Številka 34 • leto KUN • cena 7.000 din CeHe, zk. avgusta 1989 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, lASKO. MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, SEHTJUR, SIVIABJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Narava je še enkrat dokazala svojo moč in premoč. Strahot- no sobotno neurje je razdejalo laško in šentjursko občino. Za njim so ostali podrti mostovi, raz- rušene ceste, opu- stošena polja. O ne- urju poroča Novi tednik v sliki in be- sedi na straneh 4-5. Foto: EDI MASNEC Pri zadnjem lončarju Lončarstvo bo v Lembergu izumrlo tako gotovo, kot usiha nekdaj živahno živ- ljenje v tem kraju. Po zad- nji primerek te obrti smo se napotili še, zad^i čas, kajti Francu Čretniku pe- š^o moči in volja. Stran 13. Razgihati celjski mir Se mesto ob Savinji končno prebuja? Bo zveza komunistov tista, ki bo razgibala celjski mir? Iz zaprtih prostorov in sejnih dvoran se drugega septembra pojavlja na mestnih ulicah oziroma na dvorišču mestnega gradu s festivalsko prireditvijo Srečanje v Celju - za evropsko kakovost življenja. In čemu? »Zato, da se Celjani in okoličani spoznajo s ponudbo uradne politike in tudi ponudbo vseh tistih, ki se v tem trenutku pojavljajo na alternativni politični sceni, vse to pa bo spremljal bogat kulturni, zabavni in gostinski porgram,« pravijo organizatoiji. Stran 2. Mnoge naravne kata- strofe, ki dan za dnem grenijo življenje ljudem v različnih predelih sveta, nam dokazujejo, da člo- vek nikoli ne bo popolno- ma ukrotil narave. Ta mu vedno znova dokazuje svojo neobvladljivo moč. Zadnje mesece nam v Sloveniji največ težav povzroča voda. Ob vsa- kem večjem neurju tudi majhni potočki postanejo deroče reke, ki izstopijo iz svojih ustaljenih poti in uničujejo okolico. Vse se zgodi hitro, vnek^j minu- tah, in preden lahko lju- dje karkoli naredijo, je že prepozno. Rešujejo le svoja življer^a. Za neurji ostane opu- stošenje. Ljudje so obu- pani. Slovenci morda še bolj kot mnogi drugi narodi cenimo svoje vrtove, nji- ve, polja, lepo urejene okolice hiš, s prostovolj- nim delom asfaltirane ce- ste. Zategadelj je bilo zad- nje mesece v Halozah, v vaseh pod Krvavcem, v Šentjurju, v Laškem sli- šati še več joka. Težko se je sprijazniti, da voda in plazovi v nekaj minutah uničijo dolgoletne člove- kove napore. Toda kaj hitro ljudje ugotovijo, da obup ne bo spravil njihovih domov znova v red. Zato ni pre- senetljivo, da smo takoj po sobotnem neurju v La- škem že videli ogromno ljudi, ki so v hišah in okrog njih že poskušali postoriti vsaj tiste stvari, za katere ne potrebuješ strojev. Delali so vsi: sta- rejši, mlajši, moški, žen- ske. Pridno kot mravljice. Primerjave v takšnih primerih niso najbolj za- želene, toda kako pridni smo ljudje, ko gre za našo usodo, preživetje, biva- nje. Kako neverjetno skrbni znamo biti do svo- jih domov. In še druga plat. Kako malo nam je največkrat mar za tisto, kar ni naše. VOJKO ZUPANC Niso se zmenili za alarm Vlomilci so iz enote Ljubljanske banke v Vitanju odnesli za nekaj več kot 91 milijonov dinarjev. Sto- rilce, ki so si pomagali z original- nimi ključi, organi za notranje za- deve še iščejo. Stran 15. Mladi zahtevajo kolektivni odstop šentjurski mladinci so zahtevali odstop funkcionarjev vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in skupščine občine. Trdijo, da ti ne obvladujejo razmer in daje zato med vsemi slovenskimi prav šentjurska občina na zadnjem mestu. Stran 2. Hmelj že obirajo Na hmeljiščih v Savinjski dolini so pričeli obirati hmelj. Vreme letos hme- ljarjem ni bilo najbolj na- klonjeno, a kljub temu je še prezgodcO za ocene le- tošnje letine, njene kohči- ne in kakovosti. Fotografi- ja, ki jo objavljamo, pa je hkrati opozorilo vsem voz- nikom za pozorno spošto- vanje prometne signaliza- cije v Savi^ski dolini v dneh obiranja hmelja. EDI MASNEC 2. stran - novi tednik 24. avgust i9aa Občinski praznik le mimo Podelili plakete In priznanja Slavnostna seja vseh zbo- rov šentjurske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij je bila v veliki sejni dvorani občinske skupščine in v uvodu so po- vedali, da gre za racionali- zacijo, saj so prej praznova- li dvojno, v skupščini obči- ne in v izbrani krajevni skupnosti. Praznovanje ob- činskega praznika so spremljale številne športne, kulturne in druge priredi- tve, ki jih bodo zaključili s sobotnim in nedeljskim turnirjem v malem nogo- metu. Predsednik skupščine Vlado Gorjup je v uvodnem govoru govoril o vztrajanju pri avnojski Jugoslaviji, o pomenu prazničnega 18. avgusta in o medvojni in tu- di povojni zgodovini. Obšir- neje je govoril o vsebini ustavnih dopolnil k sloven- ski ustavi, ko bosta 27. sep- tembra o sprejemanju sood- ločala tudi šentjurska dele- gata. Na kratko je obrazložil prihodnje družbene in go- spodarske spremembe, za- gotavljanje varstva človeko- vih pravic, govoril o položaju krajevne skupnosti in se vprašal, kako bodo vse ures- ničili v Šentjuiju. Predsednik izvršnega sve- ta občine Sergej Šešerko je predstavil položaj na družbe- nem in gospodarskem po- dročju v občini in v uvodu povedal, da so v občini nare- dili že velike spremembe, nekatere pa so še v razpravi ter da so se jim najprej prila- godili v delovnih organizaci- jah. Naštel je nekatere go- spodarske podatke: o konča- nem ukrepu družbenega var- stva v šentjurskem Topru in v Tajfunu, da je največ na- ložb s pomočjo sredstev za manj razvite, česar je bilo prejšnja leta manj, ter da v Alposu in Tajfunu naložbe še izvajajo. Na področju kmetijstva je omenil naložbe v Klavnici, mesni diskont. Prodajni center, diskont in druge v družbenem sektorju in pri zasebnikih. Veliko skrb so občanom povzročile elementarne nesreče, v kate- rih je škoda presegla vred- nost celotnega lanskega družbenega proizvoda obči- ne. (Istega dne je šentjursko občino prizadela že 4. letoš- nja nesreča.) Republika je pomagala s solidarnostnimi sredstvi. O kadrih je dejal, da jih je treba aktivirati in moti- virati ter da izkoriščanje ce- nene delovne sile ne more daleč pripeljati. Priznanja »18. avgust« s knjižnimi nagradami so neOprej podelili učencem in srednješolcem, posebno priznanje pa je dobil učenec Mitja Mastnak. Nato so po- delili občinska priznanja šentjurski Veterinarski' po- staji, Ivanu Osetu, Edvinu Tovarniku, Jožetu Mlakarju, Tatjani Cmok in Janiju Ku- koviču. Občinske plakete so prejeli šentjurski DOPS, Kmetijski kombinat, tozd Trgovinska dejavnost in žen- ski pevski zbor skladateljev Ipavcev. Slavnostne seje so se ude- ležili tudi gosti iz območja, republike in iz pobratene srbske občine Požega. Pred- sednik občine Požeg_a Niko- la Bajič je pozdravil Sentjur- čane v imenu občanov te ob- čine in povedal, da prijatelj- stvo med občinama ostaja in se krepi navkljub nesmisel- nim poskusom tistih, ki ga želijo okrniti. Tudi občani v Požegi želijo nadaljnje dru- ženje in se skupaj s Šentjur- čani pripravlj^o na letošnji Vlak bratstva in enotnosti. Slavnostni seji je sledil ogled novega Prodajnega centra. BRANE JERANKO O novem organiziranju zadružništva Javna razprava o no- vem organiziranju za- družništva, v kateri bo so- deloval tudi prof. . dr. Franc Zagožen bo osred- nja tema, ki jo pripravlja- ta Iniciativni odbor za ustanovitev Kmečke zve- ze in Zveze kmečke mla- dine v Šentjurju. Obrav- navali bodo tudi ustavna dopolnila s področja kmetijstva. Javna razpra- va bo jutri ob 18. uri v ^ skupščinski dvorani v Šentjurju. BJ iVIladi zaiitevalo odstop y ŠenUurJu sodijo, da skupščina ne obvlada razmer Predsedstvo in delegacija za družbenopolitični zbor občinske konference šent- jurskih mladincev želi s Sporočilom javnosti, ki so ga poslali sredstvom javne- ga obveščanja, pojasniti svoj predlog kolektivnega odstopa vseh delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki so ga mladi predlagali na zad- njem julijskem zasedanju. Mladi so s svojim predlo- gom vznemirili, vendar se delegati niso odločTli za od- stop. V Sporočilu javnosti mladi sporočajo: »V predsedstvu in delegaciji za družbenopo- litični zbor, ki predstavlja občinsko konferenco Zveze socialistične mladine Šent- jur pri Celju, se zavedamo svoje odgovornosti pred ob- čani naše občine, še posebej pred mlado generacijo, ki jo predstavljamo v zborih ob- činske skupščine. Zato opo- zarjamo, da je gospodarska stagnacija razvoja naše obči- ne pripeljala do točke, ko moramo temeljito premisliti in oceniti vsak svoj prispe- vek, zakaj smo tako trdno za- sidrani na zadnjem mestu razvitosti v Sloveniji«. Mladinci menijo, da je še pred leti, v prejšnjem man- datu kazalo, da obstajajo do- ločene možnosti, da se, kot navajajo, naši občani otrese- jo revščine in da so zdaj ti upi, kljub navideznim pre- mikom dokončno pokopani. Vzrokov za zaskrbljenost je več, so zapisali, med njimi pa omenjajo prepočasno reše- vanje določenih gospodar- skih problemov in to pred- vsem zastoj gradnje šentjur- ske obvoznice, ceste skozi Jezerce na Planino, ceste na Prevorje in Loko pri Žusmu, odlaganje strupenih odpad- kov v njihovi občini in ones- naževanje ozračja, opuščanje mladinskega prostovoljnega dela, večanje nezaposlenosti, premajhno skrb za zaposlo- vanje invalidov, zastoj v sta- novanjski izgradnji, podce- njevanje dela v kmetijstvu in vedno večjo socialno ogrože- nost prebivalstva. Šentjurski mladinci meni- jo, da so »zvodenele mnoge konstruktivne pobude, pred- logi in sugestije, ki so bile predstavljene, predlagane in tudi sprejete v občinski skupščini«. Resnih posku- sov uresničevanja sklepov, da ni bilo. Sporočilo javnosti zaključujejo z mnenjem: »Zato menimo, da je občin- ska skupščina kot organ oblasti izgubila nadzor nad položajem. Takšno stanje je všeč verjetno le tistim, ki bi morali skupščini neposred- no odgovarjati. Zato zahte- vamo, da skupščina uresni- čuje svojo vlogo oblasti, kar pofheni, da nadzoruje doga- janje, oceni situacijo in pov- zame ustrezne ukrepe. Po našem mnenju je to možno samo tako, da delegati zahte- vamo odgovorno delovanje tistih organov, ki jim skupš- čina nalaga delo. V kolikor se to ne bo zgodilo, nismo pripravljeni prevzeti ogrom- ne odgovornosti pred zgodo- vino, kar povemo glasno in javno, kot opozorilo pred je- senskim delom skupščine«. Predsedstvo kritizirane skupščine je mladince že po- vabilo na razgovor. Sekretar mladinske organizacije Dar- ko Cerovski je povedal, da bodo, če bo prišlo do skupne seje zahtevali javnost in da mladi trdno vztrajajo pri vprašanju zaupnice občin- skemu izvršnemu svetu, ki ga nameravajo postaviti je- seni. BRANE JERANKO Pobarvanka šmarskii prazničnih dogodkov Občinski praznik, O. september, bo lu ¥ Podčetrtku ^ Mnoge spremembe in pri- dobitve v kraju, predvsem pa izgradnja Atomske vasi, ki postaja pravi slovenski turistični biser, vse to je bil dovolj močan razlog za od- ločitev o letošnjem »gosti- telju« šmarskega občinske- ga praznika. Osrednja slo- vesnost ob 9. septembru bo v Podčetrtku, na sam dan praznika pa bo na Šmar- skem v gosteh Jože Smole, predsednik slovenske SZDL, ki bo tudi slavnostni govornik na osrednji prire- ditvi v Podčetrtku. Sicer pa imajo tudi v mno- gih ostalih delih občine Šmarje pri Jelšah kaj poka- zati, saj se v zadnjem letu dni razvoj ni ustavil. Marsikje gre za na videz majhne, a za ljudi velike in pomembne pridobitve in dejavnosti. Za- to ni naključje, da bodo na Šmarskem praznovah kar poldrugi mesec, vseh prire- ditev in dogodkov je namreč kar štiriindvajset. V program praznovanja 9. septembra se je vključilo sedem krajevnih skupnosti oziroma enajst krajev. Veselje ob otvoritvi novih kilometrov cest bo tokrat v krajevnih skupnostih Buče (Prelasko-Pecelj), Podčetr- tek (Rudnica) in Kozje (Ješo- vec-Opečnik), slovesnost ob otvoritvi razširjenega mostu, ki povezuje slovenski Roga- tec in hrvaški Brod pa bo na tej in oni strani mostu in se- veda, skupna. Od gospodarskih pridobi- tev bodo v Rogaški Slatini odprli nove delovne prostore Merxove Pekarne, v Ime- nem bo Hmezadov Hram predal namenu sušilnico in silose, v tem času bodo obe- ležili tudi naložbo Vetei> skega zavoda v Šmarjij novo naložbo Metkinega] da v Kozjem. V Kozjem tudi slovesnost ob 60-leK delovne organizacije ^jl Celje, v Šmarju pa ob lo. niči Obrtnega združenja, čine Šmarje pri Jelšah. V, su praznovanja bo tudi ot, ritev prve čistilne napr; na Šmarskem, v Podčeti^ Šmarski praznik se n kulturi ne bo izneveril, ^ najpomembnejša dogoj pa bosta v znamenju pjj devanj za ohranjanje bog kulturne dediščine: na grj Podsreda bodo odprli i novljene prostore in zbirke (steklarska, sredj veška kuhinja in mučilni ter razstavo, ki govori o ps nerstvu med dvema podi nima gradovoma (Wolfse iz Zah. Nemčije in Pods da). V Olimju bodo odi obnovljene prostore znan nite srednjeveške lekarne Šmarski občinski praa bo tudi v znamenju špor^ rekreacije. V Lembergul republiško prvenstvo v ra tokrosu, v Rogaški Slatj košarkarski turnir Alpe^ dran in tradicionalni Roj ški tek, V Podčetrtku pa p pravljajo kolesarski m raton. M.AGRE Prireditve ob 9. septe bru se bodo pričele že toi boto z otvoritvijo cest vi čah in Podčetrtku, zakljo le pa v soboto, 14.oktob v Olimju. Tudi osnovne šoie v izgubi žalska občina je edini pri- mer na Celjskem, kjer se ob polletju pojavljajo izgube v vseh tamkajšnjih osnov- nih šolah in v vzgojnovar- stveni organizaciji. Rdeče številke se pojavlja- jo tudi v zdravstvenem do- mu in v občinski matični knjižnici, prvič pa zdaj tudi po osnovnih šolah in vrtcih. Skupna izguba znaša dobri dve in pol milijardi dinarjev. Po besedah direktorja vzgojno izobraževalne orga- nizacije Janeza Megliča pov- zročata izgubo v osnovnem šolstvu predvsem dve stvari. Prva je prenizka prispevna stopnja. Čeprav sojo letos že dvakrat zvišali, v občini še vedno ni dovolj denarja za pokrivanje potreb vzgoje in izobraževanja. Drugi razlog pa so neporavnane obvezno- sti iz dohodka in prispevki. Tako so npr. obveznosti ob izplačilu junijskih osebnih dohodkov izplačali že na ra- čun meseca julija. Skratka, pesti jih trajen problem lik- vidnosti, trdi direktor Janez Meglič. Po njegovih ocenah pomanjkanje denarja sicer ne bo ogrozilo samo pedago- ško in vzgojno delo na začet- ku letošnjega leta, vendar pa imajo po šolah in vrtcih zelo malo možnosti za nakup po- trebnih učnih pripomočkov. Zaradi izgub v družbenih dejavnostih se je na začetku tedna sestal koordinacijski odbor za družbene dejavno- sti pri žalskem izvršnem sve- tu, o morebitnih dogovorih in rešitvah težav na tem po- dročju pa bomo poročali v naslednji številki. IB Razgibati ceilski mir Srečanje v Celju - za evropsko kakovost življe- nja. Takšen je naslov prire- ditve, ki se obeta Celjanom in okoličanom drugega sep- tembra, pripravljajo pa jo v medobčinskem svetu zve- ze komunistov skupaj z ostalimi družbenopolitič- nimi organizacijami. Na- men prireditve in kaj se bo prvo septembrsko soboto dogajalo na dvorišču mest- nega gradu so pojasnili na novinarski konferenci mi- nuli ponedeljek. »To bo praktična politična akcija, prikaz tega, kako zno- traj zveze komunistov razu- memo politični pluralizem,« je uvodoma pojasnil koordi- nator prireditve Željko Ci- gler. »Srečanje je zamišljeno kot sodelovanje različnih skupin, gibanj, zvez in posa- meznikov, ki naj bi na govor- niškem odru ali s pomočjo stojnic predstavili svoje po- glede na obstoječe probleme in tudi na prenovo zveze ko- munistov. K sodelovanju bo- mo povabili predstavnike demokratske zveze, sloven- skega gibanja zelenih, pred- stavnike kluba 99, krščanske socialiste, odbora za varstvo človekovih pravic, gibanja li- lit, kmečke zveze - skratka vse tiste, ki se pojavljajo na celjski in slovenski politični sceni. Želimo, da se Celjani in ljudje v okolici spoznajo s ponudbo uradne politike in tudi opozicije. To bo naš po- skus, da bi razgibali celjski mir, ki se kaže v neodzivno- sti in neinventivnosti ljudi,« je dejal Cigler. Tokratno srečanje jemlje za zgled tradicionalne shode ljudi pred vojno, tudi na Celjskem, in pa festivale evropske levice npr. v Italiji, Španiji in sosednji Avstriji. Na prireditvi bodo udeležen- ci lahko podpisali tudi te- meljno listino Slovenije 89 in druge listine, ki se pojavlja- jo. Srečanje bo pomenilo spomin na dva dogodka iz pretekle zgodovine: usta- novni sestanek zveze delov- nega ljudstva, ki je bil leta 39 v kavarni Evropa, in pa dru- go konferenco slovenske partije v Joštovem mlinu. Prireditev Srečanje v Ce- lju pa ponuja tudi izredno bogat kulturni in zabavni del. Nastop laške pihalne godbe in mimohod mažo- retk, nastop Čudežnih polj in Štajerskih sedem, godbeni- kov iz Ljubečne, citraša iz Robanovega kota, harmoni- karjev, nastop Jerce Mrzel, Damjane Penič, pevskega zbora, Plesnega gledališča Goge Stefanovič - vse to ob- ljubljajo organizatorji. Go- stinski del bodo v svojih ro- kah imeli delavci Merxa, bo- gata bo ponudba iz vinskih kleti, tudi ptujske, manjkali ne bodo niti aktivi kmečkih žena s svojo ponudbo. IB REKLI SO: Slavko Pezdir, predsed- nik občinske konference so- cialistične zveze delovnega ljudstva na tiskovni konfe- renci o prireditvah, name- njenih spominu na ustanov- ni sestanek zveze delovnega ljudstva Slovenije in drugo konferenco partije v Jošto- vem mlinu: »Mnogokrat slišimo očit- ke, da so prireditve, s kateri- mi obujamo spomin na pre- tekle dogodke, preživele. Vendar iz ene skrajnosti ne moremo čez noč v drugo. Ne moremo čez noč zavreči izro- čila nekega naroda ali social- nega razreda. Preteklost je treba poznati, jo prevredno- titi. Listina Kaj hočemo, ki so jo podpisali leta 39 ob ustanovitvi zveze delovnega ljudstva, je še danes v marsi- čem aktualna, marsikdaj smo priča zahtevam, ki so za- pisane že v tej listini. Če bi upoštevali zapisane zahteve, bi bila mnogokrat pot kr£yša, tako pa se lovimo ob stvareh, ki so bile že davno znane.« V šolo 1. septembra Pouk na celjskih os- novnih šolah se bo pričel po veljavnem šolskem koledarju, to je prvega septembra. Tako so se od- ločili predstavniki celj- skih osnovnih šol na se- stanku v okviru DO Združene osnovne šole Celje. Višje komunalne storitve na Šmarskem šmarski izvršni svet je sprejel predlog Gokopa Tozd Komunala Rogaška Slatina o novem ceniku komunalnih storitev| v občini. Tako bodo go- spodinjstva za kubik vo; de odslej morala odšteti 4650 din (prej 1320), go- spodarstvo in ostali P^ 6050 din (prej 1320). Kot vzrok za podražitev! v Gokopu navajajo visok porast poslovnih stro- škov v prvem in drugeni povečanju cen in veljavni obračunski sistem v le- tošnjem letu. Zaradi tega znaša izguba v prvem pol"' letju približno 2,4 milijar- de din. Poleg kubika vode seje povišal tudi prispevek ^ priključitev na javno vo- dovodno omrežje, ki odslej 12 milijonov dij (prej milijon), prispevek za javno kanalizacijsko omrežje pa se je od P bergu, kjer so živeli popit nehote z gnojnimi vilami m bodla tudi straniščno žabo i jo vrgla čez pot, po kateri takoj za tem prišla stara žen> ca in ji očitala: Lizika, Liri- ka, kaj si storila! Preslab« sem, da ti ne morem nič na- rediti!« Je bila to Mica, ki so omenjale vešče takrat, ko sJ jo preganjale pod Sladko go- ro? Tega v zapisu ni. Eno dr- ži; Lizika Kregar je v dogo- dek verjela. Tako, kot gaJ^ zapisala pred dvajsetimi leti Prihodnjit^ coprnicej ljubezenski« zadevah Če je koga tlačila mora, je po nasvetu čarovnij veščih posebnežev moral skovati noi žebljev, ki jih je nabral na pokopališču. Ta nož je moral imeti pod zglavjem, in ko ^^^ mora spet tlačila, je moral s tem nožem mahati okoli sebe, navadno govoriti ^^^ .(i naročene besede. Nož na fotografiji je iz Južne Tirolske, na njem je vtisnjenih de križev in devet polmesecev.