1/af*| nro rffifsai'^* 110111 JJBC L.Ci«ai •_ tiaaačai mi&islor jc sam pri^nal, da blovonci v redu pla&ujeio davke, Hi-vati tudi, o Scbih. so pa to ne da reči. kor ai zeailiiških kajig ixi urejar.e aavčae aprav«. .Tako torej, mi pia čajemo ia sioer v popoL.em redut na podlagi kajig, tako <Ja vcmo, kolibo smo pJačali ietos, koliko bmo dali lam ia zato iaiaiao tudi pravico. vptaS&ti. ,;Kam gre ves ta doaar?1* Davčai vijak vedao silneJSe pri» tiska, vlada torei moizo državljan© brez primere, državai dohodki se na ta r.afia povGSajejo, povečajejo se pe. tudi v veliki večiai ia z velij^im razr matom državni izdatki ia tako se mora vprašaaju, kam grio denar^ pridražiti &e zahtova. po kontroli teb ogromaih izdatkov., , DržavnH gosjpodarji aimajjo čistih rok, svoje posle vrSijo pri zaprfflb. vratih^ jasniJi vprašan| ia. odgovoror se izogibljejo, racii bi vse pripeljali tako dalee ter se tako osamoy>/o|ilt, da bi laliko vsakega» ki vpraSaje 10 tlrja, na Irratko zapodili: ^ajdi, aimaš besode, airaaš pravjCte, da vpraŠaš!" ' ' * ' V tem ozira so z naslljein ia p^avo baikaasko iokavostjo že prečej do&egii, ostaJo bi pa še v©6 umazaDJti kapčij aa aarodao škodo prikritih, d» aiso v modsebojai tekrai za profit tako strastao zagrizeni. V straakarsk«m boja, v tekroi in medseboiaem p5UaiD>* ju po razaib. listlh, so nnjde marsikai kar nam sestavija strašao ja gnnsao sliko šrpekalativa'ega in umazaaega gospodar&tva na .visokia vladniii rae- Naihujša, rak-raaa, tega gospodaratva jo • brezvestnost razaUi špekalantov ua vladi, ki izrabljajo državne prihbde v povišanio državolii ladatkov, Ti plačaješ davka ia ta trvavo prislažea ia s teško iaako odštet deaar porabi špokalaD,t aa vladi za to, da aaprti državi novo brem.6 dolgpv in izdatkovi, Z državaimi dohodki se rue areju$q država, ae bol]&a se promet, He podpira so aaša iadustrija, ia aa3e poljedelistvo, no oskrbajeio ^e revm državljaai, iavalidi ia sirote» — v*o8ji dfel &e aporablja za dijete in prolilo razaib. izkoriščevalcev na, vladi. Ne spuščajmo so za sodaj v to, kol*ko državnega deaarja se porablja za agitacijo vladaili strank, kake ogromne svoto so izdaii za ustavno kapčijOi 0- giejmo sft rajŁu kako oskrfrije držaro z raznimi nabavami ter \o s tem .tlačijo v dolgovo in na rob propasti. Srbfanski politiM so v prvi vrsti trgovci, kj gredo pri vsem svojem delu, pri vsem svo;em političnein stremIjenju za ciljem osebnega dobiftka. Najbolj se zavzemajo za poslaniška mesta v druscih. državah, da lahko kvojo uradno oblast združijo s kako dobro trgtmno. Vsi no morejo biti konzuli in po^ianiki, zato se pa trgajo za razno nabavme posle seveda tuT v tujini. Pri vsakiein ministrstvu se sestavljajo komisije, ki hodjjo na vse strani sVeta kupovati to in ono. Pretveza se Miro najde, komisija; vtakne v žep mastne dijete in razae drug58 straške ter jo odkuri. Po Nemčijl je stalno okrag 20 SHS nakupovalnib comisij, ki požro ogromne zneske ua tftroških ter si tudj pri trgovcih za.¦ilužijo velike provizi}© in napitaine. Na kakovost blaga ss ue aleda, »aj je itak za ,,državou, gleda se na o. ka.teri trgovec bogaio nagradi po.^redovaJca. Vsakj beograjski političui ¦jrvak ima svoje trgovske zvezo, da z iijimt bai*aata na ra<čun vlade. Pri lujih trgovcih se kupuje tudi to, kar bi 38 iahko doma nabaviio. Za vojaštvo se rabi sedaj po t*K) tisoč železavt ponteljj zdaj velike količine obuval, torb ^termenja in vse to so kupuje v itujini. V&ak čas gre zopot po par; pukovnikov in podpukovnikovj kupovati orožje pred kratkim kar za 165 miliionov diaarjev, fieravno se pripravlja pri nas doma velikanska fabrika orožja, ki se je pogodila že za petletno popolno oskrbo naše vojske z orožjem in munioijo. Kupuje se neprestanOj brez pedu in potreb© samo zato, da se beograjski prvaki bogatijo; iu šopirjja, Ł>oma6i trgovc.L iti podjetoiki se prezirajo \\jx 5e to malo, kar dobivajo narociL od države, *sa jim le po dolgem odlašanju in prav sk»po plača. Nabave v inozemstvu so silno drage, ker kupuje država za najvišji tečaj tujo valuto, komi&ije veljajo innogo denarja, razven tega pa podražujejo ceno blagu — velike provizije,, ki se priračunavajo k ceni, To bi vladinovci laHko že davno uvideli, pa nooejo, ber so ravno t« provizije in dobički glavni cilj njib državoivornega d&la, Prav je imel tisti Anglež, lci je dejalj da je naša država gicei" dober, prvovrsten avtomo' bil, ki pa ima divjaka-kotentota za vozniki. Upa-mo, da &e pri tej divji vožnji ne razbije voz3 tenivie^ voznikdivjak. ;;il