VARSTVO PTIC
- »

Nanizanka o kormoranih se nadaljuje
1: Kormoran '¡%>:.i. ,cni\ ctirba) je v Sloveniji zimski ¡.vsi. ki se prehranju le izključno z ribami. Pri ribičih je v nemi losli. sai pu njihovem mnenju ogroža ribji živeli, med ljudmi pa je nepriljubljen tudi zaradi črne barve. Ornitologi se že vrsto let borimo /a njegovo pravico do nemote nega bivanja, foto: Dušan Kli nov šck
2: 'ri varstvu narave je pomembno široko gledanje na problem: m' lahko kormorani. ki z ribami v predalp skem prostoru subi vajo zagotovo že tiso te let. le tem večja grožnja kol pred nekaj desetletji vložene tujerodne vrste rib. denimo šarenka (Onchorhynchus mykissf!
foui: I.IIU7 Gregori
3: lipaiinir,m,\lh<s
!liym}tlus)ic pri nas domorodna vrsta ribe. /a katero je /11.1 čiltio. da se osebki približno iste starosti združujejo v |ate in se ne skrivajo Ribiči menijo, da je vpliv kormorana na lipana na določenih odsekih rek problematičen. V primeru, tla je ta trdi lev podprta z dokazi, se ie možno poslu/iti načinov /a odganja nje kormoranov. ne da bi ti pri lem umi rali.
foto. tanez Greeori
i /.Tomaž lančar
Kormorani so prehranski specialisti, jedo izključno ribe. So izjemno učinkoviti ribiči. Lovijo posamič ali v skupinah in navadno ne potrebujejo več kot nekaj minut, da si nalovijo pol kilograma rib. kolikor ji potrebujejo za dnevni obrok.
Kormorani so stari kakšnih 20 milijonov lei in v tem času so pojedli milijarde ton rib. Vsako leto jih samo veliki kormorani (Phalacrocorax carbo) v Evropi pojedo nekaj sto tisoč ton. Na svetu danes poznamo 37 vrst kormoranov. Kako je torej mogoče, da so ribe kljub kormoranom očitno preživele? Uganko pojasnimo z osnovami ekologije živali, ki nas uči, da plenilec nikoli ne iztrebi plena. To velja še posebej, kadar je plenilec prehranski specialist. Velikost populacije plenilca se prilagaja številčnosti plena. Pri kor moranih to pomeni, da jih je toliko, kot je na voljo rib za prehrano. Od kod potem občutek, da se ribam piše zadnja ura zaradi nepopisnega razmaha kormoranov? Še sredi 20. stoletja je bil kormoran maloštevilna vrsta. Kot vse ribojede vrste je bil zdesetkan zaradi stoletnega človekovega preganjanja. Potem pa je v 70. letih prišlo do pre obrata. Kormorana so v Evropski uniji zavarovali in vrsta si je kmalu opomogla. Druge težave, razen neposrednega uničevanja, je niso nikoli zares pestile. Ne manjka jim ne primernega habitata ne gnezdišč. Tudi rib je očitno dovolj. Po najnovejših podatkih BirdLite v Evropi zdaj gnezdi okrog 350.000 parov kormoranov.
V Sloveniji je bil kormoran v sedemdesetih letih redek zimski gost. Potem pa je r.jegova številčnost začela naraš čati. V zadnjem desetletju se je število prezimujočih kormoranov ustalilo med 2500 in 4000 osebki. Ribiči, ki so bili prej vajeni, da so vse ribe pripadale njim, so kmalu začeli biti plat zvona. Hitro so izračunali, da 4000 kormoranov v Sloveniji pomeni vsakdan 2 toni rib manj zanje. Začela so se množiti včasih precej čustvena poročila o izpraznjenih vodah, o zdesetkanilt ribjih populacijah in o ogroženosti redkih ribjih vrst.
Reakcija ribičev je bila pravzaprav logična. Zahtevali so vrnitev v prejšnje čase, ko so bili kormorani pri nas še redki. Edina rešitev, ki jim je prišla iva misel, je bila, da je kormorane pač treba pobiti. In zares so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (\1KUP) ubrali prav to pot. Vlada se je avgusta leta 2000 po hitrem postopku odlo čila, da kormoran ne bo več zavarovana vrsta. Na MKGP so nato leto za letom odrejali poboje od soo do 2000 kormora nov letno. Številni ljubitelji ptic iz lovskih vrsi so nam poročali, da jih je bilo v resnici pobitih še dosti več.
Na presenečenje ribičev in MKGP pa se je zgodilo prav to. kar smo ves čas napovedovali. Tuje izkušnje nas učijo, da pavšalni odstrel kormoranov ne zmanjšuje ne števila kor moranov ne škode na ribah. Izpraznjeno mesto nemudo ma zasedejo novi osebki. Tako so si pred leti na Bavarskem postavili cilj v eni zimi postreliti 6000 kormoranov. I olikš-na je prezimujoča populacija v deželi. Kljub streljanja so ob koncu sezone spet našteli okrog 6000 kormoranov! V Sloveniji ni moglo biti drugače. Število kormoranov se zaradi streljanja ni nič zmanjšalo in ribiči večinoma niso zaznavali nič manjših škod. Pot reševanja problema je bila očitno .napačna, l eto 2004 je bilo prelomno. Z vstopom v El' je tudi v Sloveniji začela veljati »Ptičja direktiva EU«, ki zahteva, da st-zavarujejo vse nelovne ptičje vrste. Ker kormoran v EL' ni lovna vrsta, ga je morala Slovenija vnovič zavarovati. To je storila Vlada KS, ko je 22. aprila 2004 sprejela »Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah«. V Uredbi je izjema, ki jo tudi zahteva Direktiva. Agencija za okolje (ARSO) lahko v določenih izrednih razmerah izda dovoljenje za poseganje v populacije zavarovanih živali. Takšni primeri so sicer redki in zahtevajo skrbno preučitev ter jasne dokaze. Pri kormoranih prideta v poš lev dva takšna primera. Prvi je zagotavljanje koristi varstva živalskih vrst - če bi npr. kormorani ogrozili obstoj kakšne ribje vrste. Drugi govori o preprečitvi resne škode.
10 Svet ptic
Uredim pomeni velik korak naprej pri reševanju proble matike. Popolnoma na novo določa pravila, predvsem pa jih postavlja jasno in odločno. Možnosti za sprejemanje odločitev kar po domače in brez resnih argumentov, česar smo bili s strani Y1 KOP vajeni v preteklih letih, s tem ni bilo več.
V letu 2004 so dogodki potekali po novih pravilih. Začelo se je v začetku septembra z vlogo Ribiške zveze Slovenije in Zavoda za ribištvo, v katerih so zahtevali, da se streljanje kormoranov odobri po vzoru iz preteklih let. \a to pobudo je 2 3. septembra ARSO začel postopek. Pomemben del postopka je v pristojnosti Zavoda RS za var stvo narave (ZVN), ki pripravi strokovno mnenje. Prav to je morda najpomembnejša novost, ki jo v kormoransko zgodbo prinaša nova l 'redha. Naloga ZVN je. da v postopek prispeva strokovno gradivo, ki zagotavlja, da je v postopku spoštovano » načelo materialne resnice«. V postopkih, ki so jih pretekla leta vodili nn MKGP.je bil prav ta vidik najbolj zapostavljen.
ZVN v strokovnem mnenju preveri predvsem naslednje: ali problem resnično obstaja in kolikšna je razsežnost problema: ali bi načrtovani poseg v populacijo zavarovane vrste v resnici prispeval k zmanjševanju problema: ali so bile izčrpane vse druge možnosti: ali poseg v populacijo ne bo morda ogrozil zavarovane ptičje vrste. \a ZV\ so se naloge lotili ambiciozno in k sodelovanju pri tegnili vse interesne skupine. Sodelovali smo predstavniki DOPPS a. Zavoda za ribištvo (ZR), Ribiške zveze Slovenije (RZS), Lovske zveze in neodvisni strokovnjaki. Žal se je pokazalo, da je na voljo premalo časa, da je strokovna problematika zelo obsežna, ter da je na voljo malo konkretnih podatkov o vplivu kormoranov na ribje populacije v Sloveniji. Strokovno mnenje ZVN zalo ni moglo dovolj dobro odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Kljub temu da smo pri nastajanju strokovnega mnenja ZVN večino vprašanj lahko samo načeli, pa je intenzivna komunikacij obrodila vrsto pozitivnih premikov.
Zedinili smo se, da je treba priti do enotnega podatka o številu prezimujocih kormoranov v Sloveniji. Strinjali smo se tudi.d.i je metoda štetja kormoranov na prenočiščih, ki jo ze leta uporablja D( )PPS, ustrezna. Nato smo se dogovo-
rili za skupno štetje. Tako so se pri zimskem štetju kormo ranov na prenočiščih sredi januarja 2005 ornitologom letos prvič pridružili tudi ribiči.
Izjemno dragoceno se mi zdi. da smo vsi prišli do skupne ga spoznanja, da je streljanje kormoranov z namenom, da se zmanjša njihova populacija, nesmiseln in neučinkovit ukrep. Zato so dogovarjanja tekla v smeri, kako najpo membnejša območja za varstvo rib v Sloveniji zaščititi pred plenjenjem kormoranov. Saj za to pri varstvu rib ven dar gre: ugotoviti, katera območja so za njihovo varstvo ključna, in nato razviti metode, ki bi te vode obvarovale pred prekmernim plenjenjem kormoranov. Vsi vpleteni smo se strinjali, da je treba problem najprej resno preučili. Dosežen je bil načelni dogovor, da se čimprej ustanovi strokovna delovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov DOPPS, ZVN, RZS in ZR, ki bo v okviru projekta raziskala to problematiko. Skupaj smo apelirali na MOP in MKGP, da zagotovita ustrezna sredstva za zagon projekta.
Na koncu povsem skupaj žal nismo prišli. ZVN je določil območja, kjer naj se dovoli odvračanje, ki je obsegalo ca. 1/3 slovenskih voda - po našem mnenju preveč. Predlagal je metodo odvračanja kormoranov s streljanjem s pretežno slepimi naboji, pri tem da je vsak dvajseti naboj oster. Po tej metodi se zaradi podkrepitve plašenja ubije manjše število kormoranov. Takšen ukrep je bil nazadnje tudi dolo čen v odločbi ARSO. ki je bila sprejeta 28. decembra. V DOPPS-u smo prepričani, da je ubijanje kormoranov nepotrebno, ter da jih je mogoče učinkov ito odvračali tudi 7 drugimi ukrepi. V postopku smo svoje trditve podkrepi li z več dokumenti, med drugim z obširno raziskavo, ki jo je opravilo britansko Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo. Žal je bilo gradivo v postopku prezrto.
Za konec še zanimivost. Letos se je za pravice kormoranov v postopku prvič zavzela še druga nevladna organizacija. l'o je 'Društvo /.a osvoboditev živali' iz Ponikve. Društvo ima funkcijo 'Varuha pravic živali, za katerega so imeno vali odvetnika Vladka Begana. Ker so se vključili prepo zno, je bila njihova vloga sicer zavrnjena, a bodo zaradi bogatega pravniškega znanja odvetnika Begana v prihod njih letih zagotovo igrali pomembno vlogo. •
4: Vse mani jc taks nih neokrnjenih od L'kuv rek, ki zmore jo podpirati vitalne ribie populai ij<-. Da hi hI plenilski pri tisk kormorana na ribe nj neokrnjenih odsekih rek prohle matičen, ni trenil, dokazov. N,i odsekih, ki -.n izgubil: narav no podobo, ribe pa s leni v velik: meri možnost skrivanja, pa to ne velja vedno. Se eno dejstvo več. ki govori v prid tem», da je vrsto možno uč inkovito varovali le. če varujemo nieno življenjsko okolje!
foto: Tomaž Mibclii
5: Kormorani pri' nočujeio na skupnih prenoči« ih, pogosto na nekaj drevesih ob reki. Tekom dneva so izredno mobilni, zato je edina zanesli: va metoda ugotavljanja njihove ■itevik r.osti simultano štet le na prema išc ih, po tem ko pjdt mrak foto: lomaž Jančar
//letnik 11, številka 01. maj 2005
15