eden na Capo d'Orso ima obliko medveda. V italijanšcini orso pomeni medved. Na severozahodu sva obcudo­vala soncni zahod in pogled na Korziko. Sprehodila sva se po nekaj mestecih, starih, ozkih, nekatera so zasidrana v strma pobocja. V notranjosti se razteza velik narodni park Gennar­gentu, ki skupaj z zalivom Orosei tvori enega od šte­vilnih zašcitenih obmocij. Tu je tudi najvišji vrh Punta la Marmora, 1834 m. Ime je vzpetina dobila po itali­janskem predsedniku vlade in generalu iz 19. stoletja, ki se je imenoval Alfonso Ferrero La Marmora. Mesto Fonni na tisoc metrih nadmorske višine je nekakšno izhodišce za vzpon; pravzaprav se moramo iz mesta peljati še vec kot deset kilometrov naprej. Kar malo je treba poiskati, a markacije se koncno najdejo. Izhodišc je vec, midva sva zacela blizu najbrž edinega smucišca na Sardiniji. Sedežnica pripelje na drugi najvišji vrh Bruncu Spina, 1828 m. Pot vodi cez pašnike, malo gor, malo dol pa cez vec grebenov. Prijeten sprehod in po dobrih dveh urah sva bila na vrhu z obsežnim razgle­dom po vsaj polovici otoka. Vracala sva se po drugi poti, cez pobocja, naokoli. Pohod je trajal velik del dneva, ležanje v travi, gledanje oblakov, trav, krav … Najini pohodi se z osvojitvijo najvišjega vrha niso koncali. Tiscali je arheološko najdišce v kraškem podoru pod vrhom Monte Tiscali, 515 m. Podor spominja na podor v našem Ospu. Iz mesta Dorgali na vzhodu otoka sva se zapeljala v dolino reke Rio Flumineddu. Med grmovjem sva pustila avto in po markirani poti zacela uro in pol dolg pristop. Vse to obmocje je iz apnenca, zato sva srecevala znacilne kraške oblike: žlebice, škraplje. Po strmem zacetnem delu se steza celo malo spusti in se nato ob združitvi z drugo potjo ponovno dvigne. Naenkrat sva bila pred vhodom v podor, kjer so ljudje v prazgodovini postavili svoja bivališca. Naseljeno je bilo najbrž še v srednjem veku. Prav presenetljivo, da je tam sedel domacin, ki je pobiral vstopnino. Znal je celo malo angleško in povedal nama je, da ima najboljšo službo. Ko sva ga vprašala, koliko je bilo tistega dne obiskoval­cev, je utihnil, pomislil, se nasmehnil in dejal: "Vidva." Imeti moraš malo domišljije, da si predstavljaš življe­nje v starodavnih bivališcih; ki so bila cisto skrita in nevidna dalec naokrog. Med vrnitvijo sva v dolini obirala sadeže grmovnice jagodicnice, ki vcasih zraste tudi v drevo. Njeni sadeži so okrogli, rdeci, okusni. Vsebujejo zelo veliko vitami­na C. Zanimivo je tudi, da so na rastlini hkrati zreli sadeži in beli cvetovi, iz katerih se razvijejo sadeži šele naslednje leto. Najino izhodišce za Tiscali je lahko hkrati izhodišce za sotesko Gorropu, ki jo je ustvarila reka Rio Flumi­neddu. Na nekaterih mestih so apnencaste stene te nazobcane soteske visoke do petsto metrov. Obisk soteske ostaja za naslednjic. Soteska je ocitno zelo pri­ljubljena, videla sva oglase za vodene obiske. Midva pa sva naslednji dan precej južneje našla samoten potocek, šla ob njem navzgor ob tolmunckih, mini brzicah, po zavojih. Voda je vcasih popolnoma poni­knila, po nekaj metrih je bila spet na površju. V poletni vrocini mora pripekati in najbrž se tam zna pojavi­ti vec gomazecih živali. V zacetku novembra sva se sama potikala naokoli in raziskovala, do kod lahko prideva. Zaradi vetrica in hladne vode sva namoci­la samo noge. Bila sva sama, sredi divjine, stran od dirjajocega sveta. In nato sva v vaškem lokalu mirno srkala vino in pivo ter opazovala domacine: šolarji so se pravkar pripeljali z avtobusom iz šole, domacin je prišel na pijaco, mlada natakarica je z nasmehom hodila naokoli. V kratkih rokavih sva tiho obsedela, nabirala vitamin D, opazovala hribe nad hišami … Ja, še se bova vrnila. Jasno nama je, zakaj na Sardiniji dosežejo nadpovprecno življenjsko dobo in imajo po nekaterih podatkih najvecji delež stoletnikov. m Najvišji vrh Sardinije, Punta la Marmora, leži v narodnem parku Gennargentu. Foto Tina Tolar Arheološko najdišce v skalnem udoru pod vrhom Monte Tiscali Foto Tina Tolar Capo d' Orso Foto Tina Tolar PLANINSKA ORGANIZACIJA Zdenka Mihelic Financiranje vzdrževanja planinskih poti Velik obisk prinaša pritiske na gorsko naravo Predzadnjo soboto v aprilu, 22. aprila, je v Zgornji Polskavi ob vznožju Pohorja potekala redna letna skupšcina Planinske zveze Slovenije (PZS). Skupšcina ni bila volilna, a je zaradi aktualnih informacij kljub temu pritegnila precej pozornosti planinskih društev. V Kulturnem domu Zgornja Polskava se je zbralo 108 delegatov, kar pomeni, da je bila sklep­cnost malce vec kot 36-odstotna. Ob zacetku so kul­turni program s himno v izvedbi Lene Leskovar na celu obogatili še ucenci OŠ Antona Ingolica Spodnja Polskava, podružnica Zgornja Polskava, zbrane pa sta nagovorila predsednica Planinskega društva Pohorje Zg. Polskava Marjana Brezovšek in župan Obcine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. In zakaj je potekala skupšcina v Zg. Polskavi? Letos namrec tamkajšnje planinsko društvo praznuje tri­deset let svojega bogatega delovanja. Tako je že nasle­dnji dan, 23. aprila, društvo na slovesnosti praznovalo svojo obletnico, kjer so podelili tudi priložnostna pri­znanja, pohvale in zahvale. Predsednica Marjana Bre­zovšek je dejala: "PD Pohorje Zg. Polskava je društvo, zgrajeno na dobrih temeljih zavzetih clanov. Vsako leto smo dodali kakšen kamencek v mozaik društva in tako to leto praznujemo že našo 30-letnico. Izjemno smo ponosni na delo vodnikov, markacistov, upravne­ga odbora, delo mentoric na vseh treh šolah in v vrtcu ter na delo vseh ostalih odsekov, z vodniki s statusom vodenja invalidov v gore, organizatorjev pohodov in dogodkov. Vsi ti so neprecenljivi prostovoljci. Kar delamo, delamo prostovoljno, s srcem in z mislimi na naše najmlajše. Za njih se resnicno trudimo. Zamisli, idej, podpore in sodelovanj je vedno vec, clani PD Pohorja Zg. Polskava pa se trudimo po najboljših moceh in rezultati niso neopazni." Podpredsednik PZS Martin Šolar je v govoru ob zacetku skupšcine pohvalil vzpon clanstva in uspehe razlicnih komisij zveze: "Skoraj kjerkoli na naših poteh v gorah smo v letu 2022 zaznali obcutke, kot da minulih dveh kovidnih let ne bi bilo. Veliko ljudi je bilo na poteh po naših gorah, koce so bile polne domacih in na turisticno razvitih obmocjih tudi tujih planin­cev. V gore hodi vse vec ljudi, vse vec ljudi v naših krajih preživlja aktivne pocitnice. Prakticno ni kraja, ki ne bi ponujal pohodniških oziroma planinskih do­živetij. Dobro delovanje planinskih koc je tisto, kar naceloma daje dobre pogoje za razvoj planinske de­javnosti, a velik obisk hkrati prinaša probleme in pri­tiske na gorsko naravo, zaradi katerih se že srecujemo tudi z omejitvami. Te nam, planincem, mnogokrat niso najbolj všec, a jih bomo morali sprejeti, ce želimo ohraniti gorsko naravo, ne le za zanamce, ampak tudi za nas same, da bodo lahko naša gorniška doživetja še vedno bogata in polna zadovoljstva." Delegati planinskih društev so soglasno potrdili po­rocila organov PZS za leto 2022 ter okvirni vsebinski in financni program dela PZS za leto 2024. Podpredsednik PZS Jožef Bobovnik je predstavil Eticni kodeks delovanja v športu. PZS ima svoj Castni kodeks slovenskih planincev, ki se tekmovalnega športa samo dotakne. Ker eticni kodeks Olimpijske­ga komiteja Slovenije (skupšcina OKS ga je sprejela 1. julija 2021) primerno ureja delovanje tekmovalnih športnih panog, je vodstvo PZS sklenilo, da PZS ne bo pripravila svojega kodeksa, ampak bo prevzela kodeks OKS tudi za interno rabo PZS za športno dejavnost. Skupšcina PZS je tako sprejela ta eticni kodeks, ki je postal podlaga za neposredno uporabo in zbirko temeljnih eticnih nacel za delovanje na po­drocju športov, ki delujejo v okviru PZS. Pred skupšcino je med predstavniki planinskih društev veliko zanimanja požela okrogla miza o novem nacinu financiranja vzdrževanja planinskih poti v letu 2023. PZS bo od Ministrstva za gospodar­stvo, turizem in šport namrec prejela 400.000 evrov namenskih sredstev, ki bodo porabljena za vzdrže­vanje planinskih poti, za usposabljanje in opremo markacistov. Predstavili so tudi dokument Planinske poti – pregled stanja in smernice razvoja. Leta 2020 je bila namrec imenovana delovna skupina za pripra­vo strategije, ki jo je vodil Uros. Vidovic.. Letošnji zbor markacistov je dokument o stanju planinskih poti in smernicah nadaljnjega razvoja soglasno potrdil. Med drugim se ohranja model vzdrz.evanja poti s strani prostovoljcev, vec pa naj bi se vkljuc.evalo doloc.ene zunanje storitve, ki bi poenostavile delo in prihranile c.as. Vse zbrane delegate društev in predstavnike sorodnih organizacij na skupšcini so povabili še na Dan sloven­skih planincev, ki bo, seveda s pestrim programom za planince vseh generacij, turne kolesarje in druge ljubitelje narave, potekal 10. junija pred Planinskim domom na Kalu. m Podpredsednik PZS Martin Šolar je uvodoma pozdravil delegate planinskih društev. Foto Hedvika Petkovšek Predsednica PD Pohorje Zg. Polskava Marjana Brezovšek Foto Hedvika Petkovšek Zbrani delegati in gosti na letošnji skupšcini Foto Hedvika Petkovšek V SPOMIN Miran Hladnik Na "špagi" s Stankom Klinarjem Ker sem imel prste zraven pri geslu o Stanku Klinarju na Wikipediji, si brez strahu pred ocitki "plonkanja" lahko privošcim povzetek njegove, tam podane življenjske poti. Pokrivata jo dve kljucni besedi: jezik in hribi oziroma jezikoslovje in planinstvo. Ker je bil clovek iz enega kosa, bi bilo primerno reci, da je bil gornik jezikoslovec ali jezikoslovec gornik. Stanko Klinar Arhiv Mirana Hladnika Izraz gornik nekateri uporabljajo za opis na­zorske pripadnosti hribovca, tule pa ga zapisujem v cisto tehnicnem pomenu. Ce bi rekel, da je bil pla­ninec, bi bilo to preskromno, ce pa bi ga razglašal za alpinista, bi to veljalo le za prvo polovico njegovega življenja; pri glavnini njegovega hribolazenja je šlo za brezpotja in lažjo plezarijo, za kar je gorništvo naju­streznejši izraz. Rodil se je na proletarski Hrušici pri Jesenicah, na njegov osmi rojstni dan je deželo že zasedala okupa­torjeva vojska. Maturiral je na Jesenicah in se odpravil na ljubljansko filozofsko fakulteto na študij anglešcine in nemšcine. Po diplomi so ga cakali vojaki in nato služba: pouceval je na osnovni šoli in na gimnaziji na Jesenicah in po drugih šolah na Gorenjskem, leta 1968 pa je postal lektor za anglešcino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ceprav mu zaradi službe ne bi bilo treba, je avanziral v višjega predavatelja in proti koncu svoje akademske službe tudi doktoriral ter bil izvoljen v docenta. To je akademski del njegovega življenjepisa. Planinski del biografije se zacne z drobnim podat­kom, da je bil v mladih letih alpinist, bibliografija pa razkrije, da je obe svoji ljubezni, jezikoslovje in planin­stvo, povezal v eno s študijami o zemljepisnih imenih, med katerimi je bilo kajpak mnogo gorskih, o njiho­vem prevajanju in ustreznem zapisovanju: Slovenski toponimi v nemških besedilih (skupaj s Käthe Grah) in Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih, oboje veckrat ponatisnjeno. Pomagal je pri rojstvu vecjezicnega Planinskega terminološkega slovarja, na temo planinske terminologije in imenoslovja je tudi veliko predaval. Ceprav ni diplomiral iz slovenšcine, ga imamo slovenisti za svojega. Prav nic pušcobno ni bilo njegovo razpravljanje, ob napakah drugih je z mojstrskim slogom ponudil rešitev in hkrati demon­striral svojo jezikovno nadmoc. Jezikovno suvereni planinski pisci so ga prosili za spremno besedo (oni jezikovno šibki mu niso upali pred oblicje), saj so vedeli, da dela ne bo opravil z levo roko. Mojca Luštrek je nedavno zapisala, da ji je bil brezprizivna jezikovna in gorskovodniška avtori­teta: kar je zapisal Klinar, tisto je obveljalo. Nazadnje je v javnost pospremil planinske pripovedi Dušana Škodica. Stanko je bil silno natancen in siten lektor: jezikovno malomarnih publikacij in njihovih avtorjev se je loteval neusmiljeno, z duhovito zbadljivostjo je razkrinkaval jezikovno neznanje in šlamparijo. Po­pravkov Velikega slovensko-angleškega slovarja se mu je na primer nabralo toliko, da so zahtevali kar svojo knjižno izdajo. Kuhinjska miza na Ulici Komenskega v Ljubljani in klop okrog nje sta se šibili pod kupi prirocnikov, na vrhu so bile publikacije ali rokopisi, kamor je s svinc­nikom vnašal popravke in opombe in se pridušal nad pisci. Ce je Majda hotela postreci s hrano, je bilo treba najprej narediti med papirji nekaj prostora. Ne prevec, ker papirji so imeli prednost. Distancirano pisati o jeziku Stanko ni znal in ni hotel. Pri jeziku je postal strasten, ekspresivno in z ostro ironijo je držal v strahu pretirano samozavestne pisce in mlatil po njihovem avtorskem napuhu. Enaka strastnost ga je vodila tudi na podrocju angle­ške didaktike, ko je v Prosvetnem delavcu leta 1964 sprožil polemiko o gimnazijskem ucnem nacrtu za anglešcino. Ne bom se veliko zmotil, ce recem, da sta bili Stanku osnovna nacina razpravljanja prav kritika in polemika. V mlajših letih se je zdelo, da ga bo zaneslo v književ­nost. Pisal je literarne kritike in v slovenšcino prevajal detektivske in divjezahodne romane, npr. Conana Doyla in Zana Greya. Nikoli se ni hvalil z njimi in niti ne bi vedeli zanje, ce si jih ne bi zapomnila vsemogocna Cobiss in dLib. V obratno smer, v anglešcino, je skupaj s kolegico Margaret Davis na Filozofski fakulteti pre­vedel himnicno uspešnico Matjaža Kmecla Zakladi Slovenije: Treasures of Slovenia se je glasil njen angleški naslov, preden so ga v ponatisih spremenili v Treasure chest of Slovenia. Njegovo sodelovanje s Kmeclom ni nakljucno, druži ju ekspresiven, iskan jezikovni izraz. S prevodi v anglešcino je bil zraven pri planinskih monografijah in vodnikih Franceta Steleta, Staneta Klemenca, Joža Mihelica in drugih. Kot avtor pa je zapisan h knjigama v anglešcini How to climb Triglav in Walks and climbs around Dovje and Mojstrana. Najbolj poznan je bil gotovo po vodniku Karavanke, ki je izšel v vec popravljenih natisih, in po jezikovno sla­dokusni knjigi Sto slovenskih vrhov 1991. Obstaja tudi njemu posvecena knjiga: ob 85-letnici je Eva Sicherl uredila zbornik v njegovo cast z naslovom V družbi z jezikom in gorami. Zanimalo me je, kdaj in kako je Stanko vstopil v javno življenje. Detektivsko sem pobrskal po starih casopi­sih in ga našel v Slovenskem porocevalcu med letoma 1950 in 1959, najprej kot obetavnega smucarskega tekmovalca, potem pa kot državnega reprezentanta v alpskih disciplinah. Vesel sem se že pripravljal na razkritje tega "zamolcanega" dela Stankove športne biografije – kako je tekmoval s Karlom Schranzem v Madonni di Campiglio in zmagoval na tekmah na domacem Crnem vrhu, na Joštu, Zelenici, Lipanci, Ceški koci, v Kranjski Gori … – pa se je izkazalo, da je šlo le za nekaj let mlajšega jeseniškega soimenjaka, smucarja iz generacije Tomaža Jamnika. Vsak drugi dan so casopisi senzacionalno porocali o njem in za­sencili omembe našega Stanka Klinarja. Zadnjic sem na Dovjem videl soimenjakov nagrobnik – že dolgo je pokojni. Ce nisem cesa pomotoma izpustil, je prva Stanko­va planinska objava humoristicna pripoved Greben Pihavec – Razor. Prvenstvena! za oktobrsko številko Planinskega vestnika 1955. Pocasi se mi zacenja svetli­kati, da naju je poleg kriticnosti s Stankom družila tudi potreba po humornem spreobracanju realnosti; menda gre za resignativno obrambno držo romanticnih natur pred vsemogocnostjo banalne vsakdanjosti. Odtlej skoraj ni letnika revije brez Klinarjevega imena. Popi­soval je alpinisticne in samohodne vzpone (Cmirove police, Kukova špica, Dobršnik, Obir, Grossglockner, Z Dovjega na Jesenice, Matterhorn), reflektiral smrt plezalskega tovariša, napisal polemicno pismo uredni­štvu na temo novih poti (sam bi rekel "ostro", danes bi rekli klinarsko). Leta 1959 mu je PZS podelila vodniške pravice za nadelana gorska pota v Julijcih. Služenje vo­jaškega roka v makedonskih gorah je humorno popisal leta 1959 pod psevdonimom Tomaž Goran, v reviji so se pojavile njegove planinske fotografije. Vzporedno s planinskimi, od 1955 dalje, so mu nasta­jali clanki za kulturno revijo Naši razgledi, kjer je obja­vljala slovenska intelektualna smetana: pisal je o novih nemških in angleških knjigah, svežih prevodih, o knji­ževnikih Rolphu Humprhriesu, Fritzu Hochwälderju, Pauli Preradovic, Ezri Poundu, Williamu Faulknerju. Kmalu je postal tudi referenca, osebnost, na katero se sklicuje, bodisi kot polemicni oponent bodisi s pre­gnantnimi in duhovitimi izjavami, ki so jih pisci radi ponavljali ("kot pravi Stanko Klinar", "Klin se s klinom zbija, Klinar pa z argumenti"). Sem in tja je tudi sam pomagal svojemu pisanju do veljave s sklicem na veliko avtoriteto Juliusa Kugyja, pri katerega misli in izrazu (obojemu se rad pritakne pridevnik žlahten) se zgleduje prenekateri planinski publicist. Kugyjevo pa­tetiko je znal nevtralizirati s humornostjo iz literarne šole kakšnega Janka Mlakarja. Skoraj cetrt stoletja, zadnji konec Stankovega gor­niškega življenja, sem bil njegov planinski tovariš. Zacelo se je junija 1982 s plezarijo po severozaho­dnem grebenu Kocne, skupaj z Jožem Mihelicem, prva zimska je bila januarja 1983 na Vrtaco iz Zavr­šnice, februarja s celo Klinarjevo familijo na Triglav, pa s kokrske strani na Kocno, okovano v led, v naslednji zimski sezoni pa decembra kar brez derez na Koroško Rinko in istega meseca na Kocno še z jezerske strani. In tako naprej: poleti po brezpotjih in lahkih plezal­skih, pozimi s smucmi in tudi z nekaj plezanja, po domacih, italijanskih in avstrijskih hribih. Enkrat je bila zraven Stankova družina, drugic moja, rad se je pridružil kolega latinist Martin Benedik pa Margaret Davis, pozimi Jasmina in Vid Pogacnik, resnejše ture smo delali skupaj z nemškim lektorjem Joachimom Kichhoffom. Kocno smo ponovno oblegali z Marija­nom Pušavcem in Alešem Bjelcevicem. Fotografije s Skute me spomnijo, da je nekoc na plezarijo povabil graške kolege, na slikah s Kompotele vidim Stanko­vega sorodnika Jožeta Marinka. Z Avgustom De­lavcem smo se potikali pod Montažem in tekli pred nevihto cez drn in strn spod Skutnika nad Zapoto­kom v dolino. Mogoce spada v porocilo še to, da je mojo ženo Miro klical boginja, mene pa je poimeno­val gospod Mirodolski, pa ne vem, ali iz asociacije na Miro, na Stritarjevo povest s tem naslovom ali kar na oboje; v pogovoru si je namrec sem in tja privošcil tudi kakšno šalo subcingularne narave.11 Lat. cingulum je pas ali vrvica s cofoma pri meniški kuti in je simbol vzdržnosti, sub pa pomeni 'pod'. Ce je bil to, kar sva s Stankom pocela, alpinizem, je bil alpinizem starosvetne sorte. Jaz se še vozlov nisem uspel nauciti, zavezoval jih je vedno Stanko. Varovala sva se v glavnem z zanko okrog kakšne skale, bolj za obcutek varnosti kot zares. Ko smo se že v trdi temi pozimi spušcali s Triglava cez Prag, navezani, vendar brez varovanja, po brezpotni belini, ki se je izgubljala v globino, se nam je šolani alpinist Aleš Bjelcevic z grozo odvezal z vrvi, ceš da je pa to vendarle prevec. Ture s Stankom so se zacenjale zelo zgodaj. Rad je vstajal sredi noci in prve ure hodil po temi. Vcasih se je tura zavlekla v naslednjo noc. Vsako leto znova je delal nacrt vzpona na ocaka tako, da bi prenocila na Zlatorogovih policah. Po možnosti ob polni luni. Nic ne bo iz tega. Zadnja plezalska je bila julija 2005 – pri Stankovih 72 letih – po Slovenski smeri v Triglavu (v vecji družbi, spet je bil zraven Joža Mihelic). Januarja 2006 sva se s smucmi podala na Vodiško planino na Jelovici, marca 2006 popoldne vse do noci iz Radovne po Stre­seni dolini proti Kleku, 1. julija 2006 s skupino slavi­sticnih pohodnikov "po Kekcevih poteh" s Pecola na Špik Hude police. Stanku Klinarju dolgujem velik kos svojih planinskih tur. Za modro vodenje sem se mu, dvajset let mlajši, zahvaljeval z gaženjem, plezanjem naprej in s šofiranjem do izhodišca in do doma. Mogoce se bo kdo mlajših zacudil, kako sva toliko casa lahko brez prepira zdržala skupaj, jaz, hm, zakr­knjen anarholiberalec in Stanko, ki so mu šli grozno na živce vsi do komunisticne nomenklature prevec lojalni kleriki, danes bi poenostavljeno rekli eden rdec in drugi crn. Nic ni bilo naporno, taki casi so bili, ko je vsak mlatil po svojih, kadar je bil slabe volje. Ko smo planinskim doživetjem dajali prednost pred nazor­sko nacelnostjo. Ko sta se cez leta zacela pripravljati locitev duhov in ponovni družbeni razkol, bogve­kateri že od Crtomira dalje, mi je Stanko resno dejal, morda ob ogledu starih planinskih diasov: "Ti, ce bo kdaj prišlo kaj narobe med nama, daj spomni me na tole Kocno." V mislih je imel zimsko turo leta 1983, ko nama je za vrh, blešcec se ves v kristalih, sicer zmanj­kalo casa, vendar nama to ni pokvarilo ekstaticnega gorskega doživetja. Anekdot, ki sem jih natresel na praznovanju Stanko­vega jubileja pred desetimi leti, ne bom ponavljal, pre­brati jih je mogoce na portalu Gore-ljudje, navržem pa lahko kakšno drugo. Stanko je bil po svoje ljudo­mrzen. Ce sem ga hotel malo pojeziti, sem mu to tudi povedal. Planinskih koc se je skraja na široko izogibal, malico si je najraje pripravil v kakšnem kotu v naravi: obrezoval je jabolka, ki so šla proti koncu dobe traja­nja in bi sicer jutri zgnila, pa sir, ko je zacel postajati neužiten za bolj izbircne clane družine. V spomin se mi je vtisnila endivija z domacega vrta, ki jo je pote­gnil iz nahrbtnika (takega za v muzej), ovito v trd rjav papir, in zagrizel vanjo s svojimi velikimi sekalci. Kadar pocnem podobno, mi pride na misel. Lepega dne sva se, vracajoca se s ture, ustavila sredi Tržica, na Placu. Stekel sem v sosednjo ulico pogledat, ce je Zvonka Pretnar, pri kateri sem si obetal en krepki hurá,22 Šilce žganja, izraz je v lokalni, da ne recem družinski rabi. doma. Ko sem se vrnil po Stanka, je ta v trži­škem downtownu na pokrovu avtomobila malical iz odprte konzerve. Civiliziran clovek, ki nekaj dá na to, kaj bodo ljudje rekli, bi se v zemljo vdrl, midva pa sva samo pospravila razstavo in se preselila v Zvonkino kuhinjo na kulturni prigrizek. Stanko je bil, brez pretiravanja, s katerim se ta beseda izreka – planinska legenda. Planinski zelenci so to za­slutili že od dalec, ko pa so se znašli vštric z njegovo žilasto figuro in ustrojenim licem, so ga spoštljivo na­govorili s kakim neumnim vprašanjem, npr. "Gospod, a je tole tukaj pot na Triglav?" Stankov odgovor se je po mucno dolgem premisleku glasil nekako v slogu: "A tukaj da se gre na Triglav ..." V veliko nedolžno veselje so mu bili taki kubisticni dialogi. Ko so mu moci zacele pojemati, sem dobil obcutek, da dojema to kot krivico. Tedaj sem ga rahlo zlobno spomnil na potrebno skromnost in ponižnost, saj se je hribov naužil za stokratnik obicajnega slovenskega gorolazca. In se je pomiril. Naj bomo še tako razlicni, vsi custvujemo podobno, samo izražamo se vsak po svoje. Jaz bom, ko pride cas, rekel za nazaj, da sem vesel svojih planinskih doživetij in druženj, Stanko pa bi moral po mojem reci, da je zanje hvaležen. Stanko nazadnje ni rekel nic, le na obrazu se mu je brala hva­ležnost. Vsaj zdelo se mi je tako. Ali pa sem to o hva­ležnosti navrgel le iz želje po lepem zakljucku svojih spominov nanj. m Joachim Kirchhoff, Miran Hladnik, Stanko Klinar na Planjavi 1986 Arhiv Mirana Hladnika V bivaku: Marjan Pušavec, Aleš Bjelcevic, Stanko Klinar (februar 1988) Arhiv Mirana Hladnika Stanko Klinar v Slovenski smeri v Triglavu 2005 Arhiv Mirana Hladnika CLANI UREDNIŠKEGA ODBORA Mire Steinbuch, urednik rubrik intervju in literatura Glede na to, da si urednik gorniške revije, verjetno ni neobicajno, da te gore privlacijo … Zakaj? Na kratko. Ker mi njihov relief ustreza, je prava paša za oci. Nihce mi ne trobi na ušesa, srce zacne drugace utripati, oci bolje vidijo, usta se raztegujejo v smehljaj, hormon srece zacne delati nadure. Prešvicana oblaci­la me ne motijo, lakota me spodbuja, žeja draži. Utru­jene mišice me priganjajo, da bom cimprej tam in se odpocil. In tu so še rožice, ki se nastavljajo objektivu; ptici, ki mu radi uidejo; gamsi, kozli, svizci ... Bo dovolj? S cim se preživljaš? Živim od minulega dela v obliki pokojnine. Pri Planinskem vestniku si od leta … Kot zunanji sodelavec od januarja 2013, clan uredni­štva sem postal maja 2013. Prvi prispevek so mi obja­vili aprila 1988. Planinski vestnik soustvarjaš, ker … Že v osnovni šoli sem imel rad proste spise. Za ponazo­ritev: profesor slovenšcine v 8. razredu je dal za domaco nalogo fantazijski spis Stara denarnica pripoveduje. Ko sem zacel pisati, nisem mogel nehati. Popisal sem 20 strani. Moral sem ga prebrati pred razredom, ki je crkaval od smeha. Ta težnja je še vedno prisotna. Naj­bolje sem jo lahko realiziral pri naši planinski reviji. Tvoj prvi spomin na revijo in delo, povezano z njo, je … Ko sem se vclanil v PD, sem se narocil še na Planinski vestnik. To je bilo okoli deset let let pred prvo objavo. V Vestniku sem vedno našel dovolj zanimivega branja. Potem je prišlo obdobje, ko je revija za moj okus postala tako dolgocasna, da skoraj ni bilo vec kaj prebrati, in sem jo odpovedal. Ko sem zacel sode­lovati z njo, sem se spet narocil. Obcasno sem poslal kakšen prispevek. Na kateri svoj clanek/temo meseca si najbolj ponosen in zakaj? Ga še nisem napisal, zato raje uporabljam izraz za­dovoljen. Ce nimam roka, clanek popravljam, izbolj­šujem in pilim toliko casa, da mi zacne iti na živce in sem ga že sit. Takrat postanem zadovoljen, ker vem, da ga v danem trenutku nisem zmožen bolje napisati, in ga oddam. In nato se cez nekaj tednov ali mesecev med branjem lopnem po celu in vprašam, kako da se na tistem mestu nisem tega domislil že med pisanjem. Kateri oz. kakšen je bil najbolj zanimiv odziv bralcev na tvoj clanek? Sem in tja mi kdo omeni, da sem kaj dobro napisal. Zdi se mi, da Slovenci na splošno neradi hvalimo. Sicer pa imam rad tudi kritiko, iz nje se lahko vcasih kaj naucim. Kaj bo po tvojem mnenju z Vestnikom cez deset let? Upam, da bo še boljši, kot je dandanašnji (ce bo še migal). Kako sodeluješ z odgovornim urednikom? Odlicno. Ce bi imel možnost povabiti na pogovor katero­koli slovensko in katerokoli svetovno gorniško osebnost, kateri dve bi to bili in kaj bi ju vprašal? Valentina Stanica bi vprašal, kako se je s šefom zmenil glede alpinizma. Malloryja in Irvina bi vprašal: Kaj se vama je zgodilo? m Mire Foto Damjan Slabe LITERATURA Andrej Mašera O Rapalski meji Knjiga ob stoletnici podpisa rapalske pogodbe Naj takoj na zacetku povem, da je knjiga1 odlicna in da sem jo prebral v enem samem zamahu! Da je Dušan Škodic dober pisec in velik ljubitelj zgodovine, smo vedeli že nekaj casa. Brali smo njegove številne prispevke v Planinskem vestniku, toda v pricujocem delu je dosegel enega ustvarjalnih vrhov, za katerega se cvrsto nadejamo, da ne bo zadnji. Dvanajstega novembra 1920 so v letoviškem kraju Rapallo, vzhodno od Genove ob Ligurskem morju, predstavniki Kraljevine Italije in Kraljevine SHS podpisali sporazum, ki naj bi uredil obmejne odnose med obema državama. Rapalski sporazum je Italija, ki je izšla kot zmagovita država iz prve svetovne vojne, z mocno podporo Velike Britanije in Francije vsilila komaj nastali in še ne konsolidi­rani Kraljevini SHS. Kljub temu da je Italija s tem sporazumom dobila ogromno ozemlje, naseljeno s slovenskim in hrvaškim prebivalstvom, je bila z njim precej nezadovoljna, saj je pridobila vseeno manj, kot ji je obetal tajni londonski pakt z Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo, zaradi katerega je Italija maja leta 1915 izstopila iz zveze z Avstro-Ogrsko in Nemcijo ter vstopila v vojno na strani Antante. Najhuje je rapalski sporazum prizadel Slovence, saj je skoraj tretjina nacionalnega ozemlja pripa­dla Italiji. Osnovna ideja rapalske meje je bil njen potek vzdolž razvodnice med Crnim in Jadranskim morjem; njen natancni potek so dolocili šele nekaj let po podpisu. Dušan Škodic je v svojem delu združil dva svoja in­teresa, gorništvo in zgodovino. Ker je rapalska meja vecji del potekala po goratem svetu, ni nakljucno, da je postala predmet njegovega intenzivnega dolgole­tnega zanimanja in preucevanja. Ceprav ni profesio­nalni zgodovinar, je v svojem delu izkazal poglavitne dobre lastnosti te stroke: objektivnost, natancnost, analiticno akribijo in vse to podal s spretnim darom za pisanje. Njegov slog takoj pritegne bralca in mu vzbudi zanimanje za zgodovinska dogajanja, za katera je morda prej slišal le bežno. Priznati moram, da sem v knjigi našel veliko novih dejstev in ugotovi­tev, ceprav se sam že desetletja intenzivno ljubitelj­sko ukvarjam z zgodovino in mi je bila problematika rapalske meje dobro znana. Knjiga Meja na razvodnici je zanimiv spoj zgodo­vinskega prikaza in planinskega vodnika, je odlicno oblikovana, s številnimi zgodovinskimi in prelepimi današnjimi fotografijami. Zgodovinski deli so tiskani na rumeno-rjavkastem, planinski pa na belem papirju. Škodic nas vodi po rapalski meji od Tromeje nad Ratecami do meje s Hrvaško, južno od Snežni­ka, vodilna nit pa je 61 glavnih mejnih kamnov, ki so jih postavili med posameznimi mejnimi sektorji. Številni mejniki so tekom casa izginili, mnogi pa so še delno, nekateri celo dobro ohranjeni. Dostopi do vseh 61 mejnih kamnov so opisani na standardni nacin vodnikov PZS, opisi pa so kratki, jedrnati in jasni. Seveda so lokacije številnih mejnikov s planin­skega vidika nepomembne, zato je avtor opise tur zacinil z opisi vzponov na bližnje vrhove, povecini pa jih je povezal v krožne izlete. Pred vsakim opisom planinskega izleta je podan nekoliko daljši prikaz znamenitosti in dogodkov ob rapalski meji. Kmalu po vojni je Italija je ob njej zacela graditi t. i. Alpski zid, številne utrdbe, kasarne, bunkerje, mulatjere, tudi ceste. Jugoslavija je sledila nekoliko kasneje s t. i. Rupnikovo linijo; dela je namrec vodil general Leon Rupnik, ki je svoje ime umazal kot kasnejši kolabo­rant okupatorja. Ce lahko danes ugotavljamo, da je bil Alpski zid zelo dobro koncipiran, ostaline Rupni­kove linije pricajo o nekoliko zmedeni porazdelitvi, ceprav so sicer dobro ohranjene. Avtor naniza celo vrsto podob iz življenja ljudi ob rapalski meji, odnose med njimi, predvsem med Slovenci in Italijani. Politika je vmešala svoje prste v njihove odnose, ko so fašisticne skvadre terorizirale nedolžne ljudi. Bilo je hudo, toda med navadnimi ljudmi, tudi med vojaki in domacini, so se pogosto spletle toplejše vezi, vcasih celo kaj vec. Kar je treba posebej poudariti in pohvaliti, je objektivno navaja­nje dejstev, ki jih Škodic predstavi brez vsake nacio­nalisticne konotacije. Usoda ostalin utrdb in vojaških objektov ob ra­palski meji je bila zelo razlicna; na primer cesta na Mangartsko sedlo je danes prvovrstna turisticna atrakcija. Po vojni odlicno ohranjena kasarna Vit­torio Emanuele III (napacno poimenovana Mor­begna), ki je stala zahodno pod vrhom Triglava, je bila zaradi poniglave neumnosti takratnih poli­ticnih in žal tudi planinskih faktorjev prepušcena rokam samotarskega cudaka, ki jo je uspel v nekaj letih povsem uniciti. Sprva je bila namenjena za preureditev v planinsko koco, imela pa je samo eno napako – bila je piclih 13 metrov višja od Kredarice. Magnum crimen! Škodic v svojih razmišljanjih veckrat poudari, da je skupaj z ohranjanjem ostalin iz prve svetovne vojne in casov rapalske meje treba cim bolj ohranjati zgo­dovinski spomin malega naroda, ki je kljub neprija­znim politicnim okolišcinam znal skozi case ohrani­ti svobodni duh, kulturno identiteto in narodno bit. Knjigo Dušana Škodica Meja na razvodnici vseka­kor priporocam v branje. m 1 Dušan Škodic: Meja na razvodnici. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2021. 255 str., 22,90 EUR. Protitankovske ovire pri Cerknici kot del Rupnikove linije, objavljeno v knjigi Rupnikova crta (Habrnal in ostali) Zavetišce Bogatinsko sedlo, nekoc vojašnica pripadnikov financne straže (financarjev) Arhiv Planinskega vestnika Muzejsko-planinski tabor v koci pri izviru Završnice Slovenski planinski muzej v casu od 3. do 7. julija 2023 v Koci pri izviru Završnice pripravlja muzejsko-planinski tabor. Namenjen je mladostnikom od 10. do 14. leta, ki si želijo aktivno spoznavati in doživljati naravo na terenu v povezavi z zgodovin­skimi dogodki. Koca, v kateri bo potekal tabor, je v osrcju Karavank, pod njihovim najvišjim vrhom Stolom, kjer so Piparji, pobudniki slovenske planinske organiza­cije, "skovali nacrt" za ustanovitev Slovenskega planinskega društva; travniki v okolici pa so prizorišce mladinske povesti o ovcarju Marku, znanega slovenskega pisatelja Janeza Jalna. Za pestro dogajanje udeležencev bodo poskrbeli astronom, mojster preživetja v naravi, lovci in gozdarji, biolo­ginja, gorski reševalci, planinski vodniki, muzealci in clani Mladinske komisije PZS. Prijave je treba poslati do 31. maja 2023, najdete pa jih na spletni strani muzeja: https://www.planinskimu­ zej.si/pocitniski-tabor-v-koci-pri-izviru-zavrsnice-3-7-2023/. Vec informacij na info@planinskimuzej.si ali 08 380 67 30. LITERATURA Mire Steinbuch Nevsiljivo vabilo na samotne stezice Nova knjiga za planinsko knjižnico Življenje v gorah je bilo in ostaja moj nacin življenja. Ce ne morem hoditi, sanjam o tem. Soncni vzhod kot prispodoba rojstva, soncni zahod kot prispodoba smrti, oba obcudovana. Oba privlacita s svojo paleto carobnih, žarecih barv. Ne­katere obadva enako, eni pa imajo raje prvega kot drugega in obratno. Jana Remic v svoji knjigi11 Jana Remic: Šepet samotnih stezic. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, 2023. 163 str., 22,90 EUR. daje prednost vzhodu, sicer ne bi tako vztrajno vstajala nekaj ur pred rojstvom dneva in hitela na razgle­dne tocke, da bi obcudovala prehod teme v svetlo­bo, umiranje noci in rojevanje novega dne v vseh mogocih odtenkih. Proza, ki preide v pesem, ko poe­ticno opisuje podobe gozda predvsem v jesenskem in zimskem razkošju. V zgodbo o gamsovki in njenem mladicu je vpletla tudi elemente basni. Želim ostati otrok. Otrok, ki živi z vetrom, z letnimi casi, z dežjem in soncem, z živalmi, z vodami, s skalov­jem in cvetjem. Knjiga ni le niz zgodb o planinskih turah, temvec se v njej skriva planinski vodnik, ki pozornega bralca (velja za vse tri spole) nevsiljivo vabi na samotne stezice. Pozornega sem navedel zato, ker poti nikjer ne opisuje neposredno z napotki in usmeritvami, kot jo obicajni vodniki, temvec mora bralec sam ugoto­viti, o katerem izletu govori v posameznem poglav­ju. Pozornost je potrebna tudi zaradi tega, ker mora v svoje dobro ugotoviti, ali ima dovolj izkušenj za dolocen izlet ali naj se ga raje ne loti sam. Veliko je izletov, ki niso nobeni sprehodi, ceprav jih Jana Remic navdušeno opisuje na lahkoten nacin. Je pac dovolj izkušena in sposobna, da jih zmore. Nekatere ture so opisane bolj intenzivno in napeto kot druge, kar je popolnoma razumljivo, saj se tudi posamezna doživetja razlikujejo. Avtorica jih podaja odkrito, pošteno tudi pove, kje ga je polomila in pre­živela zgolj z veliko srece. Koncno sem šla prav na vrh in se za kratek cas ustavi­la. Cudovito doživljanje miru, oddaljenosti od težav, ki me vcasih bremenijo v dolini, preprosto dihanje gore, lahnega vetra, vedrih misli: "Za take dni je vredno delati, se truditi, živeti." Remiceva se z dušo in srcem predaja goram in gozdu v vseh letnih casih. Tako kot so gore vsrkale njo, njene epske in liricne crtice posrkajo bralca. Za oboje je potrebna dolocena mera senzibilnosti. Neobcutljivi bralec se bo morda namrdnil in knjigo odložil, obcu­tljivi pa bo užival v branju od zacetka do konca. Da ne bi kdo slucajno dobil vtisa, da je Jana Remic le poduhovljena, ezotericna bitja! V poglavju, v katerem opisuje, kako se je pridružila markacistom in jim pro­stovoljno pomagala pri nadelavi nove poti na Razor, ker stara zaradi podora ni bila vec prehodna niti varna, se pokaže kot zelo realna, prizemljena oseba. V roke je vzela tudi štemarco in izvrtala luknjo za klin. Pomagala je nositi orodje in material. Po koncu akcije je bil vodja tako navdušen, da ji je predlagal, naj gre v tecaj za markaciste. In potem je tu še poglobljena spremna beseda Marije Štremfelj, s katero je zadeto bistvo knjige. m Foto Jana Remic PRIZNANJE Zdenka Mihelic Kipec CZ Toncku Smoleju Nesebicno pomagati vsem pomoci potrebnim Od leta 1992 dalje prvega marca praznujemo svetovni dan civilne zašcite tudi v Sloveniji. Na ta dan se država spomni najzaslužnejših ljudi, katerih osnovno vodilo je pomagati ljudem v stiski. Slavnostni govorec na osrednji slovesnosti ob dnevu civilne zašcite minister za obrambo Marjan Šarec se je spomnil na zadnji, katastrofalni potres v Turciji, v katerem so sodelovali slovenski kinologi, med dogodki doma pa je posebej izpostavil lanski požar na Krasu, ko so v intervenciji sodelovali pripa­dnice in pripadniki vseh sil za zašcito in reševanje, ter poudaril, da sta dobra opremljenost in usposoblje­nost enot zelo pomembni, a brez duše in srca ljudi je tehnika mrtva in nekoristna: "Ni bilo pomembno, katero uniformo kdo nosi, pripadnik katere organiza­cije je – delovali smo kot eden in to je tudi tisto najbolj pomembno." Preprican je, da država, ki bi temeljila le na poklicnih enotah, ne bi mogla biti uspešna; tako se je ob tem zahvalil vsem gasilcem, gorskim reševalcem, jamarjem, potapljacem, vodnikom psov, policistom, vojakom, pripadnikom Rdecega križa in Sloven­ske karitas, radioamaterjem ter vsem, ki so vedno in povsod pripravljeni pomagati. Priznanja civilne zašcite država podeljuje za zasluge pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti na nesrece, izvajanju zašcite, reševanja in pomoci ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesrec. Letos so skupaj podelili 306 priznanj, od tega 140 bronastih, 89 sre­brnih, 40 zlatih, 36 plaket in kipec, najvišje priznanje civilne zašcite, ki ga je prejel dolgoletni gorski reševa­lec in prvi posredovalec v okviru projekta Oživimo srce Toncek Smolej. Smolej je že vec kot petdeset let gorski reševalec, od tega že polnih štirideset let vodi društvo Gorske reše­valne službe Radovljica in je še vedno njegova gonilna sila. V tem casu je sodeloval v vec kot tisoc reševalnih akcijah. Bil je tudi vodja reševalcev pri sanaciji letal­ske nesrece na Korziki. Kot prostovoljec je pokazal vztrajnost, skromnost, humanitarnost in pripravlje­nost nesebicno pomagati. V prostovoljske dejavnosti vloži vec kot petsto ur letno, zato ne preseneca, da je njegovo pol stoletja dolgo udejstvovanje pustilo vidne sledove na reševalnem, preventivnem in organizacij­skem podrocju na lokalni in na državni ravni. Ob podelitvi se je Toncek Smolej v imenu vseh preje­mnikov zahvalil za prejeta priznanja in svoje posvetil vsem prostovoljcem gorske reševalne službe, saj so lahko uspešni le kot ekipa. "V zadnjih desetletjih sta planinarjenje in alpinizem doživela pravi razcvet, žal pa vedno vec ljudi nepripravljenih rine navzgor prek svojih zmožnosti, pogosto so neopremljeni in neod­govorni. Ne zavedajo se ali pa ne poznajo nevarnosti, ki nanje pretijo v gorskem svetu," je rekel Smolej in opozoril tudi na porast nesrec v gorah. Poudaril je še, da je malo prostovoljnih dejavnosti, kjer bi posame­znik tudi za ceno svoje ogroženosti reševal drugega, ki ga skoraj zagotovo do takrat še ni srecal, in to prosto­voljno, ne glede na cas in razmere. Da bi reševal tudi v primeru, ko razum šepeta o tem, da ponesrecenec ni vec živ. "Organizacija, ki to zmore in redno opra­vlja svoje naloge na tak nacin, je prav gorska reševalna služba, ki temelji na prostovoljnem delu posamezni­kov," ponosno pove Smolej, ki je nekoliko orisal tudi razvoj GRS: "Njeno klasicno podrocje dela stenskega reševanja se je po letu 1960 razširilo tudi na reševanje ponesrecencev na brezpotjih, na oznacenih planin­skih poteh in na strmih gozdnih terenih. Imamo dobro opremo in imamo tudi veliko znanja. Med seboj se povezujemo ne le z domacimi organizacijami, znanje in izkušnje izmenjujemo tudi z reševalnimi skupinami iz tujine." S ponosom in hvaležnostjo se je Smolej za­hvalil vsem sedanjim in nekdanjim sodelavcem gorske reševalne službe, še posebej GRS Radovljica. "V cast mi je, da sem jih spoznal in delal oziroma še delam za njimi, zato tudi sprejemam to priznanje, kipec civilne zašcite, kot priznanje vsem clanom gorske reševalne službe, saj je uspešno delo možno le z dobro opre­mljeno in usposobljeno ekipo reševalcev," je osvetlil pomembnost dobrega sodelovanja, razumevanja in usposobljenosti ter se zavezal, da bo še naprej pomagal vsem, ki so pomoci potrebni. m Na osrednji slovesnosti ob dnevu civilne zašcite je najvišje priznanje, kipec civilne zašcite, prejel dolgoletni gorski reševalec in prvi posredovalec v okviru projekta Oživimo srce Toncek Smolej. Foto Bruno Toic NOVICE IZ VERTIKALE Copov steber Zacetek pomladi je bil mrzel, kar pomeni, da so bile v naših stenah dobre zimske razmere. Ce izvzamemo Slovensko smer, ki je pozimi pogosto obiskana, je dan­danes vsak vzpon v Steni, opravljen v zimskih razmerah, redko dejanje. To velja tudi za znameniti Copov steber. Plezanje v njem v zimskih razmerah je še vedno rezervirano za najbolj izkušene alpiniste in takšni so ga letos na zacetku pomladi obiskali dvakrat. Prvi ga je 28. in 29. marca preplezal Gašper Pintar. Nekateri elementi njegove zgodbe o vzponu bi z današnjega stališca bolj spadali v dobo prve zimske ponovitve konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Gašper je celotno pot od doma in nazaj opravil z javnim prevozom, av­tostopom in hojo. 27. marca se je do Mojstrane odpravil z avtobusom in nato pešacil do zimske sobe v Vratih, kjer je prespal. 28. marca je vstopil v Skalaško smer in zaradi dobrih razmer kar hitro napredoval. Še istega dne je dosegel vznožje Copo­vega stebra. Brez vecjih težav je pre­plezal lažje raztežaje, raztežaj pred Rdeco votlino pa se je zacel varovati. Ta mu je vzel kar nekaj casa, saj je bilo plezanje zahtevno. V Rdeci votlini je udobno bivakiral in naslednji dan nadaljeval plezanje po preostanku Copovega stebra. Pri plezanju zah­tevnejših raztežajev si je za napredo­vanje pomagal s prisotnimi klini, saj ni želel tvegati padca. Na najstrmej­ših mestih je zato hitro napredoval. Na Kugyjevi polici je zakljucil vzpon in se odpravil proti Stanicevemu domu, kjer je prespal. Naslednji dan se je odpravil v dolino in z avtostopom in vlakom odšel proti domu. Opravil je prvo solo ponovitev Copovega stebra v zimskih razmerah. Uradno vzpon ne velja za zimskega, so pa razmere med vzponom vsebovale vse ele­mente zime. Le dan je bil nekoliko daljši. Približno teden dni pozneje sta steber preplezala tudi Luka Stražar in Nejc Marcic. Plezala sta prosto z orodji. V takšnem slogu sta steber preplezala tudi Andrej Grmovšek in Luka Krajnc leta 2011. Luka in Nejc sta v navezi hitro napredovala in svoj enodnevni vzpon zakljucila na vrhu Triglava. Prvenstveni in še eno soliranje V Bavšici sta se 10. aprila srecali dve navezi in se vsaka po svoji smeri podali grebenu, ki povezuje Bavški Grintavec s Svinjakom, naproti. Se­bastjan Domenih in Gregor Pipan ter Anja Petek in Domen Košir so plezali vzporedno oziroma vmes tudi malo prekrižali smeri. Plezali so v obmocju vrha Ovcja planja. Sestopili so po grebenu proti Svinjaku, kjer so kmalu ujeli grapo proti Bavšici. Petinštiride­setstopinjska grapa jih je pripeljala do rušnatega skoka, cez katerega so se spustili z vrvjo in kmalu dosegli lovsko pot. Sebastjanova in Gregor­jeva smer je dobila ime Kricac (M4, 75°, 450 m), Anjina in Domnova pa Tihožitje (M4, 75°, 450 m). Marka Volka poznamo predvsem po nizanju prvenstvenih smeri, tokrat pa je za njim drugacen podvig. 21. aprila je v solo vzponu preplezal smer Šaolinski bojevnik. Gre za eno od štiri smeri levo od ferate Gonžarjeva pec. Delijo si rahlo porašcena razte­žaja, ki vodita do glavne stene. Levo od zajede je Šaolinski modrec, po zajedi naravnost Šaolinski bojevnik, na sredini po plošci naravnost je Ša­olinski menih, desno pa smer Šaolin­ska zver, ki potem sledi Bojevniku do vrha. Smeri so dolge od 60 do 90 m, ocenjene pa z ocenami od 6b do 6c, S3. Opremil jih je Marko sam, in sicer od spodaj. Pri prvih ponovitvah so bili z njim Marko Mavhar, Franci Šincek in Andrej Hocevar. Smeri krasi slaba do odlicna skala. V nastanku je še zadnja, peta smer. Piz Badile in tabor v Chamonixu V Zahodnih Alpah je marca odlicen vzpon opravil Gašper Pintar skupaj z britanskim alpinistom Tomom Living­stonom. Preplezala sta seve­rovzhodno steno gore Piz Badile. Piz Badile slovi po Cassinovi smeri iz leta 1937, ki v kopnih poletnih razmerah zagotavlja prijetno plezanje v granitu. Nekoliko drugace je v zimskih razme­rah, sploh v smereh, ki so nastale de­setletja pozneje. Leta 1968 je nastala Britanska smer in to sta ponovila Gašper in Tom. Britanska smer (M8, 900 m) ima že vec zimskih ponovitev, so pa redke. Verjetno prvo prosto po­novitev v slogu orodnega plezanja sta lani opravila švicarska alpinista Peter von Känel and Silvan Schüpbach. Gre za strmo smer, kjer snega ni veliko. Kar ga je bilo med Gašperjevim in Tomovim vzponom, je bil razvese­ljujoc škripavec. Smer sta preplezala prosto na pogled. Od 19. do 25. marca, po obilnih pada­vinah, je v Chamonixu potekal tabor za perspektivne alpiniste. Udeležili so se ga vodja Andrej Jež, njegov po­mocnik Gregor Kristan ter prijavljeni udeleženci Lara Nikolic, Urh Primo­žic, Marko Es, Matej Kristan, Sašo Sotlar, Marko Abram, Dino Cesar, Jan Meh, Mihael Vajda in Erik Pavusa. Ob prihodu v Chamonix, 19. marca, je še vedno deževalo, v gorah pa snežilo. Udeleženci so se spraševali, ali se bo v takšnih razmerah sploh dalo kaj pre­plezati. Prvi plezalni dan, 20. marca, so Jež, Vajda in Es obiskali smer Waterfall (M5) na Aiguille du Midi, M. Kristan, Nikolic, Sotler in Pavusa so preplezali greben Arete des Co­smiques (AD, 4c/4a). Naslednji dan je vecina plezala v Mont Blanc du Taculu. G. Kristan in Abram ter Jež in Primožic so preplezali smer Cabere­au-Albinoni (III/4+, 500 m). Pavusa in Sotlar sta preplezala smer Pellisier Gully (III/4, M5, 350 m). V Les Courtes sta Meh in Cerar preplezala Švicar­sko smer (TD–, IV, M4, 800 m). Na­slednji dan sta Pellisierjev žleb preple­zali navezi Es-Vajda in Jež-Primožic. Navezi Kristan-Abram in Pavusa­-Sotlar sta preplezali smer M6 Solar (M5+, 200 m) prav tako v Mont Blanc du Taculu. Jež in Primožic sta obiskala še Arete des Cosmiques (4a). Zadnji dan tabora se je Dino Cesar povzpel na Les Montets po smeri Via Corda alpini (PD+, IV, 600 m). Pavusa in G. Kristan sta preplezala Chere Couloir (II, D+, 80°, 350 m) na Mont Blanc du Tacul. Vmes so nekateri spoznali tudi športnoplezalne in orodnoplezalne smeri. Patagonija Luka Krajnc in Luka Lindic sta letos ponovno obiskala Patagonijo. Njun cilj je bil dokoncanje prvenstvene smeri v južnem razu Poinceno­ta, ki sta se lotila lani, ko sta vodila odpravo mladih perspektivnih alpi­nistov, ki so se prvic srecali s tam­kajšnjimi gorami. Tragicna nesreca tuje naveze in slabo vreme sta jima preprecila dokoncanje smeri. Leto­šnja odprava se je zacela obetavno z oknom lepega vremena. Takoj po prihodu v El Chalten sta se odpravi­la v gore in preplezala smer Frader Pisafe (6c+, 400 m) v severni steni El Mocha. Tura je bila tudi ogledna, saj sta med njo preucila dostop do glavnega cilja, v obmocju katerega se je lani zgodil podor, ki pa ni vplival na njune nacrte. Je pa na njune nacrte vplivalo slabo vreme, ki ju je spremljalo vse do konca odprave. Za poskus bi potrebovala vsaj tri dni vremenskega okna, ki pa ga vse do konca odprave ni hotelo biti. Do odhoda domov sta opravila še en vzpon v El Mochu, in sicer v smeri Voie des Benitiers (7b, 450 m). Lara Nikolic in Matej Benedik sta med 9. februarjem in 9. marcem obiskala Bariloce. Izhodišce za plezal­ne ture sta si izbrala pri koci Frey ob jezeru Laguna Toncek. Ime je dobilo po Toncku Pangercu, ki se je v Ar­gentino odselil po drugi svetovni vojni in ljubezen do gora tam gojil naprej, tako kot vec drugih slovenskih prisel­jencev v tistem casu. Prvi alpinisticni podvigi Slovencev so se tam zgodili že med obema vojnama. Prve smeri na skalne stolpe v bližini Bariloc so tako pogosto preplezali prav slo­venski plezalci. Te smeri so danes klasike, v letih delovanja alpinistov z razlicnih vetrov pa so se jim pridružile še druge, zahtevnejše smeri. Te se ne morejo pohvaliti z višino, kakršno nudijo smeri v okolici Chaltena, jih pa ne gre podcenjevati, kar sta spo­znala tudi Lara in Matej. Ocene smeri so kar zasoljene, zato sta preplezala kakšno smer manj od nacrtovanih. Novice je pripravil Mitja Filipic. ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE Tokratne novice zacnimo v Sloveniji in bližnji okolici. Nedavno se je v Mišji peci mudil Alex Megos in v kratkem casu ponovil legendarno smer Za staro kolo in majhnega psa 8c+, o cemer je posnel celo video. Smer je nastala daljnega leta 1992 in je tedaj spadala med pešcico najtežjih, takoj za Action directe in Hubble. Še danes velja za kar težko glede na svojo oceno, pa tudi ponovitve redko doživi. Zelo podobno lahko trdimo za smer Malvazija v istrskem Dvigra­du. Leta 1988 jo je preplezal Italijan Manolo in jo ocenil z 8b+; tudi ta smer je štela med najtežje tisti cas. Pozneje se je še nekoliko polomi­la in na prvo ponovitev, ki je uspela Americanu Codyju Rothu, cakala kar 22 let. Cody je predlagal popra­vek ocene na 8c+. Po tem ko sta jo v preteklosti neuspešno poskuša­la premagati Uroš Perko in Jernej Kruder, je letos doživela kar dve po­novitvi s strani Aleja Zanija in našega Matjaža Zorka. Ne predaja pa se niti Klemen Becan, ki je v San Vitu v svojo zbirko dodal novo 9a – Climb for life. Ceprav v omenjenem plezali­šcu smeri veljajo za zelo "poceni", za omenjeno to verjetno ne drži, saj jo je prvi preplezal sam Adam Ondra. Zbudila se je še ena legenda: Ameri­can Chris Sharma je po dolgem casu splezal še eno izjemno težko linijo. V Siurani je povezal gibe v smeri Slee­ping lion 9b+. Chris je že zakorakal v cetrto desetletje življenja, a še vedno vztraja v sami smetani najboljših plezalcev. Resnicno navdihujoce! Medtem tudi mlajša garda niza dobre vzpone: Jonathan Siegrist je preplezal Stoking the fire 9b v Santa Linyi, Loic Zehani je kot prvi preplezal Brooklyn 9b v Orgonu, Seb Bouin pa je dodal novo smer Ariegeois Coeur Loyal 9b v Pic St. Loupu. Medtem si je Jorge Diaz Rullo za svoj dom izbral sektor Finestra v Margalefu. Preplezal je The full journey 9b, kar je njegova že 14-ta smer z oceno 9a ali vec v tem sektorju. Ostala sta mu le še najtežja, Perfecto mundo 9b+, in verjetno še nekoliko težji projekt Cafe colombia. Tudi 9a klub pri dekletih je dobil dve novi clanici: Angelika Rainer, sicer bolj znana kot ledna plezalka, je splezala Escalatamasters v Perlesu. Isto smer pa je kot svojo prvo 9a splezala tudi Anna Liina Laitinen. Morda najbolj odmevna novica prihaja iz sveta balvanov: po dolgem obleganju je prvo ponovitev doživel problem Burden of dreams, ki ga je kot prvi 9A na svetu leta 2016 povezal Nalle Hukkataival, in to po treh letih študija. Zdaj je to uspelo Angležu Willu Bosiju, ki si je za projekt doma naredil repliko oprim­kov, katere so s 3D-skeniranjem izdelali posebej zanj. Glede na to, da je Will že preplezal tudi Alphane 9A (za katerega meni, da je precej lažji), je to zdaj definitivno potrjen 9A problem. Precej manj pomembni se v luci tega vzpona zdita ponovitvi Off the wagon sit 8C+, ki je uspela Niccolu Ceriji in Florianu Wientjesu, ter Bookkeeping 8C+, smer, ki jo je povezal Colin Duffy. Novice je pripravil Jurij Ravnik. LITERATURA Vid Legradic: Sence gorskega cvetja. Kriminalno fantasticni roman. Založba Primus, Brežice, 2022. 242 str., 25 EUR. Obcasni dopisnik naše revije Vid Le­gradic je napisal svojo cetrto knjigo. Kot je razbrati že iz podnaslova, se kriminalka dogaja v fantasticnem okolju, in sicer cez 10.000 let na obmocju Slovenije, ko število pre­bivalcev Ljubljane preseže milijon. Smo v oddaljeni prihodnosti, ko je še komaj kaj ostalo od prvinske narave (na vrhu Šmarne gore je hotel), svet pa je mocno tehniciran: tako spoznamo magnetno železni­co, z avtomobili na ionski pogon se vozimo po zraku itn.; ljudje so svoje lovke preselili na mnoge oddaljene planete (tudi revije so samo še di­gitalne …). Glavna junakinja je pro­fesorica slovenšcine Eva Rahel, ki se za postranski zaslužek ukvarja z nabiranjem in preprodajo zašci­tenih gorskih rastlin, saj je gorá še kako vešca, kar je za posel odlicna kombinacija. Vendar jo njen konji­cek pripelje v krut svet zelenega kriminala, ki za ohranitev zahteva preoblikovanje lastne osebnosti in morale. Glavno nit knjige predsta­vlja nikoli najdena rastlina naravo­slovca Julija Kugyja, botanicni sveti gral slovenskih Alp, scabiosa trenta, poimenovana trentarski grintovec, bel gorski cvet z zlatimi pestici. Po spletu nakljucij se pojavi možnost, da se s pomocjo moderne tehnolo­gije in križanja ta roža poustvari, a problem nastane, ker vrednost nove rastlinske vrste presega vrednost cloveškega življenja. Po vrsti never­jetnih zapletov in nakljucij, ki to niti niso, se zadeve vendarle razkrijejo. Kako, boste lahko prebrali knjigi. Kot pravi avtor, želi s knjigo opozoriti na vrednost narave, ki jo predsta­vljajo naše gore. Kot vse drugo na tem svetu ima tudi gorska narava financno vrednost; velik potencial se namrec skriva v ogroženih gorskih rastlinah, ki s svojo gensko pestrostjo in drugimi znacilnostmi predstavlja­jo plen nabiralcem, preprodajalcem in korporacijam. Avtor opozarja na njihovo brezobzirno dejavnost v (slo­venskih) gorah, na škodo, ki jo le-ta povzroca, in na posledice. Knjiga je zanimiva kombinacija kriminalke, sicer postavljene v daljno prihodnost, vecina dogajanja pa poteka v gorah oziroma je povezana z gorskim svetom. Kar me je malce zmotilo, je preveliko število slovnicnih in pra­vopisnih napak, pa na primer zame­njave izrazov podrocje in obmocje, vendar to vrednosti dela bistveno ne zmanjšuje. Vladimir Habjan Paolo Cognetti: Volcja sreca. Pre­vedel Jernej Šcek. UMco. Ljublja­na, 2023. 218 str., 22 EUR. Cognettija rad berem. Ker opisuje gorski svet, kjer se pocutim zelo dobro. Ker se zna približati sodob­nim dilemam, od odtujenosti od narave do odtujenosti med ljudmi. In ker zna vse to opisati na preprost, vendar ucinkovit nacin. Zgodba je na neki nacin podobna knjigi Divji decek (UMco, 2022, predstavljeno v PV 10/2022). Gre za štiridesetle­tnega pisatelja Fausta, ki po koncu dolgotrajne zveze iz velemestne­ga Milana pride v gorski okoliš pod Monte Roso in se zaposli kot kuhar v gorski gostilni. Skozi zgodbo, ki vplete nekaj ljudi iz okolice, med drugim novo mlado ljubimko Silvo, spoznamo utrip kraja, obdanega z ledeniškimi gorami, ki ponuja­jo mnoge aktivnosti – od zimske sezone smucanja pa do vzponov na štiritisocake v kopni sezoni. Ce Fausto na zacetku še nosi posle­dice dolinskih težav, ki ga vedno manj obremenjujejo, ga gorsko okolje kmalu povsem posrka vase in prebudi v njem žilico ter voljo do pisanja, ki mu je prej že povsem usahnila. Iskanje smisla torej, še kako sodobna dilema današnjega casa. "Te sanje so bile sestavni del po­krajine prav toliko kakor od vetra opustošeno gozdovje, neproda­ne skladovnice hlodov, izsušeni potoki na jesen, srnjaki na paši po brezsnežni smucarski progi, temni vikendi in uvele borovnice, kakor sveže rumeneci macesni, klate­ški psi planšarjev in komaj nastala tanka plast ledu, ki plava v koritih. Fontano Freddo sta v enaki meri sestavljala resnicnost in hrepe­nenje. Vsenaokrog pa obstojnost gora, hladno ravnodušnih za sanje teh ljudi, saj tudi po njihovi pre­buditvi živijo naprej." Tako pravi Paolo Cognetti. Uživaško branje, ki približa nam tako ljub gorski svet. Kot posebnost knjige naj omenim, da premi govor nima narekovajev. Novost, kakršne v prejšnjih izdajah ni. Vladimir Habjan Paolo Cognetti: Nikoli na vrh. Hi­malajsko potovanje. Prevedel Jernej Šcek. UMco. Ljubljana, 2023. 136 str., 19,90 EUR. Knjiga Nikoli na vrh skupaj s knji­gama Divji decek in Volcja sreca predstavljajo trojcek izpovednih zgodb (vse založba UMco) italijan­skega pisatelja Paola Cognettija, tudi avtorja svetovne uspešnice Osem gora, po kateri so posneli film. V tej kratki zgodbi spremlja­mo pisatelja na potovanju po Hi­malaji, kjer le hodi in se ne vzpne na noben vrh, obenem pa se izpra­šuje o smiselnosti hoje. "Dalec," je odvrnila in mi pomolila steklenico piva, na kateri je bila ena blagovna znamka vgravirana v steklo, druga pa natisnjena na nalepki. Vrag vedi, kako je Heineken postal Everest. Ženska naslednjega vprašanja, cemu zahodnjaki rinemo na konec sveta le zato, da bi garali, spali na tleh, zmrzovali, se dušili v prahu, na videz brez drugega smisla kot tega, da se oddaljimo od svojih toplih postelj in hitrih avtomobilov, sicer ni izgovorila, a sem ji ga bral z obraza. In kaj ce bi našla besede za vprašanje? Bi jaz našel prave v odgovor?" Tako piše Cognetti, ki se na višini nad pet tisoc metri, kjer je neznan­sko mraz in se bori z višinsko bole­znijo, sprašuje o smiselnosti tega pocetja. Odgovor je našel v hoji: "Ker boš izgubil vse, kar si mislil zaslužiti, vedi, da je pot dragocenejša od vrha. Osmisli vsak korak. Najdi zbranost." Zveni znano? Cognettija gora vodi k bistvu: "Sedel sem ob enega od mlinckov z razgledom na samo­stan. Na travnih strmalih pod goro Somdo se je v soncu pasla creda bharalov. Leopardov od nikoder, le popoldansko nebo brez oblacka na nadmorski višini, kjer je v svetlobi neka popolnost, izvirna cistost sve­tlega. Obcutek, ki me je navdajal ob vsakem vdihu zredcenega zraka, dotiku ledenomrzle vode, na od sonca razgreti skali, na kateri sem posedal. Z vsem zunanjim se je ujemala cistost v meni, misel, ki sem jo skušal oblikovati: veter, potok, luc, skala sestavljajo mojo kri, moja vlakna in organe, skupaj sonihajo, kakor je boben meniha zavibriral mojo opno. Gora me vodi k bistvu." Knjigo krasijo lepe crno-bele risbe. Vladimir Habjan Zbornik, 30 let. Društvo Gorska reševalna služba Jezersko. Jezer­sko, 2022. Društvo Gorska reševalna služba Jezersko je konec lanskega leta izdalo jubilejni zbornik ob 30-letnici samostojnega delovanja, potem ko so se leta 1992 izlocili iz kranjske postaje GRS. Licno knjižico so zbrali in uredili Andrej Karnicar, Irma Kar­nicar Šenk, Milan Šenk in Primož Šenk. V uvodu župan obcine Jezer­sko Andrej Karnicar, tudi sam dol­goletni predsednik društva, opisuje razmere, ki so vodile do osamosvo­jitve oziroma samostojnega društva. Med kljucnimi clani, ki so se veliko udejstvovali pri zacetkih društva, je bil alpinist in gorski reševalec Jože Žvokelj. Posebno mesto pri ustano­vitvi postaje ima tragedija Nizozem­cev leta 1986 na grebenu Kocne, ko so v snežnem viharju umrli štirje ljudje. Andrej Karnicar poudarja tudi razloge, ki so reševalce vodili k izdaji zbornika: "Da se zgodbe ohra­nijo in spoštujejo ter da bodo lahko v navdih prihodnjim generacijam." Uvodne besede so prispevali še predsednik GRZS Gregor Dolinar, sedanji predsednik društva Primož Šenk, Miha Kuhar, Milan Šenk, Danilo Škerbinek, Fritz Klaura iz Železne Kaple in Franci Ekar. Statistika društva pravi, da je bilo leta 1992 17 clanov, leta 2022 pa 30. Število intervencij v treh desetle­tjih je bilo 271, od tega se jih je 23 koncalo tragicno. V letu 2020 so zabeležili najvišje število v vseh letih, in sicer 27. V nadaljevanju brošure si sledijo poglavja v okviru tride­setih let z navedbo dejavnosti, ki so zaznamovale posamezno leto. Tako beremo o prvi vaji z gorskimi reševalci iz Železne Kaple leta 1993, o prevzemu prvega reševalnega vozila Nissan Terrano leta 1996, o tragicni vaji reševalcev letalcev na Okrešlju 10. junija 1997, ki je društvo mocno prizadela; leta 2001 so potre­bovali kar 14 dni za nevarno reševa­nje v Ledinskem vrhu, kjer je bil velik podor kamenja; nadalje pišejo še o izgradnji zavetišca ob Ceški koci leta 2002, o prvem državnem prvenstvu v tekmovalnem turnem smucanju leta 2004, o alpinisticni odpravi na Pik Lenin leta 2007 in še o številnih drugih podvigih. Sledijo zapisi o nekaterih interven­cijah, ki so se še posebej zapisale v srca reševalcev. V enem od prispev­kov o delovanju društva Drejc Karni­car opisuje svoje alpinisticne in reše­valske zacetke, Irma Karnicar Šenk piše o dnevih, ki so spremenili reše­valce, in o zacetkih GRS Jezersko. V zadnjem delu so zapisi v spomin na preminule clane, med katerimi so Luka Karnicar, Rado Markic, Andrej Karnicar, Dane Jagodic, Jože Žvokelj, Darja Eržen in Davo Karnicar. Knjiži­ca je dokaz, da lahko tudi majhno društvo z ne prav velikim clanstvom dobro deluje in izda knjigo, ki ohranja zgodbe pred pozabo, ter nas spomni na tiste posameznike, ki so prispe­vali k uspešnemu reševanju pone­srecenih v gorah. Vladimir Habjan Andreas Würtele: Innsbruck Rock. Sport Climbing in Innsbruck and surroundings. Hall-Brennero-Silz. Edizioni Versante Sud, Milano, 2023. 592 str., 44,00 EUR. Kot je znano, je milanska založba gorniške literature Versante Sud izredno produktivna; novi vodniki redno izhajajo, tako da jim je kar težko slediti. Podrocja vodniškega pisanja so silno pestra, od športno­plezalnih in zimskih vodnikov vse do prirocnikov. V nadaljevanju predsta­vljamo nekaj letošnje in lanskoletne bere, in nekaj starejših. Obsežen športnoplezalni vodnik Innsbruck Rock predstavlja plezali­šca, smeri in vecraztežajne smeri v okolici Innsbrucka, ki ima z množico lokalnih navdušencev dolgo tradici­jo športnega plezanja. Mesto zaradi svoje lege v osrcju Alp pogosto na­vajajo kot prestolnico tega gorovja, planinci so tu del vsakdana; smu­carji, ki se s planinsko opremo spre­hajajo po središcu mesta, so tako pogosti kot kolesarji z gorniškimi nahrbtniki. Zadnji plezalni vodnik v tej regiji je napisal Otti Wiedmann (2003). Innsbruck Rock predsta­vlja najnovejše dosežke in razširja obmocje na celotno gorsko regijo, ki doslej še ni imela posebnega vodnika. V uvodnem delu so upo­rabne informacije z zgodovinskim pregledom plezanja v tem okolišu. Oprema vodnika je podobna ostalim športnoplezalnim vodnikom založbe z mnogimi uporabnimi simboli: višina smeri, zemljepisna lega, ocena lepote smeri, opremljenost smeri, tip skale, obiskanost (tj. o morebitni gneci), udobje plezalske­ga odseka, možnost parkiranja in dostopa z e-kolesom, cas pristopa do stene, možnost plezanja v dežju, primernost za družine; nekateri podatki so dostopni tudi preko QR kode. Posebno poglavje Multipit­ches je namenjeno vecraztežajnim smerem na celotnem obmocju. Kot obicajno imamo na razpolago tudi zemljevid celotnega obmocja in posameznih odsekov, lepih in atraktivnih fotografij ne manjka. Kot novost naj omenimo dve QR kodi za namestitev aplikacije SOS EU-ALP­-App za pomoc pri nesrecah. Druga novost je logo aplikacije iClimb na naslovnici, ki vabi k brezplacni na­mestitvi. Za ljubitelje športnega plezanja in za tabore alpinisticnih odsekov je vodnik nadvse primeren. Napisan je v angleškem jeziku. Vec avtorjev: Verona Rock. Falesie. Edizioni Versante Sud, Milano, 2023. 320 str., 34,00 EUR. To je športnoplezalni vodnik za okolico jezera Garda in prvi vodnik, ki vkljucuje celotno provinco Verona. Napisali so ga: Giovanni Avesani, Massimo Bursi, Fabio De Marchi, Claudio Migliorini, Diego Perotti, Beppe Vidali in Nicola Zorzi. Vodnik opisuje najbolj znane lokacije kot sta zgodovinski Ceredo in Sengio Rosso, pa tudi manj znane skalne odseke, ki jih poznajo le lokalni ple­zalci. Nekaj naravnih okolij, kot sta kanjon Adige ali gorovje Lessini, in Mali Dolomiti, so zelo sugestivni in vkljucujejo veliko razlicnih sten, ki segajo od nagnjenih plošc do vecjih previsov. Kot najprimernejši cas za plezanje priporocajo sredino sezone, a obilica sten z ugodno iz­postavljenostjo omogoca plezanje skozi vse leto. Za vodnik velja sko­rajda enako kot velja za Innsbruck Rock, pri cemer je v zacetnem delu daljše poglavje o zgodovini plezanja v tem obmocju s predstavitvijo in pogovori z nekaterimi protagoni­sti. Zanimivost vodnika so narisa­ne barvne risbe plezalnih smeri po sektorjih. Vodnik je napisan v itali­janskem jeziku. Matteo Gambaro: Pennavalley. Edizioni Versante Sud, Milano, 2022. 400 str., 35,00 EUR. Še en športnoplezalni vodnik, ki je prav tako kot že opisana – prva izdaja – izšel konec leta 2022, s cimer založba zajetno širi obzorja. Vodnik Pennavalley zajema obmocje Albenge in Cuneo z dolinama Val Neva in Val Pennavaire v bližini kraja Finale Ligure, kar je za Slovence sicer kar dalec na zahodu Italije. Kraji so dokaj prvinski, polni cešnjevih dreves, oljcnih nasadov in tartufov. Gosta mreža poti povezuje vec za­selkov v okolju gozdov, srednjeveških vasi in mostov. Obmocje je turistic­no zanimivo, zato redki prebivalci vidijo plezanje kot možnost razvoja. Tudi za ta vodnik je tipicen in odlicen vodnik založbe z vsemi potrebnimi podatki. Med opisi lahko preberemo zanimive zgodbe lokalnih plezalcev in njihove predstavitve. Vodnik je napisan v angleškem jeziku. Robert Zink, Stefan Lieb-Lind, Hannes Haberl: Scialpinismo negli Alti Tauri del sud. 141 itinerari nel Parco Nazionale degli Alti Tauri in Carinzia. Edizioni Versante Sud, Milano, 2019. 568 str., 36,00 EUR. Ceprav je že skoraj konec turno­smucarske sezone, vseeno pred­stavljamo vodnik, ki bo zanimiv tudi za slovenske smucarje, saj se tice obmocij, kamor se pogosto odpravljamo. Vodnik namrec opisuje vec gorskih skupin v bližini severne meje: Glockner, Schober, Godlberg, Ankogel in Kreuzeck. V vodniku bomo našli ture razlicnih zahtevnosti, od najlažjih, primer­nih tudi za zacetnike, do predlogov za najbolj zahtevne smucarje, kot tudi za tiste, ki se radi podajajo v najstrmejša pobocja, od kratkih do daljših tur. Skratka, uravnotežen in zanimiv izbor za vse. Vseh tur je kar 141, pri cemer je ponekod pri eni turi predstavljenih vec kot zgolj ena. Na zacetku je pregledni zemljevid obmocja. Sledi tehnicni uvod z naj­pomembnejšimi podatki za izvedbo ture. Zahtevnost je v razvršcena od Ski 1 do Ski 5 (najtežja stopnja). Simbol ALP predstavlja kompleksno alpsko težavnostno lestvico (od E, najlažje, preko F, PD, AD do D, naj­težje). Izpostavljenost se meri od E1 (exposure) do E4, kjer je najstrmeje. Stopnja nevarnosti plazov je stan­dardna, od 1 do 5 (najbolj nevarno). Sledi predstavitev posameznega obmocja z zemljevidom, nato so opisi, ki jih oznacujejo simboli: orien­tacija pobocja, višinska razlika, cas vzpona, najprimernejše obdobje, naklon pobocja, težavnost smuca­nja in vrsta ture (Ski, ALP), izposta­vljenost (stopnja E), primernost za smucarsko desko, zraven je še QR koda izhodišca. Zelo pregledni so reliefni zemljevidi in vrisi poteka tur v fotografijah. Na koncu vodnika so pregledne tabele, v katerih so lepo razvidni najpomembnejši podatki za vse ture. Vodnik je odlicno do­polnjen z barvnimi fotografijami. Napisan je v italijanskem jeziku. Daniele Bucco: Friuli e terre di confine. Falesie del Friuli Venezia Giulia e nelle terre confinanti di Slovenia. Edizioni Versante Sud, Milano, november 2020 (druga izdaja). 432 str., 33,00 EUR. Ker se približuje izid izbirnega vodnika po Karnijskih Alpah, nas je zanimalo, kateri vodniki milanske založbe Versante Sud opisujejo to obmocje. Ni jih prav veliko. Dva smo v preteklosti že predstavili: Skial­pinismus in den Karnischen Alpen (5/2016) in East Tirol (4/2020). Oba delno posegata v to obmocje. Osre­dnje obmocje vodnika Friuli e terre di confine pa so ravno Karnijske Alpe, ki ga dopolnjujejo plezališca zahodnega roba Julijskih Alp, pa še plezališca ob italijanski obali in na obmocju Slovenije (v tem delu so opisana tri: Osp, Mišja pec in Crni kal). Opisani sektorji v vodniku so: Pordenone/Venezia, Udine/Friuli, Gorica/Giulia, Trst (Napoleonica, dolina Glinšcice) in Slovenija. Tudi za ta športnoplezalni vodnik veljajo vse karakteristike prej opisanih vo­dnikov. Med opisi lahko preberemo zgodbe in predstavitve lokalnih ple­zalcev. Tudi v tem vodniku so obja­vljene barvne risbe plezalnih smeri po sektorjih. Vodnik je napisan v italijanskem jeziku. Guido Colombetti: Dolomites Crags. 105 sport climbing sugge­stions. Edizioni Versante Sud, Milano, november 2022 (prvi ponatis). 552 str., 38,50 EUR. Tudi ta športnoplezalni vodnik posega po obmocju Karnijskih Alp; tokrat so del vecjega obmocja Do­lomitov in sežejo na skrajni vzhodni rob. V tem delu prav tako kot pri vodniku Friuli e terre di confine avtor v poglavju Friuli Dolomites opisuje plezališca Erto, Casso in tri v obmocju Cimolaisa, pa še dve v okolici Forni di Sotto ter Forni Avoltri. Sicer so v tem vodnicku opisana skorajda vsa plezališca v Dolomitih, ki segajo med regije Trentino-Alto Adige, Veneto in Furlanijo, od Val Gardene do Cortine d'Ampezzo, od dolin Fiemme in Fassa do Fur­lanskih Dolomitov in Agordina, od Primiera do Cadoreja. Plezalni sek­torji so naslednji: dolina Gardena, Badia, Pustriška dolina, Fiemme in Fassa, Primiero, Agordino, Cortina d'Ampezzo, Cadore in že omenjeni Friuli Dolomites (Furlanski Dolomiti). Širok izbor omogoca izbiro najbolj primerne stene za vsakogar. Vodnik je napisan v angleškem jeziku. Vladimir Habjan FILM Marie Amiguet, Vincent Munier: Snežni leopard (La panthčre des neiges), Francija, 2021 Bi zmogli 90 minut absolutne kon­centracije? Devetdeset minut brez enega samega pogleda na telefon ali uro, 90 minut brez besed? Bi lahko do popolnosti izostrili vse cute in se za 90 minut osredotocili izkljuc­no na naravo in dogajanje v njej? Zdi se, kot da je francoski dokumentarni film Snežni leopard, posnet v razkoš­ju tibetanskih planjav, prav to – 90-minutna lekcija popolne pozornosti. Fotograf Vincent Munier in pisatelj Sylvain Tesson postavljata vecurne zasede, da bi našla tibetanski gral – snežnega leoparda. Ure in ure, v metežu, vetru in mocnem visoko­gorskem soncu nepremicno ždita, opazujeta in cakata. Toda cakanje nikakor ni prazen tek. Narava je živa, ves cas se premika, vse je na preži. Vreme, crede, zveri. Živali se pasejo, lovijo, hranijo, parijo, igrajo, pušcajo sledi. Predvsem pa ju opazujejo. Kaj kmalu namrec spoznata, da nista le onadva tista, ki opazujeta, temvec da sta tudi sama nenehno opazova­na. Leopard ju ima na preži mnogo prej, preden ga onadva zapazita. Ceprav film navdušuje s cudoviti­mi posnetki pokrajine in živali, to ni romanticen film o naravi, pac pa predvsem kriticen premislek o clo­veškem fokusu. Namrec, medtem ko Munier v popolni opreznosti in z neskoncno motivacijo caka v zasedi, se Tesson sooca s krizo. Cas brez nenehnih dražljajev in skorajda ne­normalna cloveška samota; tako rekoc poistovetenje z živaljo, s katero se mora nenadoma spopasti nekje nad višino 5000 metrov, ga pahnejo v agonijo. Takrat se pricne ucenje vztrajnosti, opazovanja in zaznava­nja. Munier mu daje zgled, Tesson pa postaja vse bolj dovzeten. Sicer ga sprva navdušuje zlasti Munie­rova strast. Poskuša razumeti nav­dušenje, zaradi katerega je Munier pripravljen ves dan zmrzovati za neprijaznimi skalami. Toda ko je tudi Tesson ocišcen vseh pricakovanj, vseh šumov in misli, ki mu prepre­cujejo, da bi sodeloval z naravo, da bi se ponovno poistovetil z njo in njeno središce navsezadnje našel v sebi, takrat se mu narava pokaže v vsej svoji velicini. Munierova strast je pot do Tessonovih lastnih obcutkov pri­stnosti, ki so zakopani globoko pod plastmi zasmetene cloveške notra­njosti, ki pa v sebi vendarle še vedno nosi živalske prvine. Hkrati pa je tudi pot do necesa, celo v cloveški družbi zelo redkega – do miru. Film, ki je prejel cezarja za najboljši dokumentarni film, je režirala Marie Amiguet. Režiserka se je med sne­manjem spretno prepušcala narav­nemu poteku dogodkov ter brez­kompromisno sledila situacijam. Z izjemno sposobnostjo prilagajanja in neopaznim pristopom je Amiguet uspela ujeti vso pristnost najosuplji­vejših filmskih trenutkov, napetega cakanja in bežanja pred medved­jo družino na primer, še zlasti pa najpomembnejšega, ko se filmska ekipa vendarle sreca s svojo trofejo, snežnim leopardom. Tu bi bila celo glasba odvec, ce je ne bi skomponi­rala Warren Ellis in Nick Cave ter film z njo naredila še velicastnejši. Pa vendar – brez ostrega Munierje­vega ocesa in Tessonove besedne subtilnosti dokumentarec zagoto­vo ne bi bil to, kar je. Z Munierjem se nam odstirajo obcutljive podobe, Tesson pa jih nadgrajuje, s sicer redkimi, a zato toliko tehtnejšimi mislimi. Ni torej pomembna trofeja, temvec izostrenost. Tisto živalsko, kar je v nas, a oplemeniteno s cisto humanostjo in cuti, ki smo jih uspeli prekriti z navlako neusahljivih potreb in neskoncnih pricakovanj. Tesson je v filmu strnil šest nacel in velja si jih zapomniti: "Castiti, kar se razprostira pred nami. Nicesar pricakovati. Pre­dajati se tistemu, kar se nam ponuja. Verovati v poezijo. Ceniti svet. Boriti se, da obstane." Teja Mocnik PLANINSKA ORGANIZACIJA Dejavnosti Planinske zveze Slovenije V minulem mesecu je bila najvec pozornosti deležna skupšcina PZS, o kateri pišemo v posebnem prispev­ku te številke Vestnika. Vodstvo PZS je povabilo vodstvo Planinske zveze Hrvaške (HPS) na redno letno srecanje. PZS je kolege gostilo 24. in 25. marca v Koci na Uskovnici, srecanja pa so se udeležili predsednik HPS Darko Berljak, pod­predsednica HPS Jadranka Coklica, glavni tajnik HPS Alan Caplar, pred­sednik PZS Jože Rovan, podpredse­dniki PZS Martin Šolar, Jožef Bobov­nik, Roman Ponebšek in generalni sekretar PZS Damjan Omerzu. V letu 2024 HPS praznuje 150 let, medtem ko PZS praznuje letos 130 let in 70 let Slovenske planinske poti. Obe zvezi sta znova partnerici pri prijavi na Erasmus projekt na temo planinstva invalidov. PZS in HPS želita ponovno vzpostaviti nekate­re planinske poti med državama, izmenjali pa sta si tudi izkušnje na podrocju usposabljanja vodnikov in markacistov. Podcast pod vodstvom Mihe Habjana se je dobro prijel. Izšli sta že druga in tretja epizoda, v katerih je Miha gostil plezalca in selektorja slovenske špornoplezalne reprezen­tance Gorazda Hrena ter legendar­nega alpinista, gorskega reševalca z Dovjega Janeza Dovžana, clana skupine Mojstranške veverice. Odbor inPlaninec je marca pripravil tridnevno strokovno izobraževanje strokovnega kadra za delo z invalidi in osebami s posebnimi potrebami v planinskem domu Ušte-Žerenk nad Moravcami. Od 12. do 14. maja pa je na Bocu potekalo še eno, prav tako tridnevno izobraževanje. Zacenja se letošnja akcija Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO), ki bo letos, v cetrtem letu, potekala pod castnim pokroviteljstvom predse­dnice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, akcijo pa podpirata tudi vrhunska alpinista Marija in Andrej Štremfelj. Podali se bodo na devetnajst pohodov po poteh, dostopnih tudi za planince na invalidskih vozickih in pohodnike, ki pri hoji potrebujejo pomoc. Pri izvedbi bodo sodelova­li PZS, Soncek – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo distrofikov Slovenije in Združenje multiple skleroze Slovenije. Ponosni generalni sponzor akcije GOGO 2023 je že cetrto leto NiceHash. V odboru delujejo še ostale skupine in akcije (Paraplezanje, Nevrorazlicni AMA, Slepi in slabovidni po Slovenski pla­ninski poti (SPP), Odlocen korak – za slepe in slabovidne ni ovir, Gluhi strežejo v planinskih kocah, Spletna aplikacija inPlaninec, Ucenje sloven­skega znakovnega jezika za slepe, Športno plezanje za osebe z okvaro sluha), v okviru katerih bodo letos prvic pripravili poseben pohod, pri­meren le za izkušene pohodnike. V sklopu akcije Odlocen korak – za slepe in slabovidne ni ovir se želijo 19. julija z manjšo skupino povzpeti na Triglav. 23. septembra pa se bodo podali od Ankarana do Debelega rtica in se pridružili zakljucku Poti slepih in slabovidnih planincev po SPP. S tem bodo obeležili 70 let SPP, 130 let PZS, dan slovenskega športa, mednarodni dan znakovnih jezikov, 60. obletnico prvega vzpona štirih slepih in slabovidnih s spremljevalci na Triglav in 50. obletnico, ko so slepi in slabovidni osvojili SPP. Gospodarska komisija (GK) je poro­cala o uspešnem seminarju za oskrb­nike planinskih koc, ki je potekal 3. in 4. aprila na Bledu v šolskem hotelu Astoria Bled. Poleg prve pomoci in požarne varnosti, nalog oskrbnika, ekološkega vidika koc in izdelkov za koce so pozonost udeležencev pri­tegnile še kuharska delavnica, tema o gostoljubnosti v planinskih kocah, vodenju in obvladovanju konfliktov. PD Celje - Matica je objavilo razpis za najem planinske koce Dom pla­nincev v Logarski dolini in za najem bara Orlovo gnezdo pod slapom Rinka. PD Ljubljana - Matica išce go­stinski kader za delo v Koci pri Savici v Bohinju, v Blejski koci na Lipanci išcejo pomoc za poletno delo v koci, prav tako išce pomoc za poletno delo pri koci in strežbi oskrbnik Orožnove koce na Planini za Liscem pod Crno prstjo. PD Nova Gorica išce osebe za delo v Gomišckovem zavetišcu na Krnu in v Domu dr. Klementa Juga v Lepeni. Komisija za planinske poti (KPP). Na zboru markacistov so markacisti 31. marca na Igu potrjevali porocila za minulo obdobje in nacrte za pri­hodnje leto. V Sloveniji je zabele­ženih 10.107 kilometrov planinskih poti, na desetih planinskih poteh je tehnicna skupina markacistov KPP opravila obnovo varoval, odbor za usposabljanje pa je na novo usposobil devetdeset markacistov in dodatno osemnajst markacistov kategori­je B. V lanskem letu so markacisti praznovali sto let Knafelceve mar­kacije. KPP je zbirala informacije o številu narisanih markacij in obdarila tri društva z najvec narisanimi mar­kacijami. Najvec, kar 1176 markacij, so narisali markacisti PD Domžale, takoj za njimi so bili markacisti PD Matica Murska Sobota z 893 mar­kacijami, za njimi markacisti iz PD Polzela s 700 narisanimi markacija­mi. Podatke je oddalo le 32 društev, skupaj so narisali 8.778 markacij. Najvišje priznanje KPP – Knafelcevo diplomo za življenjsko delo na podro­cju planinskih poti je letos prejel mar­kacist PD Sežana Albin Žnidarcic. KPP je obvestila, da je pot iz vasi Belca na Kepo ponovno zaprta zaradi sanacije plazu, ki bo potekala vse do meseca septembra. Dostop na Kepo je mogoc z Dovjega. Zaradi poško­dovane brvi cez Savinjo nad slapom Rinka je zaprta planinska pot mimo slapu na Okrešelj. Za dostop do Okre­šlja priporocajo vzporedno, t. i. Pastir­sko pot. V zahodni steni Jalovca se je sprožil ogromen podor kamenja, ki se je skotalilo vse do do vznožja Struga in Zadnje Ponce, kjer potekata pri­ljubljeni zimski in turnosmucarski poti na Kotovo sedlo in Jalovec. Ker je podor svež, PZS odsvetuje vsako gibanje na tem obmocju, saj je možen še kakšen podor. 17. aprila se je zacelo novo glasova­nje za naj planinsko pot. Planinke in planinci lahko na portalu Vse bo v redu (https://vsebovredu.triglav.si/plus/naj-planinska-pot-2023 ) do 14. junija glasujete za eno izmed šestih planinskih poti, ki so zaradi naravnih pojavov poškodovane in potrebne obnove. Pot, ki bo prejela najve­cje število glasov, bo obnovljena s pomocjo markacistov in sredstev Zavarovalnice Triglav. V izbor za le­tošnjo naj planinsko pot se uvršcajo planinska pot od Mrzlega dola na Križ, pot iz doline Tamar na Visoko Ponco, pot skozi Kot do Doma Va­lentina Stanica in naprej cez Rž na Kredarico, pot s Kamniškega sedla do Brane in Planjave, pot iz Rut na Rodico in naprej na planino Razor in pot iz Trente na Bavški Grintavec. Letos poleti bo predvidoma do konca obnovljena tudi lanskoletna zmago­valka Hanzova pot, ki vodi od Koce na Gozdu na Prisojnik. Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) je 22. aprila povabila na dan odprtih vrat po razlicnih gozdnih ucnih poteh v Sloveniji. Komisija za alpinizem (KA) je po­vabila na aprilski alpinisticni tabor Annot v francoskem Verdonu, sicer pa je porocala o številnih alpinistic­nih odpravah. Luka Krajnc in Luka Lindic sta bila v Patagoniji, kjer sta poskušala dokoncati odlicno pr­venstveno smer v južnem razu Po­incenota. "Kljub neuresnicenemu glavnemu cilju," pravita, "jo ocenju­jeva kot delno uspešno, saj sva na­redila najvec, kar je bilo razmeram in vremenu primerno." Lara Nikolic in Matej Benedik sta se prav tako odpravila v Patagonijo, kjer sta pricakovala, da bosta plezala daljše smeri, težavnosti okrog 6b, njune preplezane smeri pa so bile na koncu kratke in okoli V. težavnostne stopnje. V Patagoniji, kjer izjemno topla vremenska okna v Patagoniji povecujejo objektivne nevarnosti, so plezali še Tilen Cmok, Matevž Jeršin, Matic Grudnik. Dvanajstclanska ekipa z Andrejem Ježem na celu je marca plezala na alpinisticnem taboru v Chamonixu, prav tako pod Andrejevim vodstvom so se pred tem kalili še na taboru v Trenti. Ženski zimski alpinisticni tabor pod vodstvom najboljše alpinistke leta 2022 Anje Petek je potekal v Tatrah, kjer je osmerica alpinistk odlicno plezala in se imela nadvse lepo. Alpinist Gašper Pintar je 28. in 29. marca opravil obcudovanja vreden solo vzpon cez Copov steber; vzpon je opravljen v zimskih razmerah (ceprav, žal, uradno ni bilo vec kole­darske zime). V zacetku aprila sta Copov steber premagala tudi vrhun­ska alpinista in prejemnika zlatega cepina 2012 Nejc Marcic in Luka Stražar, in to kar v enem dnevu. Komisija za športno plezanje (KŠP) je skupaj z Zavodom za šport RS Planica 15. aprila v Vojniku pripravila državno prvenstvo (DP) v športnem plezanju za osnovne šole. Druga tekma DP v športnem plezanju v težavnosti za srednje in mlajše kate­gorije pa bo 3. junija v Litiji. Sara Copar in Jernej Kruder sta zmagala na prvi tekmi letošnjega državnega prvenstva v balvanskem plezanju, ki jo je KŠP v sodelovanju s Športnoplezalnim društvom Ko­renjak organizirala 1. in 2. aprila na balvanski steni v Logu-Dragomerju. Sedemclanska postava slovenske športnoplezalne reprezentance se je 13. aprila v Haciodžiju na Japonskem pomerila na prvi tekmi svetovnega pokala v balvanih. Najboljši rezultat je dosegla Mia Krampl, ki se je kot edina Slovenka uvrstila v finale in na koncu zasedla šesto mesto. Zatem je sledila še balvanska preizkušnja v južnokorejskem Seulu (28.–30. april). Tekme se nadaljujejo z majsko tekmo v Salt Lake Cityju v ZDA (19.–21. maj), Pragi (2.–4. junij) in italijan­skem Brixnu (9.11. junij). Prvi preizkus v težavnosti bo v Innsbrucku, kjer bo tudi zakljucek balvanske sezone (14.–18. junij). 22. in 23. aprila se je zacela tudi mladinska sezona z balvansko tekmo na Portugalskem. KŠP razpisuje za 28. maj licencni seminar za strokovne kadre na po­drocju športnega plezanja. Komisija za gorske športe. 19. marca je predzadnjo postajo svetov­nega pokala gostil avstrijski Schlad­ming, kjer je na tekmi v vzponu med mlajšimi clani z 12. mestom uspešno nastopil Klemen Španring. V švicar­skem Villarsu je potekal mladinski svetovni pokal, ki se ga je udeležil Maj Pritržnik; teden dni pozneje se je Maj udeležil še zakljucka mladinske­ga svetovnega pokala v francoskih Pirenejih, kjer je na tekmi v vzponu zasedel odlicno 11. mesto, na posa­micni tekmi 17., v šprintih pa izjemno 9. mesto. Na Slovaškem v Tatrah je na tridnev­ni etapni tekmi v parih Luka Kovacic nastopil skupaj s slovaškim kolegom Jakubom Šiarnikom. Zaradi slabih vremenskih razmer je bila zadnja etapa žal odpovedana, sta pa Luka in Jakub ponovila lansko zmago. Za konec marca je bila vsa pozor­nost ljubiteljev turnega smucanja usmerjena na nocno preizkušnjo v parih – Sella Ronda Ski Marathon. Tam sta se za najvišja mesta borila Luka Kovacic v paru s Philipom Göt­schem, na koncu sta zasedla odlicno 7. mesto. Planinska založba je izdala knjigo Spomini starega alpinista, v kateri se Peter Muck spominja svojih plezal­skih prigod iz casa takoj po 2. svetov­ni vojni, ko se je naš alpinizem zacel na novo razvijati. Zdenka Mihelic Popravek Stare fotografije se pogosto znajdejo v predalu, v katerega ne spadajo. To se je zgodilo tudi s fotografijo, po kateri je nastala risba, objavljena na naslovni­ci aprilskega Vestnika, posvecenega Mitju Kilarju. Ceprav smo jo potegnili iz Kilarjevega arhiva, gre ocitno za pomoto. Andrej Aplenc nam je namrec spo­rocil, da je izvirna fotografija njegova, na njej pa je Zoran Tratnik na grebenu Moine. V Planinskem vestniku je bila objavljena leta 1956. Andreju Aplencu se opravicujemo in zahvaljujemo za odziv in pojasnilo. Uredništvo V SPOMIN Janko Arh - Gregorinov Janko (1955–2023) Janko Arh, rojen 22. novembra 1955 na Bohinjski Bistrici, veteran bo­hinjskega alpinizma in ustanovni clan Alpinisticnega odseka Bohinj, ima za seboj dolgo planinsko in al­pinisticno pot. Za prve oprimke je v steni Draškega vrha poprijel leta 1973 v navezi z bratom Francem in Tonetom Kejžarjem. Cez dobro leto je opravil izpit za alpinista in postal clan AO Bohinj. Hitro je napredoval v izjemnega in elegantnega ple­zalca. V stenah je izostril obcutek lahkotnega in varnega plezanja. Na vrsto so prišle težke in dolge stene Julijcev in obcasno Kamniško-Sa­vinjskih Alp. Svoj pecat je vtisnil zimskemu alpinizmu s prvo pono­vitvijo Centralne smeri v Vršacu, s prvenstvenim precenjem grebenov od Crne prsti do Viševnika, prece­njem Zlatorogovih polic v Triglavski severni steni in še bi lahko naštevali. Kot odlicen turni smucar je opravil številne turne smuke v domacih gorah. Pridobljeno znanje je upora­bil pri drznih spustih po stenah in vesinah. Z Markom Šurcem sta leta 1976 opravila prvi spust po Slovenski smeri v Triglavski severni steni. Leta 1978 je odšel na svojo prvo odpravo v Kavkaz in naslednje leto v Pamir, kjer sta se z bratom povzpela na 6950 metrov visoki Pik Revolu­cije, skupaj z Rokom Kovacem pa so osvojili še 5741 metrov visoki deviški vrh Pik Jugoslavija. Nov dom je leta 1981 našel v Šem­petru pri Gorici, ustvaril družino in se zaposlil v Lipi Ajdovšcina, kjer je bil dolga leta tehnicni direktor. Vedno pa je v prostem casu ostal zvest goram, alpinizmu in turnemu smucanju. Že v zrelih letih se je z ženo Mauro povzpel na Huasca­ran, 6768 metrov visoki najvišji vrh Peruja, kamor sta kot prva sloven­ska zakonca stopila 13. avgusta 2001. Cez dve leti je odšel ponovno v Pamir. Po uspelem vzponu na se­demtisocak Pik Lenin, 7134 m, je kot prvi Slovenec presmucal njegovo 2800 metov visoko severno steno. Januarja 2005 ga je pot peljala na 6959 metrov visoko Aconcaguo, najvišji vrh obeh Amerik. Po po­vratku v dolino se je povzpel še na 6770-metrski Mercedario. Ko se je vrnil v rodni Bohinj, se je dejavno vkljucil v delo PD Bohinjska Bistrica. Prevzel je funkcijo gospo­darja Orožnove koce in uspešno reševal nastale probleme. Že drugi mandat je bil clan Gospodarske komisije pri Planinski zvezi Slove­nije. Dolga leta je skrbel, da smo udeleženci turnega smuka Rodica na Suhi vedno dobili licne lesene kolajne. V zadnjem letu ga je zapo­sloval projekt zanimive geomorfo­loške poti v okolici Orožnove koce. Zadnja pot ga je ponesla v Nepal, med mogocne himalajske vrhove, od koder je na prvi pomladni dan prišla nepricakovana žalostna vest. Pogrešali te bodo družina, Gregori­nov dom, tvoji prijatelji, Rodica, Crna prst in Orožnova koca. V uteho si nam pustil lepe spomine na naša številna doživetja. Dragi prijatelj, v miru pocivaj pod prelepimi bohinjskimi gorami. Lojze Budkovic (v imenu PD Bohinjska Bistrica in AO Bohinj) Aprilsko plezanje nad Bavšico, v ozadju je greben Loške stene. Foto Anja Petek Smer Tihožitje nad Bavšico Foto Anja Petek Marko Volk solo v zadnjem, najtežjem raztežaju Šaolinskega bojevnika (6c) Foto Andrej Hocevar Spoznavanje gora nad Chamonixem Foto Erik Pavusa V smeri Pellissier Gully Foto Erik Pavusa Vir Distribucija Fivia Vodstvi PZS in HPS na Uskovnici, z leve: Alan Caplar, Damjan Omerzu, Jadranka Coklica, Darko Berljak, Jože Rovan, Jožef Bobovnik in Martin Šolar Arhiv PZS V prihodnjih številkah Planinskega vestnika boste lahko prebrali … TEMA MESECA Gorniške vasi, gorniška literatura, gore in starostniki INTERVJU Anton-Tone Crv Z NAMI NA POT Karnijske Alpe, Pale di San Martino, Škofja Loka 88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz. Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem.