126. številka Ljubljana, v petek 4. junija. XIX. leto, 1886 Uhaja vsak dan zveeer* izimši nedeljo iu praznike, ter velju po posti pi-i-jeoian za a v str ij sko-ogerske dežele za vse leto 15 tfld., za pol leta 8 prid., za četrt leta 4 gld., z« jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ijano brez pošiljanja na dom iu* »še leto 13 gld., za četrt leta gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 tir. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 8Q kr. /a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristoprie petit-^rste po <» kr., če se oznanil" jndenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Kokonisi s-- ne vračajo. Uredništvo in upr a vniStvo Je v Rudolfa Rirbita Mil, Gledališka stoib-t*. Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanil;*, t. j. vse administrativne stviiri. Siavnost v senci bajonetov. "Včeraj bil je znameniti dan, ko se je imela odkriti spominska plošča Anastazija Zelenca ter pri tej priliki pokazati — tako se pisarilo po raznih nemških listih — da je Ljubljana nemško mesto. Prvi namen se je dosegel in odkrila se je spominska plošča, drugi namen, da bi se namreč pokazal Ljubljanskega mesta nemški značaj, se je temeljito ponesrečil in nemški turnarji obogateli so za najsijajnejo blamažo, katero naj. si z debelim tesarskim svinčnikom zapišejo v svojo kroniko. Kje je temu neuspehu, ali bolje rečeno temu popolnemu porazu, iskati uzrokov, bode razsoden Čitatelj itak sam pogodil, mi se s tem iz znanih uzrokov vsaj danes ne moremo baviti, temveč rešiti nam je težavno nalogo, da popolnem mirno popišemo dogodke včerajšnjega dne, ki bodo prouzročili veliko prahu in mnogo tendencijoznih laži po vsem nemško-židovskem časnikarstvu, kajti prilika je premikavna, da bi razni Schmocki ne udrihali zopet po Slovencih, kakor se je to še vsekdar godilo, kadar se nemškutarjem in turnarjem nameravana demonstracija ni obnesla. Včeraj pa je bil neuspeh goropaden. Drugod so pri jednakih prilikah mesta vsa v zastavah in zelenji. v Ljubljani pa so bile zastave razobešene samo na treh hišah in to na dveh Auerspergovih in na hiši nemškega reda. Druga poslopja, ne izimši kazine, kazala so svoje vsakdanje lice in še orne njene zastave so po odkriji plošče takoj izginile. To bil je najglasneji protest proti demonstraciji, za ka-keršne v slovenski Ljubljani ni tal. Priznavati Be mora, da je bilo prebivalstvo zaradi te slavnosti močno razburjeno, posebno, ker jo je priredilo nepriljubljeno nemško telovadno društvo, čegar člani so večinoma tujci, ker so se j Že več dnij poprej čitali izzivajoči in liujskajoči članki v „Tagespost" in v „Deutsche Wacht" in ker je siavnost imela ostentativen političen pomen. No, ta politični pomen pal je v vodo, v tako globok tolmun, da se včerajšnji poskus ne bode več ponavljal. Toda k stvari! Že ob 9. uri dopoludne začela se je zbirati množica v „Zvezdi" in po sosednjih ulicah, kjer je bilo razstavljene nerazmerno veliko oborožene sile. Iz vse Kranjske sklicali so se žandarmi vkupe, vsa mestna policija bila je na nogah, v vojašnicah pa je lilo pripravljenih šest k o m p an i j vojakov. Priprave bile su torej ogromne, naravno je, da je tudi radovednost občinstva bila velika in proti 11. uri bila je „Zvezda" že tako polna, da je bilo teško priti skozi. Pričakovalo se je mnogo, a pričakalo jako malo. „Parturiunt montes, nascitur ridiculus m us". Nemški turnarji, ki se ponašajo, da imajo l>40 članov, spruvili so jedva 41 mladičev vkupe, ki ko korakali za zastavo, vnanjih turnarjev pa je bilo 13, torej usodno število. Ko je ta malobrojni spre vod jel premikati se po Kongresnem trgu, začulo se je žvižganje, piskanje, brlizganje in pereatklici. Skozi Vegove ulice šli so na Nemški trg, kjer je na voglu Nemškega trga maloukusna spominska plošča uzidana. Vsi uhodi na omenjeni trg bili so z žandarmi zastavljeni in sicer tako hermetično, da niti ljudem, ki v Gosposkih in sosednih ulicah stanujejo, ni bilo dovoljeno, iti v svoje stanovanje. Celo Dežmana so zavrnili, ker je bil ustopnico doma pozabil, kar je prouzročilo veliko smeha. Ko je potem prisopihal s svojo ustopnico, bila je siavnost že skoro pri kraji. Siavnost sama bila je jako kratka. Slavnostni govor govoril je g. Artbur M a lir, sin znanega ravnatelja trgovske šole, potem jb prečital neizogibni profesor B i n d e r ustanovno pismo, naposled pa se je dosti siabo pel jeden zbor. Občinstva bilo je jako malo, dostojanstvenikov nobenega, izmej vojaštva samo nekoliko topničarskih častnikov. Po končani slavnosti korakali so turnarji za zastavo in hripavim bobnom skozi Gosposke ulice jn Zvezdo v kazino. Sprevod bil je tako žalosten, kakor da bi šli od pogreba, ne pa od slavnosti. Nazajidoče pozdravljalo je zopet sikanje iu piskanje in posamični klici. Policaji in žandarmi lovili so piskače in žvižgače, par mladih Ijudij tudi že včeraj dopoludne odpeljali v zapor. Da so pri tem marsikoga nedolžnega prijeli, je gotovo, saj se jo celo dogodilo, da so visokega-uradnika prijeli in ga hoteli odpeljati, ker je v gneči svojega psa zgubil in mu za p iskal. Pri tem lovu piskačev nas tu-a je vsekdar velika gneča in pred Gerberjevo hišo bilo je jeden trenutek skoro nevarno, kajti orožniki naperili so hkratu bajonete proti množici, jeden policajev pa je začel z golo sablo razganjati Ijudij, ki se nikamor neso mogli ganiti, kajti od zadaj gonili so jih žandar ji iz „Zvezde", spredaj pa so jim tudi orožniki zabranjevali izhod iz „Zvezde". Ljudje bili so vsi zbegani, bežali so v veže, v štaeune, jedna gospa je strahu omedlela, ko se jej je nastavil fcajonet na prsi.. 1£ sreči se je panika kmalu polegla. - ™ * Turnarji šli so po slavnosti v kozino, pred katero in v „Zvezdi" je bilo ves dan par tisoč Ijudij. Izgreda ni bilo nobenega druzega, kakor da je zdaj pa zdaj zapela, kaka piščalka, ali pa da se je čul kak klic in da je potem vselej začel lov na dotičnika. Popoludne šli so turnarji v spremstvu žandarje^v v Švicarijo, a tudi omlu jih občinstvo ni prijazno vsprejelo. Zopet piskanje, zopet par zaprtih. Sploh turnarji brez žandarmov nikamor neso šli in vsak turnar imel je svojega ungelja varuha — žan-darma. Zvečer bil je v gorenjih prostorih kazine banket in v „Zvezdi" nabiralo se je vedno več Ijudij. Domišljija, ki je zlasti po noči živahneja, slikala je ljudem razne nevarnosti in groze v vzduh. Govorilo se je, da pride GOO Šišencev nad turnarje, da bode slednje in kazino občinstvo kamnjalo, da je bil že boj in tako dalje, druge izmišljotine brez konca in kraja. Vsled tega razvil se je v varstvo turnarjev velikansk aparat. Mej kazino in „Zvezdo" ni smel nihče niti hoditi niti stati, tako da je bil do Gledališke ulice ves prostor prazen, na vso strani bili so razpostavljeni orožniki in policaji. Ob 9. uri zvečer trobil se jo v vojašnicah „alarm" in kmalu potem videli smo pravi prizor vojaškega ta-borja. Pod stotnikom Slivnikom prišla je jedna kompanija. Polovica zastopila jo cesto mej Zvezdo in nunskim vrtom, druga pa cesto pri novi Schlei-merjevi hiši („Pri znponi.") Drugi oddelki vojakov bili so postavljeni na frančiškanskem trgu, pred Ca te Evropa in na kolodvoru. Na prostoru mej kazino in čitalnico hodili so: deželni predsednik baron Winkler, F. M. L. Keil, vrhovni poveljnik žandarmerije in več častnikov. Ćulo se je, kako so ukaze dajali: „ lluus-thor sperien," „Gasthaus (čitalnica) sperreu". Alles abschaffen". Redarski nadzornik res odskoči in gre s 6 žandarmi v Čitalnico, zahtevajoč, da se mora gostilna takoj zapreti in vsi gosti, ki so uprav idiličuo mirni sedeli ondu na vrtu, oditi domov. Bilo je namreč ondu pisateljsko društvo, ki se je bilo vrnilo LISTEK. Pevski majnik. Le enkrat daj Se majnik zlati, Da zorni gledam tvoj obraz! Boris Miran. Moj prijatelj pod črto spisuje pisma „Križem domovine", jaz sem si namenil pisati samo jedno kratko pismo iz sredine našega tlomovja. Ako ne bode tako zanimivo in dobro, ni kriv predmet sam, nego več moja misel, da se kaznujejo oni malomarni, ki se niso za ta predmet dejanski zanimali. Ta predmet pa je — da radovednosti zadostim — majski izlet Ljubljanskega Čitalničnega zbora na Dobravo. Oni, ki so se ga udeležili, bodo pomanjkljivosti moje popolnili, oni pa, ki jih ni bilo, krivi so sami, ako si jih ne morejo. V nedeljo 23. maja ob 7. uri v jutro je bilo, ko nas je ostri kondukter pri Bobeučku gonil na vozove, da odrinemo na Dobravo poslušat slovenski mešani zbor, saj v Ljubljani navadno ne uživamo te slasti. P. n. pevke in pevci useli so se večjidel vkupe, kar je kaj moder način, da se glas glasu privadi in da se ne izgubi intonacije; nekaj pa, kar nas nema slavskih grl, zlezlo je bolj v zadnje „vagone", kjer smo se vsi dobro pokadili s prahom, dasi nesmo bili častiželjni! V tem prijaznem stanji vjel si marsikatero modro o vremenu, vročini itd. itd. Kdo bi si vse zapomnil, vendar obdržal sem jedno, ki so mi jo pravili pozneje. Sedeta drug poleg drugega, pravo za pravo poleg druge. — Veste li, kako pravijo Nemci onemu rahlemu cvetju, ki ga je toliko po travi, ki ga pa odnese najslajši pihljaj ? — Ne vem, gospica, botanik sem tak, kakor Heine: zelenjav ločim v ono, ki nam je v hrano, in v ono, ki nam ni. — Nu, povedati Vam hočem: „MUnnertreue". — Pa poznate li, gospica, cvetico „Frauen-treue". — Ne. oz tudi ne. fo e za poskušnjo; kdo bi pač očrtal vse srčne misli, vse čuteče pogovore! V takem razpoloženji smo drdrali mimo belih hišic in zelenih hol-mov po bujni ravnini in osmo je odklenkal bron, ko se je ustavilo petero voz sredi prijazne Dobrave. Pozdravljalo nas je veliko in drobno, pevci pa so zagrmeli svojo: „Za domovje se vzdignimo!" — Po primernem okrepčanji odpravili smo se v cerkev k maši. Nismo utegnili mnogo se ozirati po cerkvi in obilni pobožni množici; zapomnili smo si le drzno kuplo lepe stavbe potem pa so zadonela krepka moška grla: „K tebi srca povzdignimo, o mogočni trojni Bog!" In povzdignili smo jih! Nav-zočnim počivala je globoka pobožnost na obrazih, iu veličastni glasovi, znane domače besede vzdigovale so se s ponižnimi željami vred k Najvišjemu. Komaj se pozgube moški glasovi, že se oglasi sveti Devici nežna hvala pobožne pevke, res pravi angelski glasek! Daroviti sol istini gospodičini Terezini pritegnile so ljube tovaršice in ko so skupno končale, zvenelo je Še vedno v mislih „slavno petje se glasno, naj odmeva cMo v nebo!" Konečno so se vjeli srebrni ženski in krepki moški glasi ter kakor: „daleč v dobravo zvon za- je hotel, prepričal se je prav lahko, daje Ljubljana slovensko mesto, in gospodje, ki so uprizorili včerajšno prisiljeno slavnost, naj danes skesani na prsi trkajo, kajti svojej stvari napravili so neizrečeno slabo uslugo. Iz Rusije. (Izv. dop. 11. maja st. st.) (Konec.) Kako tesno je „im grossen deutselien Reieh", dokazuje najbolj to, da kakor čitam, morajo celo piskiovezci Slovaki skoro zapustiti Bismarckijo ; iz tega lehko sklepamo, da zaradi mnogobrojnosti Nemci že nemajo kaj kuhati, torej jim piskrovezcev ne treba. Kaj bi bilo, ko bi Rusija zapodila vse Nemce domov ? Pa ona tega ne stori in si obeta za to plačilo od Boga, ki v svojem Evangeliji pravi: „blažčn, iže i skot inilujet". V juliji tega leta se ima odkriti „sibirskij universitet" v Tomsku, tako pišejo časniki po „do-stovčrnim sluham". Jaz, ki sem videl, kako mnogo let in kako težko se je odkrival Harkovski tehno-logični „institut", gledam na to zajavljenje z velikim nedoverjem. Boljše je, ako se človek razočaruje k dobremu, nego k slabemu. Tako bode tudi moje in vsakega človeka, ljubečega Rusijo, veselje tem večje, ako se zmotim. Harkovski politehniku m se ni odkrival za to tako dolgo, ker je bil Harkov raz-upit kot gnezdo socijalistov in ne sme se reči, da po krivem. Tam se je zbirala zares vsa ta druhal, ne „znajuščaja ni Boga ni Ijudej", tam so ubili kneza Krapotkina, strijca, kakor govore, iz vestnega za granico nihilista Krapotkina, ki je imel že toli-krat opraviti s švicarskimi in francoskimi sodišči. Tako slabo ime, kakor ga je zasluženo imel Harkov, hoteli so naši reakcijonarji navaliti tudi na Tomsk, češ, da je Sibirija nasičena z mislijo separatizma in nihilizma, da so vsi časniki v rokah izgnanih Poljakov itd. Našel se je samo jeden pravičen; Bog je sicer rekel Lotu, da ko bi v Sodomi in Gomori našel le jeduega pravičnega, zanesel bi obema mestoma, a Sibirije ne ščadi tudi radi jednega pravednika ne. Ta pravednik v Tomski je ; „Sibirskij Vjestnik", pa komaj ga je Katkov kono-rizoval v svojih '„Mosk. Vjedomostjah", že se je pravičnež začel odkrižavati z obema rokama, češ: .izbavi nas Bog ot druzej, a s vragami ml sami 1 sočtemsja", in Katkov se je očutil v strašno smešnem ' položen ji; sibirski Časnik vse, kar Katkov našteva v svojih novinab, imenuje „izmišljenja boljndgo vos-braženija". Sploh Katkov poslednja leta išče samo nihili-stov in po starosti let dobiva halucinacije. Zato pa je želel tudi na sibirsko vseučilišče že zanaprej vreči senco, akoravno zdravo misleč človek ne more razumeti, kaj njegovemu žepu — in za žep dela vse življenje — škoduje bodoče vseučilišče v Tomsku. Glede nihilistov se lehko o Katkovu reče, mutatis mutandis, kar kranjski pregovor govori o sv. Matiji: „Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi" ; tako tudi Katkov brez nihilistov ne more živeti, kajti kako bi inače pokazal svoje domoljubje ? Pač pa je povzdigoval pred nekaj leti v ravno tistih „Mosk. Vodomostjah" klasično gimnazijo gospe Fišer v Moskvi, katera gimnazija je kakor netopir — ne tič ne miš, in neki Slovenec je iz Rusije pisal cele tirade v tej karikaturnej gimnaziji, v »No- vicah", češ, kako jo celo Katkov hvali; dopisnik .Novic" ni namreč vedel, kje je ,des Pudela kern". Gospa Fišer je namreč „jedinokrovnaja i jedinontrob-naja" sestra Katkova, vdova po učitelji Fišerji, čistokrvnem Nemcu! O bodočem sibirskem vseučilišči, hočem Vam pisati prihodnjič kdaj. Nedavno sem v .Slovenskem Narodu8 čital o nekakih vseučiliščih za ženske v Moskvi. To je čisto napačno; o njih tukaj nihče nič ne ve i nihče o njih ne misli. Ako ste Čitali to poročilo v kakem ruskem časniku, to bodite prepričani, da je bilo to le bridka ironija, kajti celo dosedanji višji medicinski „kursi" za ženske v Petrogradu se letos zapro. Petrogradski mestni zastop jih hoče sicer na svoje streške obdržati in prepustiti studentkom mestne bolnice; dozdaj so se vadile v „Vojenno-Medicinskoj Akademiji". Ali bode iz te moke kruha, je še ne-izvestno. Krutorogov. P. S. A propos: v saratovskej guberniji so baje našli žensko z rogovi, in tu se prepirajo časniki, da je to laž, da to ne more biti, da si je dopisnik izmislil. Ženska z rogovi — to bi bil res čudež; mož z rogovi pa je čisto navadna prikazen, to ve vsakdo, posebno dandanes. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. junija. Do razpusta državnega zbora sedaj ne bode prišlo. Vlada hoče privoliti, da se še nekaj malega poviša carina na petrolej. Poljaki se bodo s tem zadovoljili, ker vedo, da se pri sedanjih okoliščinah več doseči ne da. Začela se bodo tedaj nova pogajanja z Ogersko. Ko bi pa Ogri ne hoteli se udati, se bode pa razpustil državni zbor. Volilci v Ogerskem Gradiši, Ostri, Bisenci in Veselem sklenili so vsekako zopet voliti morav-Nk.ega namestnika v deželni zbor, če tudi se je izjavil, da volitve pod nikakimi pogoji ne vsprejme. V Mogosu na Me«lmogri\jNk.eni bil je pretep mej prebivalci in orožniki. 30. maja odposlal je stolni sodeč Verespataski žandarmerijo v Mogos, da zabrani tihotapstvo vina čez mejo. Ko so prišli orožniki, napalo jih je prebivalstvo. Jednega so ranili, druzemu razbili so puško. Žaudarji začeli so streljati in so jednega razgrajalca ubili, tri pa ranili. Stolni in preiskovalni sodeč sta takoj odšla na lice mesta. Nad župan je vse takoj poročil sodišču in kompetentnim oblastvom. Poslali so takoj v Mogos 2 častnika s 50 vojaki. Ko so vojaki prišli, bil je popolnem mir in so se tedaj precej vrnili. V Kult« vi m i bivajoči staroobredci mislijo prositi avstrijsko vlado, da bi njih duhovskomu načelniku dala nadškofijsko plačo in glas v gospod-skej zbornici. Staroobredci so posebna verska sekta, ki se je odkrojila od pravoslavne cerkve. Ker jih je ruska vlada preganjala, se jih je nekaj izselilo v Bukovino. Njih metropolit v Bukovini je duhovni načelnik vse sekte, ki ima v Avstriji nekaj tisoč, v Rusiji pa več milijonov privržencev. Ogeraka vlada bi že jako rada, da bi afera ki je bila navstala zaradi govora generala Janskega in venčanja Hentzi-jevega groba, se hitro pozabila. Pa tudi krik zaradi Belcredv-jevega govora po listih Tiszi že preseda. Opozicija pa še vedno agituje proti skupnej vojski. Pri prihodnjih volitvah bode vsa opozicija vzela v svoj program točko, da naj se osnuje samostojna ogerska vojska. Vlada spoznava, da jej ta stvar utegne le škodovati, ako se bode dolgo razpravljala, opozicija jo pa misli porabiti kot sredstvo, da zleze na krmilo. Sicer bodo iz Dola. A opravili ueso ničesar, kajti gostilničar je odvrnil, naj se tudi kazino zapre ali njemu odškodnina plača, sploh pa, da se pokaže pismeno povelje. Mej tem naraščala je radovednost od minute do minute, vsakdo hotel je znati, kako se bode stvar razvila. F. M. L. K e i 1 je baje položaj pravilno pogodil, dejal je neki: Osobe, ki v kazini banke-tujejo, so uzrok razburjenosti občinstva. Nje treba odpraviti, potem bode mir. In res je neki potem došlo v kazino povelje, da ima komers takoj prenehati, turnarji pa naj odidejo domov. A k .ko in kod, zunaj vse črno občinstva, kaj bode s turnarji? Strah ima, kakor znano, velike oči! Veuder se je vse gladko izvršilo. Ob 11. uri priteče zopet nova kompanija vojakov „im Laufschritt" z nasajenimi bajoneti do stranskih vrat kazinskih, postavijo se v kare, iz kazine pa skozi stranska vrata stopajo prihajajo 8večanostni gostje iz Celja in od drugod pre-padanih lic ter stopijo v kare, deloma pa posedejo v omnibuse. Tako obkoljeni na vse strani od blt-ščečih bajonetov odpeljali so se na kolodvor, kjer so vojaki zopet ves prostor pred kolodvorom obsto-pili, da ni nihče mogel niti na kolodvor, niti mimo njega. Kaj se je potem na kolodvoru godilo, kako so se štajerski gostje odpeljali, torej nesmo mogli videti. V mestu je potem hkratu vse potihnilo. Ob 8/112. uro dobil je vladni policijski komisar nalog, naj gre v kazino in zahteva, da se v prvem nadstropji vse luči ugasnejo. Ljudstvo v „Zvezdi," ki ni videlo, kako so se na drugi strani turnarji eskor-tovali na železnico, uvidelo je potem, ko je nastala v kazini tema, da so že odšli in razkropilo se je jako hitro. Tudi vojaki odšli so izpred kazine, le nekaj žandarmov in policajev je še ostalo, pa menda neso imeli nobenega posla, kajti vse se je le smi-jalo, ko se je razširilo, kako so turnarji „pri zadnjih vratih" odšli v spremstvu bajonetov in na vse strani po vojakih zavarovani. Kakor pri vseh takih prilikah, bilo je tudi včeraj mnogo zanimivih podrobnosti in epizod in pripovedujejo se vsakovrstne pravljice, ki pa neso vredne, da bi je zapisavali. Kakor rečeno: Izgreda ni bilo nobenega drugega, kakor da se je sedaj pa sedaj piskalo, žvižgalo, ali pa da se je čul kak klic. In vender so žandarmi in policaji okolu 90 osob prijeli, od katerih jih je še danes 35 v zaporu. In vender se je mnogokrat nastavljal bajonet in so se videle gole sable. Človeku opazujočemu te prizore, se je pač zdelo, da bi bolj kazalo, pti takih prilikah posnemati Dunajsko policijo, ki vse drugače ravna in tako izvrstno vzdržava red, usiljevala se je pa tudi misel: Zakaj se pač, ko so „Sokoli* in drugi narodnjaki bili v Celji, ni niti jeden prst stegnil v njih varstvo, dočim se je v Ljubljani na noge postavil tolik aparat, kakor da je sovražnik že pred mestnim ozidjem. Prihajale so nam tudi še druge misli, žal da so dandanes tudi misli prepovedane, in da moramo marsikaj zamolčati. Za danes le nekaj še. Včerajšnja ponesrečena slavnost je „ad oculos" pokazala, na kako slabih nogah je Ljubljansko nem-štvo, kako malo simpatij imajo nemški turnarji. Celo filharmonično društvo, kateremu je dr. Kees-bacher vodja, odreklo jim je udeležbo. Na ulicah in trgih ni bilo slišati niti jednega „hoch", in kdor doni, dan je Gospodov, slavno veli". Zvršili so, do- j mač narod in gostje pa smo čakali še v pobožne misli utopljeni in godilo bi se nam morda, kakor onemu menihu, ki je slušal rajsko tico sto let, da nas ni odhod mašnika opomnil: idite misa est! Da, bil je dan Gospodov, bila pa je v drugi tudi slava domači pesni in besedi in slava našemu Nedvčdu. Vse skladbe bile so Nedvčdove; bil je torej tudi nekako Nedvčdov dan! Hvala Bogu, da smo čuli zopet slovensko petje pri sv. maši; v Ljubljani nam tega ne privoščijo, treba iti na Dobravo! Vendar, da se ne šteje v greh, ne nam, ne drugim, moramo izrecno pristaviti, da je sv. maša bila „tiha". Odpravili smo se na Šujco h gosp. Dolinarju. Komaj smo se prikazali vrh griča, ko zagrme topiči in od daleč odmeva polnoštevilna „domača godba." Pevci seve naravnost k godbi, a ta pot ni bilo prav. Kakor druge stvari ima namreč tudi g. Do-linarja posestvo dva konca, na jednera so domači fantje in dekleta napravili živobojen lep slavolok, na drugem so pa bile razpostavljene mize in vabili so že omenjeni Orfeji. To Sirene, ti Orfeji zvabili so nas k sebi in tako smo prišli ob — slavolok ! Nekateri odborniki in reditelji so se sicer je- zili, kar pa nas ni tako redoljubnih, šli smo si potem ogledat slavolok in lepa napisa na njem. „Dobro došli! in Živela gospoda, slovenski pevci i pevke!" Želje slednjega filistra so se popolno potolažile pri obedu, ko je videl, kako dobro je hišna gospodinja preskrbela tudi za telesne naše potrebe in celo narodnjaku se je smejalo srce videčemu, kako zna nek nemčurski pivovar vabiti naš narod na svojo pijačo s slovenskimi etiketami. Včasi znajo naši „Nemci" vendar slovenski! Popoludne pridrdralo je še mnogo Ljubljan-cev-zaspancev in zakasuencev ter počastili so družbo odlični Dobravci, mej njimi gg. duhovnika, g. poslanec dr. Poklukar z rodbino i g. učitelj, kateri vsi so pevcem povsodi pomogli z besedo in z dejanjem. Njim kakor tudi načelniku zbora ter pevkam zadoneli so po zasluženih napitnicah krepki živili! 'Ne zahtevajte, da opišem vso lepo veselico! To ni mogoče! bilo je veselje, radovanje in slednjič seve — plesanje; o radost, plesanje po zeleni trati! Iz vsega šuma pa se je razlegala miloglasna slovenska pesen, sedaj „moška," sedaj „mešana." „Domovina," „Ustaj," Po jezeru, potem je bila tudi „kmetska svatba" itd. itd. splošno trdili so sami, da: Smo vesela dražba, Polni radosti vsi Srce nam je prosto V njem ni skrbi. To vse so vesele strani te veselice, pa še par veselih in resnih je. Prva: mej Ljubljančani čula se je redko nemška beseda in to je v sedanjih časih „Schulvereina" nekaj; drugič pa je priprost narod povsodi z radostjo udeleževal se naše veselice, fantje so veseli „Slovencem" pokali iz topičev, sta-reji in ženstvo pa so z zanimanjem poslušali domače petje in domačo besedo. „To so naši ljudje, to so naši prijatelji," čul si povsodi, in to je druga vesela stran, ki jo moramo zmiraj ceniti visoko. Torej domači pevci in posebno pevke napravite nam skoro zopet tak vesel dan; pojte nam naše pesni, ravnajte se pa tudi zmeraj in povsodi, na domu in v veseli družbi kot čvrsti Slovenci in naj se ne poje zaman: da sinovi Slave smo! Gotovo tedaj vsem gostom iz srca kliče: da Vas skoro zopet slišimo! petja naudušen, še ves Dobrave c. pa te agitacije le oči odprle na visokih mestih, da bodo spoznali, kako napačno je bilo, da so se pod Štefanovo krono vedno le podpirali Madjari, Slovani pa zatirali. — Tisza prišel je na Dunaj. Kakor se sodi, hoče Tisza pojasniti položaj o Janskega ateri. Nadalje se bode ogerski ministerski predsednik z avstrijsko vlado dogovarjal zaradi carine na petrolej, ker avstrijski državni zbor neče vsprejeti carine na težki surovi petrolej, kakor sta se bili dogovorili avstrijska in ogerska vlada. Vnanje države. Volitve v Vzhodni Kumelljl so končane, j Voliti bi se bilo imelo 90 poslancev, a izvoljenih je samo 89, kajti v jednem okraji se volitve zaradi j izgredov neso mogle končati. Voljenih je 59 vladnih pristašev. Odločnih opozicijonalcev voljenih je, ako ji verjeti vladnim poročilom, samo deset, več poslancev je pa, o katerih se prav nič ne ve, kakega političnega mnenja da so. Voljen je tudi 1 Grk. Bili so pri volitvah veliki izgredi. V Hadžinu pobili so opozicijonalci, predno je bila volitev končana, vladnega kandidata, popa Ćolakova. V Ka-vakli bil je hud pretep mej Grki in Bolgari. Obe stranki vladna in opozicijska sta zakrivili mnogo nezakonitostij. Podkupovanje bilo je na dnevnem redu. Opozicija obetala je volilcem, da bodo jim odpuščeni vsi davki, ako bodo volili Rusom pri jazne kandidate. Opozicijonalci se ne upajo v Vzhodni Rumeliji imeti nobenega posvetovanja, najbrž, ker jih preganja vlada. Vodja opozicije odpotoval je v Carigrad, kamor pridejo še drugi opozicijski vodje, da se bodo posvetovali, kaj storiti. Sobranje se v kratkem snide. V Franciji in Angliji živeči Poljaki, kateri so morali iz Itn sij«' pobegniti zaradi ustaje 1863 leta, uložili so skupno prošnjo na carja za pomilo-ščenje. Ruska vlada jim je odgovorila, da mora vsak posebej uložiti prošnjo pri veleposlaništvih, da se bode potem uslišale one prošnje, katere bode podpiral dotični veleposlanik. — Kakor „ Moskovski j a Vjedomosti" poročajo, začela se je na Kavkazu vojna z roparskimi četami. Zuani roparski načelnik Kerim vrnil se je iz inozemstva in naznanil pismeno Elizabetpoljskemu gubernatorju, da začne vojno. Kerim ima tri dobro organizovane in dobro oborožene roparske čete. Proti njim so že poslali 4 sot-nije kozakov. V liitliji so sedaj volitve popolnem končane. Voljenih je 294 vladnih pristašev. Ker šteje vsa zbornica 508 poslancev, ima tedaj vlada večino, če tudi jako slabo. Pentarhisti imajo 137 sedežev, r^dikalci 42. Nekaj opozicijonalcev utegne se pristopiti vladnej stranki. • Angleški radikalci so sklenili, da bodo glasovali proti irskej predlogi. Zategadelj ni upanja, da bi irska predloga bila vsprejeta v drugem branji. Vlada pa najbrž še čakala ne bode, da bi bila poražena v zbornici, ampak bode poprej razpustila parlament. Nusrrd paša prišel je v Teheran in prinesel je perzijskemu šahu lastnoročno sultanovo pismo, v katerem ga sultan nagovarja, da bi se sklenila defenzivna zveza vseh mohamedancev proti kristijunom. Šah je pa odklonil tako zvezo, ker je Perzija v prijateljstvu z Rusijo. Pri obedu, katerega so mu na čast priredili perzijski ministri, zagovarjal je Nusred paša idejo, da bi se sklenila zveza mej Turčijo, Perzijo in Rusijo, kajti vse te •dni države imajo skupnega sovražnika, Angleže. Dopisi. Iz Gorice 2. junija. (Volitve v mestni zastop končane. —Rabuke mej vojaki in civisti — dalje. — Društvo sv. Cirila in Metoda. — Veselje v Izraelu vsled novice, da Taaffe odstopi.) Kakor sem zadnjič omenil, tako se je zgodilo, v mestni zastop zmagala je stranka „Unionistov" proti ^avstrijski stranki" z nad 100 glasovi. Kandidatje prve stranke dobili so do 174, zadnji do 70 glasov. Najlepše je pa pri vsem tem to, da neso hoteli kandidatje avstrijske stranke vsprejeti kandidature ter so se trije — menda neso bili prej vprašani — kar meni nič tebi nič v laškem listu „Corriere" kandidaturam odpovedali v veliko veselje italijanisimom in v posmeh avstrijski stranki. Tako daleč smo torej že, da se mirni in pošteno avstrij-8 ko misleči meščani ne upaj o več v m es tn i zastop kandidovati pod avstrijsko zastavo! Sicer pa pripoznamo, da je slednja stranka vrlo slabo postopala izbravšt si kandidate, za katere se ni mogel nikdo ogrevati. Stalno je tudi, da jo je vlada popolnem na cedilu pustila in jej celo nasprotovala. V prvem razredu si ni upala vsled tega poraza niti kandidatov postaviti, tako da je „Corrierjevaa stranka svoje može jednoglasno v zastop spravila. Vendar se zdi, da se zmage nič kaj ne veseli, mirna, tiha je, kakor da bi jo obupni čuti za prihodnost obdajali. Rabuke mej civilisti in vojaki ponavljale so se tri večere zaporedoma, minoli četrtek, petek in soboto. Jednega dne ranila je celo patrolja bram-bovca, v krčmi sedečega, ker se je menda branil krčmo zapustiti, tako hudo, da se dvomi, da bi zopet okreval. Kaj je povod tem prepirom, ni moč natanko poizvedeti, civilisti dolže vojake, slednji civiliste, da izzivajo. Deputacija meščanov šla je k županu s prošnjo, naj porabi svoj upliv v to, da se ta pešpolk odstrani ter z drugim nadomesti. Da bi se le ne zgodilo Goričanom kaj jednacega kakor Pazincem, da bi namreč pešpolk odšel, a — za vedno. S tem, da se meščani ostentativno ne udeležujejo vojaške godbe, bi se zadeva lehko pospešila. Društvo sv. Cirila in Metoda je definitivno ustanovljeno, v nedeljo zbralo se je bilo v Goriški Čitalnici mnogo gospodov, ki so za društvo uneti, ter so si volili odbor, od katerega stalno pričakujemo, da bode mirno, a uspešno delal v korist pre-imenitnemu društvu. Sinoči raznesla se je novica po mestu, da je Taaffe in njegovo ministerstvo odstopilo ter da se državni zbor razpusti. Povod tej ve*t i bil je telegram, ki je neki osebi došel z Dunaja in je imel ono vsebino. Veselje radi tega mej tukajšnjimi židi in italijanisimi bilo je nepopisljivo. da si je nerazumljivo, kajti večje podpore in večje prostosti bi ne uživala ta stranka tudi tedaj ne, ko bi bili že pod Italijo. Kaj pričakuje torej od novega mini-sterstva? — Mej Slovenci ni prouzročila ona vest nobene osupnenosti, nasprotno čuli so se glasovi, da bilo celo prav, ko bi se vest obistinila. Res pravi nemška prišlo vica „es kommt selten was bes-seres nach", toda odločno se temu lehko oporeka, daslabeje'se primorskim Slovanom ne moie goditi kakor pod vlado grofa Taaf-feja, naj bode na krmilu kdor hoče, Če tudi i ta li j u n s k i [m i n i st er ki predsednik D ep re tis. Sploh bi bilo želeti, da se tem nenaravnim razmeram jedenkrat konec stori! Domače stvari. — (Odlikovanje.) Gosp. Valentin Kon-šek, profesor na gimnaziji v Ljubljani, dobil je povodom svojega umirovljenja zlati zaslužni križec s krono. — (Akademično društvo „Triglav") imenovalo je g. prof. Josipa Stritarja ob priliki dvajsetletnice njega slovstvenega delovanja v občnem zboru dne 29. majnika jednoglasno svojim častnim udom. Na odposlano mu brzojavko odgovoril je vele-zaslužni gospod pisatelj s sledečim pismom: Slavno društvo! Srce moje bilo je vedno z učečo se mladino slovensko, a sosebno v cvet njen, v mladino visokošolsko obračal sem in obračam zvesto poglede svoje. Dokler bode ona, zvesta uzornomu svojemu poklicu učeč se bistrila si um in blažila srce ter ostrila si v življenje pogled, širila si razgled po svetu; dokler bode pri vednosti in umetnosti ognjišči ogrevala se in navduševala za vse, kar je pravo, dobro in lepo, vnemala si pravo, sveto, neuga sno gorečo ljubezen do slovenstva, slovanstva, človeštva; dokler bode tako pripravljala se na vzvišeno svoje poslanstvo: narod učiti, ko pride njen čas ter voditi ga, neumorno truditi se za njegovo duševno in telesno blaginjo, neustrašno braniti srcu svetinje ter hrabro boriti se za vse pravice njegove--dokler bode to, pravim, ni se nam bati za bodočnost slovenskega naroda. To je prvo, to je bistveno, brez tega nam vse nič ne pomaga!-- Preverjen, da tako misli in dela tudi slavno akademično društvo „Triglav" in da me je prav zato imenovalo svojim častnim udom, prevzemam radostno in hvaležno naklonjeno mi čast. Z veseljem in ne brez nekega ponosa hočem se zanaprej prištevati „Triglavanom", ki jim v duhu podajam prijateljsko, moško roko! Na zdravje slovenski mladini, na zdravje „Triglavu" ! Bog živi vse poštene rodoljube, Bog živi Slovane! Z odličnim spoštovanjem in bratovskim pozdravom ! Na Dunaji 31. maja 1886. Jos. Stritar. — (Stritarjev večer.) Piše se nam z Dunaja, da za telegrafske pozdrave slavnosti zadostuje ta-le naslov: „Slovenija", Mariahilferstrasse 99, Hotel. — (V čitalniški restavraciji) kazala bode g. Karolina Felbinger svojo čarobniško spretnost, nje sin pa bode sviral na citre. G. Felbinger je rodom iz Zemuna in bode predavala v hrvatskem jeziku. — (Iz Trnja na Pivki) se nam piše v 3. dan t. m.: Pri nas hudo razsajata bolezni škarla-tinka in davica. Po večih hišah ležijo po trije. Večinoma so bolni otroci, a bolehajo tudi odraščeni. V soboto ležali bo trije na mrtvaškem odru in danes leže zopet trije. Zaradi epidemične bolezni za-ukazal je c. kr. okrajni šolski svet šolo zapreti in sicer na nedoločen čas. — (O umoru misijonarja Valentina Laha) dobili smo naslednje podrobnosti: Po noči dne 25. maja udrlo je več oboroženih roparjev v Bosenski Dubici v hišo, v katere prvem nadstropji je Lah stanoval. V hišo udrli so skozi okno in prišli najprej v prilično sobo nekega krojača, katerega so prisilili, da pokliče misijonarja, pri katerem so se mnogo denarja nadejali. Krojač šel je prestrašen po stopnicah in naznanil Lahu, da so roparji spodaj. Lah zagrabil je handžar, šel doli in planil nad roparje, katerih jednega je tudi ranil. A isti trenutek ustreli ga drug ropar v prsi, da se tako mrtev zgrudi. Mej tem kratkim bojem posrečilo se je krojaču, da je pobegnil iz hiše in jedva 150 korakov oddaljenej žandarmeriji naznanil, kaj se godi. Žandarmi so takoj prihiteli, ter jednega roparja Božo Mandiča na lici mesta zgrabili, še jednega pa pozneje ujeli. Kakor sta ujeta roparja povedala, je poveljnik roparskej četi neki Ilija Vikalo, ki je bil zaradi cestnega ropa že na smrt obsojen, a na brzojavno prošnjo njegove soproge po-miloščen in je kmalu potem iz ječe v Kostajnici ubežal. — (V Krškem) priredi ,,bralno društvo" na korist revnim šolarjem ljudBke šole v dan 6. t. m. na vrtu g. Gregoriča koncert s sledečim vspore-dom: 1. pl. Zaje — Lovska, moški zbor; 2. J. Vilhar, — Pomladanska, moški zbor; 3. H. Leo-nard — Grande Fantaisie Militaire, gosli z glaso-virjem; 4. A. Hajdrih — Noč, čveterospev; 5. A. Nedved — Zelje, bariton solo s spremljevanjem na glasovirji; 6. dr. B. Ipavic — Pomladanski raj, mešani zbor; 7. Bendl —- Cigani, moški zbor; 8. D. Alard — Fantaisie de concert sur Faust, gosli z glasovirjem; 9. A. Nedved — Nočni pozdrav, moški zbor in bariton solo; 10. pl, Zaje — Zrinski — Frankopan, moški zbor. Začetek točno ob 8. uri. Pri neugodnem vremenu bode veselica v prostorih „bralnega društva." Ustopnina za društvenike: družina 50 kr., samci 30 kr., za nedruštvenike: rodbina 1 gld., samci 50 kr. Ker je veselica za blag namen, se nadjamo tudi iz bližnje okolice obilne udeležitve. Odbor. — (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca maja 33.341 gld. 62 kr. dohodkov, 30.856 gld. 71 kr. pa izdatkov, torej 64.198 gld. 33 kr. prometa. — (Dolenjske Toplice) obiskalo je od 1. do 31. maja 207 gostov in sicer: 22 gosposkih, 37 kmetovalcev, 22 vojaškega stanu, 3 dame, 42 žensk kmetskega stanu, 2 otroka in 78 prehodnih gostov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 4. junija. Carinski odsek posvetoval se o carini za petrolej. Abrahamovicz predlagal za petrolej 2 gld. carine, nasproti po vladi predlaganemu 1 gld. 42 kr. Finančni minister izjavil, da bode predlog predložil mi-nisterskemu svetu. Predloga Sussovega ne more vsprejeti, ker je bil načelno nasproten. Sedaj gre le za razliko glede visokosti carine. Predlog Stissov se je potem z 18 proti 11 glasom odklonil, in vsprejela se vladna predloga z do-stavkom Abrahamoviczevim z jednakim številom glasov kot podlaga za podrobno razpravo. Gradec 4. junija. Druga podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ustanovljena, 40 udov gotovih. Rim 3. junija. Izvestje o koleri: V Benetkah 29 zbolelo, 19 umrlo; v Bari 5 zbolelo, 1 umrl, v Brindisi 1 zbolel. Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francosko žganje" daje nivuo tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udili, ranah, oteklinah in u lenih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poStuem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchiaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6(20—4) Mcteorologicno poročilo. CJ zevanja 1 Stanje barometru v mm. Tem- Ve-peratura trovi Neb n Mo-krina v mm. i :r> i7. zjutraj S 2. pop. *""* 9. zvečer tj 735-72 **». 7M3-H2i'v. 73454 •• r■; 20 4 ' <' si. svz. oO-O- € si. ivz. 212 < 1 si. j v z. Im jas. jas. 0-00 mm. :=» ,7. zjutraj § 2. pop. ™1 9. zvečer ti 734 4« mm. 73267 mm. 736'74mw. 21 2° C al. nh. 280" C si. vzh. 210° C si. szh. jas. obl. obl. 0-O"> mm. —. I nad Srednja temperatura 23*9° in normaloin 23 4', za 6 51 in 5-9' :D-^L:n.siosl3:a, "borza dnć 4. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta......... London .... Srebro....... Napol. .... C. kr. cekini Nemške marke 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državno srečke iz 1. 1864 100 *ld. Ogrtka zlata renta 4*-/,. Ogrska papirna renta 5°/,. 5*,,, štajerske zemljišč, odvez. obli>. Donava r. g, srečke 5",„ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,9 „ zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke 100 gld. Rudoifove srečke 10 „ 120 „ a. v . Akcijo anglo-avstr. banke . Traramway-društ velj. 170 gld. 85 gld. 35 . 65 tik 102 , — 283 » 20 126 - 40 10 n 01 •/, 5 n 95 «1 , 95 130 — 1K8 106 n 95 y4 n 95 105 * 20 117 n 128 " 120 n HH n 75 176 — 18 li 50 nt; , 50 205 . 25 kr. Zahvala. Povodom smrti najinega deteta ZLATICE - ANKE dne 31. maja in njenega sprevoda dne 2. junija izrekava tem potom vsem darovateljem vencev, kakor tudi vsem onim rodbinam, koje so odredile njih deklice v belili oblekah za vzvišeni slovesni sprehod; in sploh vsem, koji so svoje sočutje javili bodi si kakerSnim činom — presrčno zahvalo v najin ia nase rodbiue trajen spomin. Videm poleg Krškega, dne 3. rožnika 1886. (4091 Josipina in Josip Gomilšek. V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga: Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Entivicklung. Von August Dimitz. io pol v 8°. Cena mehko vezani knjigi je 8o kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane i gld. 50 kr. Čislani gospod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno in skupno, nuf rasnega prenrajočo, objektivno podobo povestnice nale oije domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro dolio in m veseljem marljivo prebiral. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu. (353—3) ČITALNIČNA RESTAVRACIJA. V no bo to 5. junija: Slovenka Karolina Felbinger, salonska umetnica (408) SMT a- g: i 3 ©- TWE Mej presledki: Koncert .na citre. 1 Jgtopniuu prostu. — Začetek ob H. uri zvečer. Za ekonome. CirUMČina Fužine pri Ljubljani produ dva ple- ineuNka biku holandskega plemena stat a 10 in 26 mesecev^___(407—1) Išče se stareja odpravnica pošte (I*osi;ox:i>oclItz Hongkonga pripeljani čaj, kateri se ako treba, s kavo vkupe zavije, */? ko. Sou-ohong gld. 2.70, Vt ko. Peooo gld. 3.50, «/, ko. Peooo ovetja gld. 4.20. — Dopisuje se lahko v vseh jezikih. Varstvena znamka AYALA & C* <•> lavna zaloga v Izubijani pri g. PETEK I.ASNMK-u. J. Giontini v Ljubljani priporoča priljubljeno zbirko slovenskih ljudskih knjig m koloriranim zavitkom, katere je ravnokar izšlo daljših pet zvezkov in sicer: Car in le»ar............. 20 kr. Marinka, malu < rnogorka....... 24 Eraieni l*r«'«ljaniNki.......... m " Jaromil............... 16 „ Buron Ituvbur............. 24 in v novi izdaji: Vrtomirov prstan..... 20 Dmljei " Narodue pripovedke xa uiludino..... 24 „ 1'ripovcdke za mladino, I. Zlatorog . . . 20 „ Po pošti stane vsak zvezek 5 kr. več. Razen navedenih povestij jih je Se več drugih v zalogi in seznam o njih je _ na razpolaganji«. (393^-3) Na Seemann-ovem travniku „V Logu" na Viči oddala se bode košnja v nedeljo 6. Junija popoludne ob 3. na mestu kosoma v najem. (40G—2) iz najboljše banaške pšenice po najnižjih cenah prodaja na drobno prvi umetelni mlin v Domžalah v Ljubljani, Slonove ulice št. 50. (395-3) 0--u.a,rčLia. Zaloga na debelo pri Josipu Kušarji v Ljubljani, Vegovo ulice &t. O. Za mnogobrojna naročila so uljudno prosi. VELIKA 500000 kot največji dobitek v nujarvn*»-jetu Mlučaji ponuja velika od IIh.ui-biir.škc iliinv»> zafamčeuu denarna Ioterlfu. Specijeluo pa: 1 prem. a inark D 00000 1 dobit, a mark 200000 Lt dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark t) dobit, a mark 3 dobit, a mark 26 dobit, a mark 56 dobit, a mark 106 dobit, a mark 253 dobit, a mark 512 dobit, a mark 818 dobit, a m?rk 31720 dobit, a mark dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 145 Najnovejša velika, od >l$oke državno vlado v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim* premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se Izžreba 50.500 arečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarno loterijo je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki su zraven v tabeli, že v malo mcsecilt in sieer v seihuiu razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razroda znaša 50.000 mark, poraste v drugom razredu na 60.000, v tretj.-ui na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalni!) srečk te denarne loterije je izrečena pudpiaaul trgovski hi.ši io vsak, kdor jih lmče kupili, iiaj se neposredno na i jo obrne. Častiti naroeevalci se prosijo naročitvi pridejati dot'čne zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštiipj nakaznici, na željo se uarooitve izvrsč tudi proti poštnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja 1 eela originalnu srećka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srećke av. v. gld. 1.79. 1 eetrliiia originalne sreeJke av. v. gld.—.OO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrnit'. Na željo so madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prouimo taista kolikor mogoče hitro, vsekatto pa pred 9»«m*%'a«m 1 QQC (kateri dan bode žrebanje . ]Uni]em lOOO prvega razreda) nam direktno doposlati. (238—17) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, HAMBUKG-. lidatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z ni k ar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne". R1